167. številka.____Ljubljana, v torek 26. jnlija 1898._______XXX L leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak  dan *ve*er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za av stro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., M pol leta 8 gld., za četrt leta t  glčt, z* jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta O gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom rakuna se po 10.kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. — Na naročbe, brez istodobno vpošiljatve naročnine, se ne ozira. Za oznanila plačuje se od fitiristopne petit-vrste po H kr., če Be oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprav n i fit vo je na Kongresnem ti-^u št. 12. Upra?nifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacje, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Telefon žt.
teh knjižicah ni izrecno omenjeno, da se vloge vračajo samo osebam, imenovanim v vložni knjižici ali pa njenim ad hoc za vzdig pooblaščenim ter z imeni označenim zastopnikom. C. kr. namestništvo v Trstu ukazuje toraj „v obran zakona", da morate ti posojilnici takoj nehati s sprejemanjem hranilnih vlog, in da morate v treh mesecih svoje posle tako skončati, da vrnete vložnikom v tr^h mesecih od njih vložen denar. — Nadalje da morate potom c. kr. okrajnega glavarstva v Sežani v štirih tednih predložiti notarsko poverjen izkaz glede vseh v prometa se nahajajočih hranilnih vlog kakor tudi o hranilnem kontu, po preteku treh mesecev pa predložiti nazaj vzete vložne knjižice z dokazom, da ste posojilnici nehali sprejemanje vlog !
Posojilnici v Nabrežini in Tomaju imate pa take vložne knjižnice, kakoršne imajo vsi jednaki zavodi v nemških, čeških in slovenskih deželah avstrijskih, namreč take, da se v hranilno knjižico vpisa ime vložnika, svoto ter sprejem potrdi blagajnik. Nikjer drugod pa se niso v teh hranilnih knjižicah zasledili nekaj, kar bi bilo proti predpisom §§ 92 in 93. zadružnega zakona od 9./4. 1873 št. 70 drž. za k.
Namen, katerega ima c. kr namestništvo v Trstu s svojim postopanjem zoper slovenske posojilnice, je torej popolnoma jasen. Državna vlada in državni zbor spoznavata velikanski gospodarski pomen posojilnic ter je vsled tega izišla vrsta postav, s katerimi se določujejo razne ugodnosti takim kreditnim zavodom, ki po osnovani na podlagi zadružne postave. Samo v Trstu smatra se zadeva čisto drugače. V Trstu presoja se zadeva posojilnic s stališča laške stranke. Laska stranka ne vidi rada razvoj slovenskih poscjilnio. ker spoznava, da bodo posojilnice ormjale laškemu življu nadvlado v gospodarskem oziru nad slovenskim in hrvatskim narodom ter ga iztrgale iz rok laškim pijavkam, katero z izsesavati jem tega naroda dobivajo brez dela in truda najlepše dohodke ter še poleg tega v politčnem oziru držijo slovansko prebivalstvo v popolni odvisnosti in sužnosti. Sovraštvo in nasprotstvo laške  stranke  proti slo-
venskim posojilnicam tora| popolnoma razumemo; ne razumemo pa postopanja c k r. n a m e s t n i š t va v T r s t n, katero bi moralo vender drugo stališče zavzemati, kakor preko jadranskega morja škileči Lahoni j ali pač mi tudi razumemo to postopanje tržaškega namestništva in zaradi tega moramo z vso odločnostjo protestirati. — Na vsak način pa opozorimo na to delovanje tržaškega namestništva državne poslane, da obrnejo na isto vso svojo pozornost, ter spravijo zadevo v razgovor v državno-zborskem klubu posojilničarjev in v državnem zboru samem.
Izjava.
Od kar izhaja v Ljubljani „Slovenski List", zaganja se v me kakor besen ; od moje osebe živi, z mojo častjo si polni svoje vedno lačne predale, in vsako malenkost raztolče in razvleče, da postanu bIoo iz komarja, ki naj potem imponuje tam zunaj ob mejah slovenskih ! Niti jeden slovenskih časopisov se ni oglasil z ugovorom proti taki časnikarski razdivjanosti; mnog m je bila še všeč in očitno so kazali svoje soglasje ž njo. Ali vzlic temu me ti sistematični napadi niso spravili iz duševnega I ravnote'ja, ter me v bodoče isto tako ne bodo I To bodi povedano pred vsem kolegoma dr. Valentinu Krisperju in dr. Danilu Majaronu, ki sta se s svojo izjavo z dne 22. julija 18!»8. zatekla v „Slovenski List". Povod k temu kolegijalnemu napada dala je notica v „Slovenskem Narodu", v koji se mojima bivšima, dolgoletnima koncipijentoma ne očita ničesar, kar bi ju osrbno moglo žaliti. Mesto, da bi se prepirala z listom, napadla sta mene osobno, in sicer na tako žaljiv način, da človek takoj spozna spretna sodelavca imenitnega Koblarjevega l»stiča. Mesto, da bi „Slovenskemu Narodu" dokazala, da so bile njegove opazke neosnovane, izvlekla sta mojo malenkostno osebo na dan, ter ji dala občutiti kolegijalne svoje podplate! To je nedostojno, in glede dr. Majarcna dokazuje, da je tisti fini takt, v kojega se je že tedaj, ko sva še na univerzi imela zveze, tako rad zavijal, sama legenda, in druzega nič. Glede dr. Krisperja  pa  moram  izjaviti,   da se ue čudim za-
