• • v' ' t \ vVvU , »V. v. "i A BKMH Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 1 h gld., za pol leta 8 »Id., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld 40 kr. ^ V administraciji prejeman velja: S Za celo leto 12 gld., za pol le,a 6 gld., za Četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. * V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. vefi na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino In oznanila (inserate) vsprejema upriivulStTo In ekspodleljtt v „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 1". Izhaja vsak dan, izvzemsi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredništva teiefon-štev. 74. Štev. V Ljubljani, v ponedeljek 24. januvarija 1898. I^etnil* xxvi: Nemška nestrpnost. (Izvirni dopis.) Iz Gradca, 23. jan. Družba sv. C. in M. se gotovo ni mogla pritoževati na graško akademično podružnico. Celo v domovini je malo takih podružnic, ki bi redno pošiljale vsako .eto toliko vsoto v družbine namene. Seveda se ni ves denar nabral med dija-stvom, saj dijak jo večinoma siromak, pač pa jo vrli podružnični odbor skrbel, da se je priredilo vsako leto več veselic, ki so vedno lepo vspevale kakor v zabavnem, tako v gmotnem oziru. Tako je bilo dozdaj, a odslej utegne biti drugače, ker nam nemška šovinistična nestrpnost in zagrizenost da komaj dihati. Naša akad. podružnica je nameravala prirediti koncert z jako zanimivim vsporedom že začetkom grudna, toda mestna policija je veselico kar prepovedala s čudno motivacijo, da se namreč nikakor ne sme veselic prirejati o času, ko je vse nemštvo tako razburjeno po zadnjih političnih dogodkih. Odbor se je vdal in čakal, meneč, da se vremena zjasne po novem letu. Letalo se je od Poncija do Pilata, da bi se dobilo dvorano za veselico, a nihče je ni hotel prepustiti za slovansko veselico, boječ se drezati v gnezdo nemških sršenov. Konečno se je našel mož, ki je bil voljan oddali prostore za podružnično veselico, mož, kateremu nemška zagrizenost preseda. Že smo se veselili, da bomo imeli v sredo, 26. t. m. koncert, vabila so se bila že razposlala, kar nam omenjeni restavrater odpove dvorano. Dobil je namreč od Nemcev, ki so našo namero najbrže po policiji izvohali, toliko pretilnih pisem, da mu restavracijo razbijejo, hotel pcmažejo, s kratka, da ga kot restavraterja v znanem hotelu »Stadt Triest« onemogočijo in s tem uničijo, če dovoli v svojih prostorih slovensko veselico. Tako se je pripetilo, da v mestu, kjer biva nad tretjinoSlovanov, Slovenci, pa tudi ne Slovani sploh ne morejo tudi v zaprtih prostorih prirediti veselice!! Upamo, da vlože slovenski poslanci v štajerskem dež. zboru interpelacijo radi tolikega nasšlja, ki se godi Slovencem v glavnem mestu dežele, v kateri biva nad 450.000 Slovencev! Še več! »Grazer Tagblatt«, glasilo tulečega nemštva, je zvedel po ogleduhih, ki jih pošilja v gostilno in kavarno, kjer se Slovani shajajo, da nameravamo zgraditi si svoj »Narodni dom«. To priliko je seveda takoj porabil in pričel ščuvati proti Slovanom, zlasti proti restavraterju g. Kavbetu, s pri-stavkom, da sploh ne more verjeti, da bi mogli biti Slovani tako drzni in z »Narodnim domom« izzivati miroljubno graško meščanstvo. Prav dobro mu odgovarja krščansko-socijalni »Extrablatt«, češ, »Tagblatt-ovo« neprestano hujskanje in ščuvanje na Slovane je moralo 1^-t;; prisiliti, da so začeli misliti na svoj »Dom«, kjer bi imeli vsaj mir pred nemško druhaljo. Dal Bog, da se ta naša želja prej ko prej uresniči! I1 hrvatskega sabora. Iz Zagreba, 16. jan. (Konec.) Če se že kje more kaj štediti, naj se štedi, nikakor pa ne na posvetnem in narodnem polju. To bi pomenilo naš nazadek, ne pa napredek. Narod na to no sme in ne more pristati, a oni, ki tako mislijo, so njegovi neprijatelji. Zakaj se pa toliko varčnost priporoča? Mi ne slutimo iz tega nič dobrega V kratkem se ima namreč obnoviti med Hrvatsko in Ogersko financijalna na-godba. Bržkone se snuje zopet kaj proti llrvat-skej, češ, da ima ta dežela mnogo preveč dohodkov za svojo avtonomijo, a Ogerska mora zanjo plačevati vsako leto za zajedniške stvari. Tako trdijo Mažari, kar pa ni res, da bi oni plačevali, kajti dohodki Hrvatske iznosijo toliko, da mora še vsako leto Mažarom ostati lepa svota. Ali Maža-rom ni po volji naš narodni razvitek, njega bi radi zadušili, kakor to delajo doma z Rumuni, Srbi in Slovaki. Iver to ne morejo samooblastno izvršiti, hočejo to izvesti na omenjeni način. Hrvatom naj se da le toliko od njihovih dohodkov, da bodo mogli životariti, drugo naj pobero Mažari, da bodo z onimi svotami širili lažjo poznato duševno idejo. Brez dvoma se gre za to, da so pri bodoči na-godbi Hrvatska prikrati pri dohodkih, kakor seje to zgodilo pri predzadnji nagodbi, ko so zmanjšali tangento od 45 na 44 odstotkov. Nam se jako čudno zdi, da se od vladne strani priporoča varčnost, a da se ni niti poročevalec niti ban zmenil za one milijone dohodkov, ki jih Hrvatska zabi vsako leto, ker se od dohodkov železniških in še nekaterih drugih njej ne računajo v tangento. Če se misli štediti, potrebno je najprej, da se no puste nobeni javni dohodki zemlje propadati, da jih drugi uživa, ki je pri tem šo tako drzovit, da nam oponaša siromaštvo. Tudi mi smo za varčnost, ali za ono varčnost, da so ne izda za ma-žarske svrhe od hrvatskih dohodkov niti novčič, razven onega, kar je Hrvatska dolžna plačati. Varčnost se zahteva od Hrvatov v svojem domu, a ko se gro za mažarske svrhe, takrat se pa denar troši, naj so že vzame kjerkoli. Kdo se no spominja še milenijske razstave, za katero je Hrvatska potrošila prisiljena ogromno svoto x ne jna svojo korist, niti slavo, nego Mažarskej v prilog. Takrat je bila varčnost na svojem mestu, ali takrat je ni nobeden priporočeval. Za banom je spregovoril stari domoljub baron Rukavina, ki jo ostro obsojeval današnji zistem na Ogerskem in tudi na Avstrijskem. Od tamkaj prihaja tudi na Hrvatsko mnogo zla, a v novejšem času še posebno, ko imamo tako zastopstvo L ! S T E K. Mrtvi nočejo. Spisal Ivan Gradar. Polagoma so odšli vsi, drug za drugim, in ostavili so me samega sredi neštevilnih spominov, ki so me obkrožali kakor molčeči duhovi, koder sem hodil, — stali ob moji postelji in strmeli vame, kadar sem legel počivat, — vznemirjali me v sanjah in stezali bele roke proti meni. Naš dom se je rušil počasi; odpadal je kamen za kamnom, omet se je odkrhal, tramovi so se pogrezali in trohneli. In postalo je mrzlo in tiho. Vsi so pobegnili, kakor bi se bali, da pade nanje nizki strop, da se jim udero pod nogami razrita tla. Postajalo je dolgočasno in mrtvaško ; zdaj je odhitel jeden, na tihem in oprezno, kot da se sramuje svojega dejanja; za njim se je odpravil drugi; poslovil se jo molče in s pove-šenimi očmi . . . Meni pa je postajalo tesno in težko ; zdelo se mi je, da je vrgel raz sebe vsak odhajajoči tisoč vezij ter jih omotal krog mojega telesa. Vse življenje so vzeli zase, a meni niso pustili niti najmedlejšega žarka. A osvoboditi se nisem mogel. Kadar sem stopil korak izpred praga, da bi dihal za trenotek prostejši zrak, nategnile so se nevidne vezi na mojih rokah in nogah, — kakor se prevrača muha v pajčevini in ovija tenke niti z vsako kretnjo tesneje krog svojih udov . .. Zdelo se mi je, da so me izobčili iz sveta, — da stojim daleč daleč od vsega življenja. — da čujem samo nejasno njegovo opojno šumenje, kakor da pada nekje v daljavi studenec po skalovju. Hrepenel sem po njem, zakopan pri živem telesu, ali moje roke niso imele dovolj moči, da bi dvignile pokrov. Nisem si vedel razlagati, iz kakšnih vzrokov se je rodilo to strašno stanje, — kje so pritrjene vezi, ki me režejo v kožo, čegavc so roko, ki me pritiskajo na te vlažne stene . . . Ob desetih zvečer sem se odpeljal iz Porečja. Noč je bila mrzla in krasna. Kakor ledeni kristali so se svetile zvezde na nebu, a luna je vzhajala, velika in rdeča, kakor bi bila vstala iz krvavega morja. Ob potu so se dvigali visoki topoli v nejed-nakih presledkih; deset korakov od ceste se je valila vsporedno temna voda; tu pa tam so je zalesketalo v valovih, kakor da je padla zvezda vanje. Daleč na okoli ni bilo čuti nikakega glasu, kakor peketanja konjskih kopit ob kamenju. Za hip jo zakričal nekdo v daljavi, bolestno in za-tegnjeno, da so je voznik odkril in prekrižal, — potem pa ni bilo ničesar več. Zavil sem se tesno v svojo* suknjo in pomaknil klobuk globoko na čelo do obrvij. In tako sem ležal ponoči, kakor tat, — in vezi so se trgale in ostajale za mano, mokre od moje srčne krvi . . . Postajalo mi je gorko in prijetno; topla, mehka odeja je legala na moje ude; pred očmi se mi je meglilo in trepalnice so se mi za-tisnile . . . Takrat pa so prihiteli za mano. Prihiteli so za mano in prisedli k meni; gledali me v obraz z očitajočimi, prosečimi očmi; koščene roke so se sklepale in ustna so drhtela. In jaz sem čutil svojo veliko krivdo in brezsrčnost. In kolena so se mi tresla in roke so mi omahnile. 7a/ / j v saboru, ki ni izraz naroda, nego saino jednega mogočneža. Tukaj tlači Slovana Mažar, a v dru-gej polovici državo pa Nemec. Mažari so v zvezi z Nemci, in sicer po napotku onih iz Berolina, vrgli Badenija, češ, da je le ta nevaren za gospod-stvo njihovo. Toži so na Mažare, ki so na Hrvatskem uveli današnji zistem, ki gre za tem, da se narod upropasti duševno in gmotno in da Hrvatska postane provincija mažarska. Za vse to pa je odgovoren današnji ban in njegovo delovanje se mora najostreje obsoditi. Stari domoljub je v svoji oduševljenosti za hrvatsko stvar govoril tako ostro, da ga je moral predsednik večkrat opominjati, kar pa govornika seveda ni motilo. V 8obotnej sednici pa je govoril dr. Derenčin. Njegov govor je grozna obtožba današnjega zi-stema. Tako temeljito, obširno vsestransko, ali dosta mirno, pri tem pa tudi sarkastično, ni govoril že davno nobeden naših govornikov. Odbil je napade mažaronske stranke, češ, da opozicija nima pravega programa, s tem, da je večini dokazal, kako dela- opozicija le v jedništvu in za je-dinstvo celega hrvatskega naroda, kar je večini seveda zoperno iz poznatih razlogov. Hrvati ne smejo in ne morejo postati Mažari, kakor nekdo želi. Dokazuje dalje, da je današnji zistem celo sodnije upotrebil v svoje politično svrhe, da današnji ban dopušča Mažarom vse, kar oni hočejo z nagodbo delati; Reko je ban kar Mažarom izročil ter tako prekršil svojo prisego, ker je ravnal proti ustavu. Takega kaj se ni moglo niti pomisliti pod Mažuraničem in Pejačevičem ; raje sta odstopila, nego trpela take krivice. Govornikova obsodba o današnji upravi je porazna. Kmet je prišel popolnoma na kant. V za d nji h petih letihseje prodalo v Slavoniji več posestev na dražbi, nego v celej ostalej državi. Oblasti niti ne mislijo na kmeta, nego le na volitve. Za kmeta se sploh ne stori nič. Vlada in večina pa tudi nimata pojma o današnjih socijalnih vprašanjih, kar je vendar potrebno za vsakega politi-čarja. Njim je že zadosta, da imajo večino, ker mislijo, da morejo tudi