C. kr. namestništvo v Trstu zoper slovenske posojilnice.
C. kr. namestništvu v Trstu delajo očividno veliko preglavico slovenske posojilnice in njih razvoj. Slovenske posojilnice so najvažnejši faktor, da se slovenski narod v Pri morji otrese lahonskih pijavk, postavi gospodarsko na svoje noge ter v gmotnem oziru pride do neodvisnosti in blagostanja. — Opazujemo pa sedaj, da se pri namestništvu v Trstu trudi nek referent že leta in leta, kako bi kaj iz-tuhtal, da bi se napredek slovenskim posojilnicam onemogočil, ali če mogoče, da bi se iste uničile.
Z dopisom od 2 maja 1890, št. 5828 obrnilo se je tržaško namestništvo na trgovinsko in pomorsko sodišče v Trstu, češ, da pravila posojilnice in hranilnice Po d gradske nasprotujejo jivnim interesom in veljavnim postavam, ker po teh pravilih smemo sprejemati hranilne vloge ne samo od svojih zadružnikov, ampak od vsakogar.
Istotako obrnilo se je namestništvo v Trstu z dopisom od 19. septembra 189G, štev. 16.883 na trgovinsko in pomorsko sodišče v Trstu, da so isto tako pravila posojilnice in hranilnice v Kopru v protivju s postavami iz istih razlogov. — Namignilo je toraj namestništvo v Trstu trgovinskemu in pomorskemu sodišču, naj isto sili, da omenjeni dve posojilnici svoja pravila spremenite. Trgovinsko in pomorsko sodišče v Trstu je seveda temu migljaja drage ^olje ustreglo ter izdalo takov ukaz omenjenima posojilnicama. — Nadsodi.šče v Trstu je rekurz prizadetih posojilnic zavrnilo in šele najvišje sodišče je z odločbo od 1C. decembra 1896, štev. 14.583 ugodilo izvaurednemu rekurzu ter razveljavilo ukaz trgovinskega in pomorskega sodišča v Trstu.
Ta prvi poskus se je toraj popolnoma ponesrečil. Ali razvoj slovenskih posojilnic očividno dotičnomu referentu ces. kr. namestništva v Trstu ne da spati. — Isti je toraj sedaj zasledil zopet jedno velikansko nepostavnost pri hranilnicah in posojilnicah v N a b r e ž i n i in Tomaju, češ, da te posojiln t:i sprejemate hranilne vloge od vsakogar ter izdaju te o istih vložne knjižice, ki imajo na sebi vse znake  papirjev na  imetnika; kajti v
LIST JE KL.
Jeden dan v dunajski jubilejni razstavi.
Spisal Vrostoslav.
V proslavo cesarjevega jubileja se jo otvorila na Dunaju razstava, ki uaj predoči velikanski napredek v vseh strokah za časa cesarjevega vladanja. Dasi z ozirom na ta svoj namen nikakor ni popolna, vendar je tako bogata in krasna, da njen poset povsem zadovolji vsakega obiskovalca. Zlasti zanimive pa so nekatero strokovne izložbe.
Ni možno, da bi podal obširen, natančen popis, pač pa upam, da a to, ako tudi površno črtico ustrežem rojakom, ki ne morejo sami obiskati stolice ter posetiti razstavo; poda jim naj vsaj v glavnih obrisih celotno sliko jubilejne razstave.