ideje zavreči s svojim glasovanjem. Govornik obsoja najhuje nakup posestva Božjakovine in pa denarne špekulacije vladne. V proračunu se sploh ne ve, za kaj se troši denar in koliko se je za kaj potrošilo, kajti uvrščuje se za izplačevanje le amortizacijske svote, ves strošek pa ni nikjer naznačen. Slednjič omeni še nenavadnega slučaja, da vlada dobiva posebno od vseučiliščnih profesorjev toliko svojih privržencev. Čudno seveda ni, ker zaslužni profesorji se pošiljajo v pokuj, posebno če so opozicijonalnega mišljenja, postavljajo se pa na njihova mesta mladi ljudje, katerim je več mar za politiko, nego za pravo znanost. Tako trpi le vseučilišče. Govor je silno deloval tudi na vladno stranko. Ban je bil silno vznemirjen, kar se je moglo opaziti po njegovih vzklikih med govorom. Resnica bode v oči, nobeden je rad ne sliši, posebno ne, če je neugodna. In take je pri nas le preveč. »Križi bodo razpali in strohneli na naših gomilah in suvali jih bodo v stran in pometali za zid« »Rože bodo usahnile in ne bo ga več, da bi jim zalival; in plevel bo zarasel naše grobove.« »Razkopavali bodo naše grobove in dramili iz zadnjega pokoja naše ostanke, — in ti greš odtod . . .« Kako globoko so se zarezale vrvi v moje meso! Natezale so jih koščene roke mrličev. In te mrzle, brezkrvne roke so držale krepko in neutrudno, da se niso mogle ganiti ne moje moči, ne moje misli. . . Vzbudil sem sc iz težkih sanj in v glavi mi je bilo pusto in tesno. Neizmerna žalost mi je legla na srce, oči pa so ostale suhe in tope. Okrvavljena luna je stala nizko nad vzhodnimi holmi, ko sem se vračal proti razpalemu domu. Molče so se dvigali visoki topoli v zrak, pritajeno so šumeli temni valovi ob cesti, — in nevidne vezi so me rezale globoko v meso .. . Politični pregled. V Ljubljani, 24. januvarija. Predlog posl. dr. Schlesingerja, katerega je v petkovi seji češkega deželnega zbora mesto njega utemeljeval posl. Eppinger, je bil v sobotni seji po daljši in deloma prccej burni razpravi odklonjen s 114 proti 54 glasovom in se toraj po izreku deželnega maršala izroči odseku, ki bo pretresava! predlog posl. Buijuoi. S tem je napočil oni trenutek, do katerega so obljubili vstrajati nemški poslanci v deželnem zboru. Toda dosedaj šo ni zagledal belega dne oklic nemških veljakov, s katerim bi naznanili svojim volilcem odločilni korak. Ker sprava mej Čehi in Nemci tudi v prisotnosti nemških zastopnikov v deželnem zboru ni mogoča vadi pretiranih zahtev od nemške strani, je pač bolje, da čim preje ostavijo deželno hišo in s tem omogočijo mirno delovanje deželnega zbora, katero so dosedaj vedno le motili. Sicer pa nemškim kričačem poštena sprava niti na misel ni prišla in je tudi ne marajo, ker hrepene le po popolnem gospodstvu v Avstriji, in bodo vstrajali v deželni zbornici le radi škandalov samih, katere pod Wolfovim vodstvom kaj radi vprizarjajo. Nagodbeno vprašanje je znova na dnevnem redu. Kakor se nam je m. t. brzojavno sporočilo, so se podali avstrijski ministri baron Gautsch, vitez Bohm-Ba\verk in Korber v Budimpešto, kjer so so posvetovali z ogerskimi tovariši o defini-tivni obnovitvi nagodbe mej Avstrijo in Ogersko oziroma o potrebnih pripravah za to akcijo. Posvetovanje jo trajalo od 11. do 4. ure popoludne in so se avstrijski ministri proti prvotnemu načrtu že v petek zvečer vrnili na Dunaj. Glavni namen teh posvetovanj je bil ta, da se namreč precizno določi stališče obeh vlad v nagodbenem vprašanju, ker ogerska vlada dosedaj še ni prejela od avstrijske vlade določne izjave, da se namreč strinja s predlogami Badenijeve vlade. Baron Gautsch se je nasproti kroni sicer zavezal v tem oziru, naznanil pa do sedaj še ni ogerski vladi. Najbrže da razun kvote ostane vse pri starem, ker sta si vladi že preje izposlovali v svrho predložitve potrebno dovoljenje. Kar sc. pa tiče kvote, zahteva ogerska vlada, da se izvolita novi kvotni deputa-ciji. Ker pa v sedanjih parlamentarnih razmerah ni misliti, da bi se to moglo kmalu zgoditi, se tudi do sedaj ni moglo razpravljati o tej važni točki. Sicer je pa popolno gotovo, da Mažari niti za las ne bodo hoteli odnehati od svojih prvotnih zahtev. Parlamentarna svoboda na Hrvatskem. Iz raznih poročil o delovanju hrvatskega deželnega zbora je razvidno, da je že mažaronska klika zelo nerada poslušala mnogobrojna opravičena očitanja od strani domoljubne opozicije, katere člani se niso strašili pred nikomur. Snovala je že dalje časa načrte, kako bi se znebila svojih največjih nasprotnikov, toda vsak poskus se ji je izjalovil. Posrečilo se ji jc sem ter tje, izključiti kakega opozicijonalnega poslanca od nekaj sej, toda s tem ni nikakor dosegla svojega namena, ker so jo tem bolj prijemali ostali tovariši izključenega poslanca. Posebno dobro sta ožigosala sedanji zistem dr. Amruš in Mazura, katera sta pa povedala samo golo resnico in prav ničesar druzega. Toda tudi resnica, ako se z njo osvetljuje počenjanje nasprotnika, bode tega v oči. Skušali so torej zopet, iznebiti se najpreje teh dveh opo-zicijonalcev za nekaj časa, dokler se ne zacelijo rane, ki sta jih vsekala ta dva narodna borilca. V petkovi seji ju jo mažaronska klika soglasno izključila, in sicer dr. Amruša od 30, dr. Mazuro od osmih sej. Navzlic takemu nečuvenemu nasilstvu opozicija pač ni mogla mirna ostati ter je korpo-rativno ostavila zborovalno dvorano. »Živela parlamentarna »svoboda«!, so zaklicali domoljubni poslanci pri svojem odhodu. Ta klic pač dovolj pove vsakomur, kdor ga hoče čuti. Nekaj časa