Razstava jo v Pratru, deloma v rotundi, deloma v parku poleg njo, ter obreza v vsem površje 250.000 štirjaškib metrov. Seveda ves ta širni prostor ni namenjen samo izložbam; poleg paviljonov za razstavne namene je obilica gostilniških in kavam.irskih ter mnogo prostora v šetališča. Saj so dunajsko razstave vedno tudi v shajališče zabave željnega sveta, zlasti zdaj o poletju, ko ni ne koncertov ne gledališč. Zato se razvije tu vsak večer v
sijaju tisoč in tisoč žarnic pravi korso, kjer imaš priliko opazovati bogate toalete, a tudi pritrditi staremu „Negodia, ki je v dunajskem „Zvonu" že občudoval krasoto Dunajčank. Vedno je dobro, da se v tem oziru moremo sklicevati na autoriteto, kajti sicer taka nedolžna opazka lehko nakoplje sovraštvo ljubeznivih rojakinj na našo pregrešno glavo.
Razstava je zanimiva in mnogovrstna. Cesar sam, ki je otvarjal in posetil že brezštevilno razstav, kaže zanjo posebno zanimanje ; dokaz temu je, da jo je po Blovesni otvoritvi obiskal še štirikrat. In res zasluži polno pozornost. Glavno zanimanje je za izložbe v paviljonih, in tu se koucentruje tudi pravo življenje, — Komur je na tem, da pro učava izložbe, mora si v to izbrati delavnik ter iti vanjo takoj, ko se predpoludne otvori. Takrat je oudi le malo obiskovalcev, in tedaj imaš pr.liko v natančno ogledovanje in razmotrivanje.
Izmej paviljonov je oni dunajskega mesta najkrasnejša stavba, v svojem pročelju bogato okrašen s sohami in relijefi. Glavna dvoraua v njem je posvečena cesarjevi proslavi; tu so slike vladarjeve iz raznih let in slike važnejših momentov dunajske zgodo vi p zadnjih 50 let. Od stranskih dvoran nam kaže jedna bogato zbirko slik in Črtežev ter velik
rehjef dunajskega mesta iz prošlih let, z'asti predno so porušili mestno zidovje, ki je oklepalo ^notranjo mesto" ter je ločilo od malih predmestij (1857). — Druga pa iste izložbe modernega Dunaja, pred vsem velike stavbe zadnjih let. Tu se kaže velikanski napredek stolice; občudujemo hvaljene odnošajepa* trijarhalične dobe naših prednikov v njihovi skromnosti; divimo se krasoti in razvitku mesta v naših dneh. Naj se ta doba še toliko graja, naj se še toliko proti nji govori in piše, dejstvo, da se je v tej kratki dobi razvil Dunaj iz malega mesteca v veliko stolico, iz sicer iuteresantnega mesteca v prpkraano svetovno mesto; to nam dokazuje ne-opravičenost onih, ki iščejo vse dobro le v prošlosti ter se iz napačne pijetete protivijo vsem modernim zahtevam. Res, da je padla marsikaka zanimiva stavba, zato pa sa dvigujejo druge, monumentalne, ki širijo slavo Dunaja.
Troje največjih del ima pa še svoj poseben paviljon, ki je zgrajen po načrtih Slovenca, inže-nerja M. Fabijanija Tu so izložili „fond za razširjenje mesta", „komisijo za uravnavo Donave" in „komisijo za mestne občevalne naprave" s/oje istinito zanimive črteže, slike in modele. Znamenit je zlasti velik model krasne stavbe novega cesarjevega dvorca, ki sicer še ni povsem dozidan, a se ti tu.
vratnemu napada z dne 22. julija 1898. Skoraj celih pet let sem prenašal tega moža nestrpnost in nervoznost v svoji pisarni, in v tem času sem se popolnoma prepričal, da je on jedini člen častita svoje rodbin«, ki ne pozna dobrih manir.
Kakor rečeno, s „Slovenskim Narodom* se cenjena kolega niata upala prepirati, ker sama dobro vesta, da ljubljanske priprave za odvetniški in notarski shod niso bile uzorne. In če je „Slovenski Narod" namignil, da naj se pri tako važnih shodih v bodoče drugače pripravlja, storil je le svojo časnikarsko dolžnost. Bil je pri tem tudi odmev različnih pritožb, ki so se čule na shodu samem, in pred vsem odmev Celjskega poročevalca, ki je pričetkom svojega govora obžaloval, da se ni mogel zadostno pripraviti, ker je tako pozno izvedel, da se mu je oddelil referat. In, ali je dostojno za shod, če nastopi porcčevalec dr. Krisper, pa spregovori deset besed, češ, da se po njem nasvetovana resoluc ja sama utemeljuje in priporoča I
Nikakor ni resnica, da sem se hotel siliti v ospredje, pač pa je resnica, da bi sebil pri boljših ljubljanskih pripravah shod lahko izvršil slovesnejše, krepkejše in odločnejše! Vsak si je moral že.let', da bi se bilo pri razpravah gorostasno stališča višjega deželnega sodišča tudi s pravniške strani temeljiteje in koreniteje v pretres vzelo ter s pravniškimi argumenti dokazalo, kako je to stališče protipostavno in nevidržljivo. Pr«?d vsem je moral vsak želeti, da bi bili vsi poročevalci tako temeljito svoja poročila priredili, kakor ga je priredil kolega dr. Stor!