bode večina res lahko neovirano nadaljevala svoje, hrvatskemu narodu sovražno delovanje, toda posledica tega nasilskega postopanja ne bode izostala. Narod ne bode pripustil, da bi se njegovi zastopniki zato metali iz zbornice, ker govore resnico v blagor svojih volilcev. Škandal v francoski zbornici. V sobotni seji poslanske zbornice se je pojavil prizor, kakoršnih je bilo več v avstrijskem parlamentu, nastal je namreč krik in pretep mej poslanci raz- nih strank. Glavno vlogo igrali so seveda tudi tu židovski hlapci, podkupljeni socijalisti. Na dnevnem redu je bila interpelacija posl. Cavaignac-a, ki je zahteval od vlade, naj pojasni zbornici in narodu sploh vso Dreyfus Esterhazyjevo zadevo. Napadal je seveda najostreje vlado in vse kroge, ki vstra-jajo na njeni strani. Ministerski predsednik Me-line pa je izjavil, da ta zadeva ne spada v zbornico, ker jo izključno juridičnega značaja. Potem pa je prav dobro okrcal vse Dreyfusove oboževa-telje z Zolo vred ter izjavil, da je vsakemu prosto, verovati v Dreyfusovo nedolžnost, rabijo naj se pa le poštena sredstva. Omenjal jo pouličnih nemirov, obsojal počenjanje plačanih hujskačev ter po pravici ožigosal pisarenje socialističnih listov. Ker jo nato Cavaignac umaknil svojo interpelacijo, je pričel ž njo rogoviliti socijalistični vodja Jaures, ki je napadal vse, kar ne trobi v židovski rog, prav kakor najboljši Drcyfusov zagovornik. Radi premnogih razžaljenj je bila vznemirjena vsa zbornica. Spoprijeli so se konservativci in socijalisti, izmej katerih je »sodrug« Gerault Richard prvi udaril grofa de Bornis. Zmerjanje, kričanje in ropotanjo je bilo toliko, da je moral predsednik Brisson prekiniti sejo in je potem ni mogel vkljub vojaški straži zno\a otvoriti. — Največ je moral prestati grof de Bernis, katerega so somišljeniki le z največjo silo iztrgali iz rok zverinsko-divjih socijalistov. Kubansko vprašanje z uvedbo avtonomije na Kubi še daleko ni rešeno. Vedno več nezadovoljnežev se oglasa, ki trdijo, da avtonomija, kakoršna se je uvedla sedaj na Kubi, ne more pomiriti razburjenih duhov, ki hrepene in bodo še nadalje hrepeneli po popolni samostojnosti otoka. O zadevi se razpravlja v Washing-tonu, kjer demokratska stranka z vso odločnostjo nastopa proti španjski vladi, še mnogo glasneji so pa razni španjski krogi. Listi objavljajo te dni neko adreso, ki so jo odposlali zagovorniki neodvisne Kube kraljici in vsem ljudskim zastopnikom. Zahteva se, naj se kar najpreje skliče državni zbor, ki bo presodil dosedanje strankarsko delovanje španjske vlade. Vladi se očita, da je izvedla vse važneje načrte popolno na svojo pest in v celi dobi, ko so se izdajale razne odločevalne naredbe, ni vprašala ljudskih zastopnikov za mnenje. Vlada še dosedaj ni pokazala, kaj hoče ukreniti, da se pomire vsaj nekoliko razburjeni duhovi. Dnevne novice. V L j u b 1 j a n i, 24. januvarija. (Dnevni red) IV. seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 25. januvarija 1898. leta ob 10. uri dopoludne. 1. Branje zapisnika III. deželno-zborske seje dne 21. januvarija 1898. 2. Naznanila deželnozborskega predsedstva. 3. Priloga 43. Poročilo deželnega odbora glede preložitve okrajne ceste Sv. Peter-Trnovo med Globovnikom in Kne-žakom. 4. Priloga 44. Poročilo deželnega odbora glede uvrstitve občinske cesto, ki se odcepi od Podkorenske državne ceste pri Podvinskem znam-nju na Mošnje, med okrajne ceste v cestnem okraju Radoljica. 5. Priloga 45. Poročilo deželnega odbora o prošnji občinskega zastopa vrhniškega za razdružitev občino Vrhnika v tri samostojne občine. 6. Ustno poročilo upravnega odseka v zadevi razdružitve selske občine Bled v samostojni občini Bled in Ribno (k prilogi 9.) in o dotičnih prošnjah faranov iz Bohinjske Bele in vasi Rečice. ?. Ustno poročilo finančnega odseka glede premeščenja in povekšanja hleva v deželni prisilni delalnici (k prilogi 32 ). 8. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za 1. 1898 (k prilogi 36.). 9. Ustna poročila finančnega odseka o prošnjah, in sicer: a) Ahčin Marjete za podaljšanje miloščine; b) Ivovačič Emanuela za podaljšanje kvijesciranja; c) Hitti Ane za podaljšanje miloščine, d) primarija dr. viteza Karola Bleiweisa za remuneracijo za poslovanje v deželni hiralnici; e) dr. Štefana Divjaka za osebno do-klado; f) Tomazina Jožefa za dovoljenje provizije ; g) Epiha Matije za zvišanje miloščine; h) Milek Petra za zvišanje miloščine; i) Zanoškar Uršulo za podaljšanje miloščine; ki Adlešiča Albina, učenca na obrtni šoli na Dunaju, za zvišanje podpore. 10. Ustno poročilo upravnega odseka glede razdružitve selske občine Brusnice v dve samostojni občini, oziroma glede izločitve katasterskih občin Gorenja Orehovica in Polhovica iz selske občine Brusnice ter ustanovitve teh katasterskih občin kot Samostojna selska občina Orehovica (k prilogi 8.). 11. Ustno poročilo upravnega odseka o ustanovitvi samostojne občine Štrekljevec (k prilogi 26). 12. Ustno poročilo upravnega odseka o volitvi deželnega poslanca iz kurije velikega posestva (k prilogi 35.). 13. Ustno poročilo upravnega odseka glede združitve vasi Hrib s trgom Vrhniko jk prilogi 40.). 14. Ustno poročilo upravnega odseka glede uvrstitve občinske ceste Mala Slivica - Dvorska Vas-Podplane v cestnem okraju Velike Lašče med okrajne cesto (k prilogi 42.). 15. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji kmetijsko podružnice v Št. Petru za pomoč pri uravnavi Pivke. 16. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Kranji za uvrstitev okrajno ceste Kranj - Škofja Loka med deželne ceste. 17. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Iškiloki za uvrstitev poljske poti Kožuh-Matena med okrajne cesto. 18. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji posestnikov iz vasi Brezje, Selo i. dr. za uravnavo potoka Veliki breg v občini Grosuplje. 19. Ustna poročila odseka za letno poročilo. (Kanonično vincšžen) je bil danes na župnijo Presko č. g. Janez Brence, dosedaj župnik pri Sv. Gregorju. (Iz Novega Mesta.) V Šmihelu pri Novem Mestu so tudi letos priredile kandidatinje in go-jenke v samostanu preč. šolskih sester N. D. domačo veselico v proslavo godu svojega neumorno delavnega kateheta preč. g. župnika Antona Pe-terlina. To je bilo v četrtek popoludne. Predstavljale so dramatično igro: »Sv. Elizabeta«. Igrale so po splošni sodbi izborno. O nekaterih igralkah saj moramo reči, da so tako dobro pogodile svoje vloge, da bi človek mislil lahko, da ima pred seboj igralko po poklicu. Igri »sv. Elizabeta« dodale so še šaljiv igrokaz o pozabljivi, a dobri stari mamici. Bila je res prijetna, vspodbudna zabava. Le škoda, da ni bilo zraven več obiskovalcev gostov. Naj nam oprosti preč. sestre — njihovo vspešno delovanje je tako znano po vsem Kranjskem —; le z ozirom na zadnjo veselico bi radi nekaj omenili, oziroma prosili: Naj priredb podobne veselice malo kasneje popoludne, ne precej ob dveh: ob dveh se težko odtrga od svojega posla meščan trgovec, še težje, sploh ne uradnik. Dasi vse veselice prirejajo kot domače veselice, njihove veselice so vredne širšega, mno gobrojnejšega občinstva. In pa — naj bi včasih saj priredile slovensko veselico, ne izključno nemške. Dobro poznamo njihov razlog, zakaj tako delajo: da bi se gojenke bolj izurile v nemščini, češ slovenski že tako znajo. Ali slovenščine ven-der ne smemo zametavati. saj so in bodo tudi gojenke z večine na Slovenskem. Prikladna slovenska igrica bi se pa tudi katera dobila. Če ne, se pa preloži iz nemškega. — To smo hoteli omeniti, ne stvari v škodo, le iz dobrega namena. — (Poslano) »Narodovemu« dopisniku iz Mengša! »Narod« št. 11 je prinesel iz samih lažij sestavljen dopis iz Mengia. Najpodleje napada g. kaplana Rožnika, ki se sam lahko brani zoper take laž-njivce. Dotaknil se je tudi moje osebe, ter me kot lažnjivca razglasil. — Piše namreč: V »Slovencu« je Tomaž Rožnik našega župana Ivana Vidalija dolžil, da ni izplačal posestnikom preno-čevalnine za vojake, in se osmelil trditi, da je g. Vidali trzinskemu županu rekel: »Neumen si, ako izplačaš prenočevalnino, ta je županova.« Izjavljam, da ni lagal niti »Slovenec«, niti g. Rožnik, niti jaz, kajti g. Vidali je meni osebno zatrdil pri »Narobetu« v gostilni, da je plačal le za častnike. — Denar od moštva je pa županov, češ, da so bili vojaki »feldmassig einkvartirani«. Da je to govoril g. Vidali, dokažem takoj pri sodišču s prisego, keclarkoli je potreba. Da je tako tudi naredil, kar sem nu pa že takrat odsvetoval, je dokazala vsa dolga preiskava in slednjič glavarstvena razsodba, ki ga je prisilila, da je moral izplačati. — Toliko resnici na ljubo, da svet izve, kakošne dopisnike ima »Narod« in kako strašno pravičnega župana imajo Mengšani. V Trzinu, 24. januv. 189S. Rok Florjančič. župan. (Iz idrijske okolice) V »Slovenca« št. 2. t. 1. izraža g. dopisnik z Gore nad Idrijo proti koncu svojega dopisa željo, »naj mu pove, kdor \6, zakaj se pravi in piše : Čudenberg . . . •« — Težko, da bi bil gorski dopisnik o zadevnem vprašanji pričakoval tako temeljitega odgovora, nadejal se tako korenite razprave, s kakoršno ga jo nedvomno presenetil dopisnik iz idrijskega »okraja« v št. 5. »Slov.« t. 1. Seveda bi bilo pred vsem zanimivo zvedeti, kje je tisti idrijski »okraj«, v katerem je oni originalni odgovor zagledal beli dan, ker jo nam radovednežem znan v tem kraju le »okraj logaški«, kamor smo menili do sedaj, da pripada tudi Idrija. Ker smo tudi glede na hudomušni poziv v imenov. odgovoru do danes zaman čakali po-voljnega razjasnila o »Čudenbergu«, zato prosimo : Poglejte g. dopisnik »z Gore« »v stare zapisnike, če niso pogoreli«, da Vam ti povedo za gotovo, »kdaj in zakaj se jo začelo rabiti ime Čudenberg«, in objavite prilično vspeli svojega raziskovanja, kajti rešitev dotičnega perečega vprašanja je in ostane nam radovednežem vkljub dopisu iz idrijskega »okraja« še vedno nejasna ! — Poslednjemu g. dopisniku ne ugaja namreč mnenje gorskega g. dopisnika: naj bi so imenovala župnija Gora nad Idrijo, ali pa sv. Magdalena nad Idrijo, ter dostavlja doslovno : »Mi pa mislimo, da bodo vedno zmešnjave, če bodemo sami slobodno krajem dajali imena«. Potem pa modro svetuje: »Pišimo krajevna imena tako, kakor jih imenujejo ljudje, pa ne bode pomot pri pošti«. Pri tem nedosežnem modrovanji pa je gospod dopisnik i/, idrijskega »okraja« pred vsem pozabil pomisliti, da jo kaj drugega »slobodno krajem dajati imena«, in zopet kaj drugega: spačena, pohabljena krajevna imena popraviti, kakor zahteva pravilo, razvoj in napredek slovenskega jezika. — Leta 1896. izdal jo c. kr. okrajni šolski svet logaški »zemljevid logaškega in postojinskega političnega in šolskega okraja« na šesterih velikih polah — (55 X 72, v merilu 1 :40.000, cena 7 gld.). — Leto poprej pa je bi. g. Vilibald Zupančič, tedanji tamošnji c. k. okr. šolski nadzornik, vabil šolska vodstva za sodelovanje pri imenovanem zemljevidu, priložil vabilu »generalstabskarte« dotičnega okraja z naročilom, naj se v istej popačena in pohabljena imena krajev, vasi, selišč itd. pravilno po-popravijo. (Dalje sledi.) (Z dežele,) 23. januvarija. Že bode kakih dvanajst dni, odkar je »Narod« mej drugimi buda-lostmi zoper spravo slovenskih strank tudi trdil, da se dr. Šusteršič zato poganja za spravo, ker s e b o j i za svoj poslaniški mandat. Le čudno se mi zdi, da do sedaj še ni nobeden prijel za hrenovo korenino ter malo »Narodiču« po-drgnil ž njo pod nosom. Da so bode prepričal »Narodov« osebni politikar, kako strašno naš gospod poslanec visi na poslaniški časti, mu hočemo povedati naslednje dejstvo. Saj mislimo, da ni treba, da bi ostala vedna tajnost. Bilo je meseca junija, ko so dobili gospodje zaupniki povabilo na važen posvet v Ljubljani. Vsi smo bili radovedni, kaj ima priti. Zbralo se nas je bilo lepo število, da je bila posvetovalna sobana skoro polna. Navzoči so bili nekateri gospodje državni in deželni poslanci ter p. n. gospod deželni glavar Oton De-tela. Poleg teh so bili navzoči tudi mnogi drugi možje veljaki. Zavladala je velika tišina, ker ni-kdo ni vedel, kaj ima priti na dnevni red," celo ožji somišljeniki dr. Susteršičevi ne. Gospodu poslancu dr. Šusteršiču se je tudi videlo, da je sam v precejšnji zadregi. Ko pa izjavi, da je radi privatnih razmer, osobito pa še radi slabega, rahlega zdravja prisiljen, svoj poslaniški mandat odložiti, tedaj je zavladalo v dvorani splošno presenečenje! Od vseh strani so doneli klici: Nikdar ne! Te izjave ne sprejmemo! In če bi se to zgodilo zoper našo voljo in se nove volitve razpišejo, Vas zagotovimo, da bodete voljeni zopet Vi in še z večjo večino, nego zadnjič. — Le po mnogem prigovarjanju navzočih mož iz vseh njegovih volilnih krajev se je gospod dr. Šusteršič udal ter svoj predlog umaknil. S tem je pokazal, da je pripravljen žrtvovati celo svoje zdravje, če je tako narodova volja. — Iz tega je lahko razvidno gospodu separat-politikarju, kako silno je dr. Šusteršiču poslaniška čast pri srcu. Razvidno je pa tudi, kako je ta bomba »Narodova« kakor že njih toliko, napravila veliko luknjo v — zrak! (Od Sv. Gregorja.) V soboto je pogorel en skedenj in kozolec gospodarju Antonu Drobniču na Grabnu, fare bv. Gregorja. Zažgali so najbrže otroci. Revežu je letos toča vse pobila in zdaj ga je še ta nesreča zadela! (Gospodarska zveza.) Opozarjamo na današnji inserat, po katerem se sklicuje ustanovni občni zbor na dan 17. marca t. 1. (Preniemba posesti) Tukajšnji tovarnar gosp. Adolfllauptmann je kupil Goljaševo v Lescah ob cesti na Bled ležečo dobro znano posestvo, na katerem stoji hiša z gostilno »Pri Triglavu«. Preskrbel je za letovičarje lepe povsem na novo opravljeno sobo ter sploh uredil tudi gostilno tako, da bodo zadoščala vsestranskim zahtevam. (Isterski deželni zbor.) Iz Pulja se poroča, da so v soboto italijanski poslanci protestovali proti premeščenju dež. zbora v Pulj ter napadali vlado in Slovane. Prečitan jo bil v prevodu predlog Hrvatov in Slovencev, da so ustavijo šolske takse in da zbornica čestita papežu. Italijanski poslanci so odklanjali nujnost, galerija je razsajala. Zbornica je izvolila razne odseke, a izključila iz odsekov Hrvate in Slovence. Predlog manjšine za podporo stradajočim se ni prečital. — lepo razmere vsled lahonskega terorizma ! (Ženske kot žurnalistke.) Meseca decembra je v Parizu začel izhajati dnevnik, imenuje se »Fronde«, ki nosi na čelu besede: »Ta politični in literarni dnevnik izdajajo, pišejo, stavijo in oskrbujejo ženske«. In res! Vse delo pri tem časniku je v ženskih rokah. Učene dame, katerih nekatere so si na raznih fakultetah pridobile celo doktorski klobuk, večinoma samice, oskrbujejo listu članke, listke, učene obravnave, dopise, kritike, poročila iz sodišča itd. List jo tudi dobro urejevali; a ravno tiste, katerim jo časnik namenjen, omikane francoske ženske, so malo menijo za nj. »Frondi« ne prerokujejo dolgega življenja. (Milijonarjev) v Berolinu jo po zadnjem izkazu 2092. Med milijonarje štejejo vsacega, ki ima najmanj 36.000 mark letnih dohodkov. Najbogatejši Berolinec ima skoraj 3 milijone mark letnih dohodkov. (Majhen razloček.) »O, moj mož jo soliden, on spije zvečer svoje dve merici in je ob desetih že doma « — »Pri mojem možu je pa to ravno narobe; on spijo svojih deset meric in jo ob dveh že doma.« Društva. (V i š k o - g 1 i n S k a čitalnica) je imela svoj občni zbor dne 16. t. m. V novi odbor so bili jednoglasno voljeni: g. nadučitelj J. Marn, predsednikom, gospod Janko Novak, podpredsednikom, g. Andr. Knez blagajnikom, g. Hud. E. Marn, tajnikom, g. Lovro Camernik, knjižničarjem. [Odborniki pa gg. Janko Traun, Lovro Gorjup, Fr. Sluga ml., Fr. Sluga st. oitalnica je v pretočenem polletu priredila dve veselici in se korporativno udeležila več slavnostij. Na občnem zboru se je izrekla zahvala raznim podpornikom društva, zlasti pa g. ces. svetniku I. Murniku, ki je društvu brezplačno prepustil jako lepe prostore. Društvenikom je bilo na razpolago 15 slovenskih in trije nemški časop si. — Knjižnica šteje do 400 knjig. (Občni zbor katoliškega bralnega društva v St. Vidu pri Zatičini) se je včeraj 23. t. m. lepo izvršil. Društveni prostori so bili natlačeno polni. Predsednik preč. gospod Štefan Jaklič pozdravi navzoče in omenja splošno, da se je društvo lepo razvijalo v preteklem letu, in izraža nado, da se v tekočem še bolj utrdi in tudi prinese raznih vspehov. Potem je govoril državni poslanec gospod dr. Krek; pokazal je udom »Napredka«, od česa je napredek kmetov zavisen, namreč od modrih postav od zgoraj in od previdnega napredovanja udov od spodaj. Od postav še ne smemo kaj prida pričakovati, ker ni take večine v državnem zboru, ki bi hotela za kmeta kaj posebnega storiti, vendar je upati v prihod-njosti boljših razmer Vendar se že na podlagi sedanjih postav da marsikaj doseči, ako se kmetje združijo po gospodarskih društvih in skupnim trudom delajo za svoje blagostanje. Govor je bil z naudušenjem vsprejet ter bo obrodil kmalu viden sad v podobi gospodarske zadruge. — Tajnik potem poroča, da je bilo v društvu 151 članov, ki so si izposodili 1100 knjig in 6000 časnikov. — Denarničar je izkazal 101 gld. dohodkov in 106 gld. stroškov, torej 5 gld. primanjkljeja, kije nastal vsled mnogih novih naprav. — Potem se je volil odbor ter so bili na novo izvoljeni vsi stari skušeni možje. — Izražale so se tudi razne želje, posebno po lastnem pevskem zboru, kar se utegne kmalu uresničiti, ker imajo mej udi izvrstnega organista. Bog živi vrlo društvo ! —e— (V a b i 1 o) h posvetovanju o »Leonovi družbi«, katero bo dn^ 27. t. m. ob i/s\l- uri v gostilni »pri jelenu« (Via Strettaj s sledečim dnevnim redom : 1. O »Leonovi družbi« sploh in o njenem glasilu. 2. O 80cijalnem odseku »Leonove družbe«. Pri ustanovljenju socijalnega odseka je podpisani vsprejel zastopstvo istega za Primorsko. Vsled tega vabim prav uljudno h posvetovanju vse p. n. gg. duhovne in svetne razumnike, ki želijo pro-učavati družabno vedo. Iz zadnje številke »Obzornika«, je razvidno, da ima družba na Goriškem: Ustanoviteljev o, rednih članov 5, podpornih 3 ; Trst z Istrijo pa ima ustanoviteljev 1, rednih članov ozir. podpornih 2. Številko dovelj upijejo: Goriški razumniki udeležite se posvetovanja! Poleg tega vabila se ne bo izdajalo nobenega dru-zega. V Gorici na praznik Imena Jezusovega 1898. Dr. Jos. Pavlica, prolesor bogoslovja. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj, 24. jan. Večerni listi poročajo iz Prage: Profesorski kolegij nemške tehnične višje šole je sklenil za sedaj opustiti predavanja. V dotični objavi na črni deski se izraža nada, da se predavanja kmalu zopet prično. Uradno ta vest šo ni potrjena. „Fremdenblatt" poroča, da je sekcijski načelnik v naučnem ministerstvu Hartel včeraj odpotoval v Prago v zadevi nemškega vseučilišča. Praga, 24. janttv. Poročila raznih listov, posebno dunajskih, da so nemški dijaki sklenili ostaviti nemško vseučilišče, je dosedaj še neresnično in se predavanja vrše nadalje. Praga, 24. januvarija. Ker nemški dijaki nameravajo nehati poslušati predavanja na nemškem vseučilišču, prišel je sekcijski načelnik Hartel z Dunaja v Prago, da zadevo vredi. Praga, 24. jan. V današnji seji deželnega zbora je interpeloval posl. Iro namestnika glede postopanja vojaštva in policije povodom znanega „volkstaga" v Hebu. Nato se je pričela razprava o budgetnem provi-zoriju. Prvi je govoril protigovornik nemški liberalec Schticker. Praga, 24. januvarija. Tudi danes niso oddali nemški poslanci nobene izjave, s katero bi zapustili zbornico. Govori se, da Nemci glede te točke niso med seboj jedini. Na dnevnem redu je razprava o proračunskem provizoriju. — Govori se, da za nekaj časa preneha deželni zbor s sejami, da bi se razburjenost kaj polegla. — Govori se, da se je Wolf dvobojeval z nekim češkim poslancem. Budimpešta, 24. jan. Minister a latere baron Jozika je vložil ostavko, katero je cesar tudi vsprejel ter mu podelil tem povodom red železne krone I. vrste. Ob jednem je naročil baronu Banffyju, da prevzame začasno vodstvo agend odstopivšega ministra. — Uradni list objavlja nadalje potrjeni zakon glede začasne ureditve carinskih in bančnih zadev. Carigrad, 24. januv. Ruski poslanik v Carigradu je zahteval, da se turški konjiki umaknejo od transkavkaziške meje. Sultan ni ugodil tej želji, marveč je dotičnega oddelka častnike posebe odlikoval. Rim, 24. jan. Na predlog ministerstva je podpisal kralj dekret, s katerim se zni- žuje carina na žito od 7 in pol na 5 lir. Naredba stopi v veljavo z jutrišnim dnem. Pariz, 24. januvarija. Včeraj popoludne je zasedlo vojaštvo vse važnejo dele mesta. Policijski urad je izdal strogo naredbe v svrho preprečenja nameravanih demonstracij. Algir, 24. januvarija. Včeraj popoludne so se pojavili v mestu in bližnji okolici veliki nemiri. Demonstrantje so ropali in poži-gali židovske prodajalnice ter provzročili večje škode pri njih hišah in vilah. Dva kristijana sta ubita, ranjenih več policijskih agentov. Vojaštvo je z bajonetom delalo red in ranilo več oseb. Nad dvesto oseb je are-tovanih. Sedaj vlada po mestu mir. Nemir so provzročili po največ židje s svojim iz-zivajočim vedenjem in je v tesni zvezi s sedanjimi dogodki v Franciji. Metcorologično poročilo. Višina nad morjem 306 2 m. a rt Hi čas opazovanja StMije barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo 9 * i S 3 a 43 J 12 T3 ^ M I* B- a, 22 9 zvečer | 7418 -0 6 si. j«g megla 00 23 7 zjutraj 2. popol. 7407 745 5 —30 +4 4 si. szali. ^sr. jjvzh. megla pol oblačno 23| 9. zvečer | 744 8 -1 4 si. jug jasno 00 24 7. zjutraj 2. popol. 740 5 737 3 —40 +4-3 si svzb. sr. svzh. megla jasno Srednja temperatura sobote —1 5°, za 0 7° nad nornialom. Srednja temperatura nedelje 0 0°, za 2-2° nad norinalom. Eksekutivne dražbe. Matije Gerbica iz Ulake zemljišča (835 gld.), terjatev 28 gld., dne 27. jan. in 28. febr. (preložitev) v Cerknici. Andreja Na robe t a iz Hotemož zapuščina, neprem. posestvo (343o gld.), terjatev 2U0 gld., dnč 28. jan. in dnč 4, marca v Kranju. Matije B r i n c a iz Gribelj nepremakljivo posestvo (58 5 gld.), terjatev 207 gld., dne 26. jan. in 25. februvarija v Črnomlju. Frana Žagarja iz Velesovega nepremakljivo posestvo (101 gld.), terjatev 30 gld. 10 kr., dn£ 28. jan. in 4. marca v Kranju. Terezije K a s t e 1 i c iz Babnegore nepremakljivo posestvo (111H gld.), terjatev 200 gld., dne 27. jan. in 26. febr. v Trebnjem. Neže H r a d e S k a iz Rovt zemljišča (1083 gld.) dne 29. jan. in 28. febr. v Logatcu. Marije Bradač posestvo v Podbukovju (460 gld.) dnč 27. jan. in 24. febr. v Zatičini. Janeza Dole s ta iz Knežaka nepremakljivo posestvo (300 gld.), terjatev 55 gld., dtnž 28. jan. in 28. februvarija v Ilir. Bistrici. Tomaža Je že k a iz Spod. Gameljnov neprem. posestvo (8492 gld.), terjatev 3325 gld., dne 29. jan. in 5. marca v Ljubljani. Marije D e r m a s t j a posestvo v Sostrem (6360 gld.) dne 29. jan. in 5. marca v Ljubljani. Mihaela Modrijana iz Rovt nepremakljivo posestvo (521 o gld.), terjatev 200 gld., dnč 29. januv. in 19. februv. v Logatcu. Katarine L e t n a r s Količevega nepremakljivo posestvo (2035 gld.), terjatev 19 gld. 40 kr., dne 26. febr. in 26. marca na Brdu. ^£SESSSHSa5HS^ 3 Uradne ft al in trgovske K l KOVERTE g }{] s Urino priporoča flSIAEMK 3 v Ljubljani. jj{ SHSHSHS-HS-H^ VABILO na ustanovni občni zbor društva „Gospodarska zveza" ki se vrši v četrtek dne 17. marca 1898 ob 4. uri popoludne v Ljubljani v Katoliškem domu na Turjaškem trgu. Dnevni red: 1. Volitev načelnika. 2. Volitev 33 odbornikov. 3. Volitev 2 računskih preglednikov. 4. Slučajni nasveti. Občni zbor obstoji iz pooblaščencev v zvezi stoječih zadrug, članov odbora in iz uslanovnikov. Podporni člani in vsi zadružniki v zvezi stoječih zadrug smejo se udeležiti občnega zbora s posvetovalnim glasom. Vabijo se najiskreneje! Zadruge, ki še niso oglasile svojega pristopa, se prosijo, da to čim preje storijo, da se jim pravočasno dopo-šljejo zadevne tiskovine. Reden član društva zamore biti vsaka pridobitna in gospodarska zadruga, osnovana temeljem zakona z dne 9. aprila 1873, d. zak. št. 70 (posojilnica, gospodarska zadruga, konsumno društvo itd.). V Ljubljani, dne 24. januvarija 1898. Dr. Ivan Šusteršič, 67 2—1 proponent. VABILO na BEDNI OBČNI ZBOR ..Hranilnice in posojilnice v Zg. Besnici, registrovane zadruge z neomejeno zavezo", kateri se bo vršil dne 13. februvarija 1898 ob 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih. Dnevni red: z. Poročilo naČelstva. 2. Poročilo računskega pregletlovalca. 3. 1'otrjenje račtma za leto iSg7. 4. Volitev načelstva, računskega pregledovalca in njegovega namestnika. 5. Razni nasveti. V Zgornji Besnici, dne 24. jan. 1898. 65 1-1 Načelstvo. | Srečke za princ Evgenov spomenik. | Žrebanje 1 11. februv. 1 883 7 (Haval ' S ^SJl®® fc 1 Srečke a kr. priporoča J. C. Mayer, m □ron. enjalnica v Ljubljani. —mm Dne 24. jannvarija. Skupni državni dolg v notah.....102 gld. 45 kr. Skupni državni dolg v srebru.....102 „ 40 „ Avstrijska zlata renta 4°/0......121 „ 90 , Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 Kron . 102 „ 85 „ Ogerska zlata renta 4°/0.......121 „ 20 „ Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 99 „ 30 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 933 „ — „ Kreditne delnice, 160 gld..............357 „ 25 „ London vista...........119 „ 95 „ Nemški drž. bankovci za lOOm. nem. drž.velj. 58 „ 77'/».. 20 mark............11 „ 76 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ 52",„ [talijanski bankovci ........45 „ 45 „ C. kr. cekini......................5 „ 69 „ u n a j s k a borz Dne 22. januvarija. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 162 gld. 25 kr. 5°/0 državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . 162 „ 25 „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....lf-9 „ 25 „ 4°/0 zadolžnice Rudolfove zelez. po 200 kron 99 „ 65 „ Tisiue srečke 4"/„, 100 gld.......139 „ 75 „ Dunavske vravnavne srečke 5"/0 .... 129 „ 50 „ Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 109 „ — „ Posojilo goriškega mesta......112 „ 50 „ 4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98 „ 70 „ Zastavna pisma av. osr. zem.-kred.banke 4°/„ 98 „ 60 „ Prijoritetne obveznice državne železnice. . 224 „ — „ „ „ južne železnice 3°/„ 184 „ 70 „ „ „ južne železnice 6°/0 . 128 „ — „ „ „ dolenjskih železnic4°/0 S9 ,, 50 „ Kreditne srečke, 100 gld.......198 gld. 50 kr. 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 165 „ — „ Avstrijski ga rudečega križa srečke, 10 gld. 20 — „ Rudolfove srečke, 10 gld.......26 „ 25 Salmove srečke, 40 gld........80 „ — „ St. Gen6is srečke. 40 gld.......79 ^ 50 " Waldsteinove srečke, 20 gld......57 „ _ Ljubljanske srečke.........22 „ 75 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 160 „ 50 „ A kcije Ferdinandove se v. želez., 1000 gl. st. v. 3450 „ — „ Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. , . . 425 „ — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 80 " 75 " Splošna avstrijska stavbinska družba . . 107 " — „ Montanska družba avstr. plan.....145 „ 75 „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 170 „ 75 „ Papirnih rubljev 100 ................127 „ 37 „ I SW* ^ 1- januvarijem 1898 se je pričelo novo celoletno naročevanje ! S lUirPrj I P" Avtentično A JJ ^A I „ I ¥ I L. n \j U n Brezplačni privržek ^^ss^s^l ki obsega za" g IU ■ Ov 8 "W"W1TVT 1 (,f„ Naročuje se najprimernejše s poštnimi nakaznicami pri vseh c. in kr. . y .