Še dandanes obsojam netaktno postopanje proti županu Hribarju. Ko mi je pri shoda povedal poročevalec našega lista, da se je dr. Majaron proti njemu izrazil: Kaj pa vender hoče župan tu V polastilo se me je prepričanj*, da se od nekatere strani hoče shod izkoriščati za nezdravo reklamo tisti brezupni stranki, ki tiči za „Slovenskim Listom*. Proti takemu izkoriščanju pa moram pri vsakem položaju odločno in slovesno ugovarjati, in pri vsakem položaju m ram odločno zagovarjati stališče, da je takemu listu, kot je „Slovenski Narod", pravična in primerna kritika vselej dopustna!
Očitata mi dr. Krisper in dr. Majaron, da sem pri posebnem odboru, kakor tudi Da shodu igral „žalostno in nevredno vlogo" Priznati moram, da sta ravno ta dva gospoda — ona bi pisala „človeka" — najt) I; poklicana, na tem polju svojo sodbo izrekati, ker ulogo, kojo zadnja leta igrata v slovenskem javnem življenju, ni taka, da bi jo jima zavidal. Resnica pa je, da o posebnem odboru do zadnjega večera pred shodom ničesar vedel nisem. Sicer so se res klicali ljubljanski odvetniki na razgovor: prvič ravno na isti dan in na isto aro, ko smo zborovali radi ustanovitve „Naše straže"; drugič pa na isti dan in isto uro, ko smo imeli mestno klu-bovo sejo, pri koji sem moral biti navzoč. Tretjič pa so bili sklicani odvetniki na večer pred shodom: pri tem razgovoru pa sem bil navzoč, a najbolje je, da o njem ničesar ne pišem.   Pristavim pa,  da mi
je Se pred temi razgovori došla vest, da se je dr. Krisper izrazil, da si te zadeve po meni, ki sem ravno takrat v „Narodu* priobčeval članke o slovenščini pri višjem deželnem sodišča, im rok izpuliti ne pasti, in da je hoče sam izvesti I Po vsi pravici sem smel tedaj pri mnogobrojnih antipatijah, s ko-jimi me dr. Krisper že več let počaščuje, sklepati, da bi mu moje sodelovanje niti ljubo ne bilo, in da bi ga morda, ker se radi vsake malenkosti hitro razburi, le opoviralo ! Zategadelj sem tudi sklepal, da so se razgovori ljubljanskih odvetnikov nalašč sklicali na tako uro, ko sem bil neobhodno drugod zadržan !
Na „natolcevanja" in „izraze os-ibue mržnju11,
— ravno leta  prestrojila je dr. Majarona, kakor tudi dr. Krisperja z nekdanjih »liberalcev" v krščanske socijaliste — nočem odgovarjati, ker bi moral postati preoseben, in bi vsled tega padla moja ko Iegijalnost na tisti nizki  nivo, na kojem  tiči na sprotna mi izjava z dne 22. julija 1893.
„Skrajna predrznost" pa tiči v konca te izjave, tu se kaže toliko kolegijalne hudobnosti, da moram naravnost obžalovati, da more odvetnik protf odvetniku tako postopati.
Dr. Krisper in dr. Majaron pišeta: Jem-večja predrznost je to na strani dr. Ivana Tavčarja radi tega, ker je bil on tudi zastopnik stranke v zadevni pravdi, a se mu niti vredno ni zdelo, nastopiti pri kritični prizivni razpravi navišjem sodišču in si varovati s tem ono prvenstvo, katero on povsod za se zahteva."
Temu krutemu napadu odgovarjam mirno in stvarno tako-le: Oba gospoda nasprotnika dobro vesta, da sem zagovarjat stranko, ki ni imovita, in koje pravno stališče v zadevni pravdi je bilo tako, da ni imela pravice do prizivnih stroškov, če bi bila s svojim prizivom tudi zmagala. Že dobrih štirinajst doij pred prizivno razpravo se je stranka (g. Ivan Malinšek) izrekla, da se poda osobno v Gradec, da pa ni zadovoljna s tem, da bi jo jaz spremljal. Po naročilu stranke sem ji najel zastopnika dr. Klasinca in upam, da je bilo moje postopanje tako, da je do cela odgovarjalo predpisom odvetniškega reda. Pri tem pa je še upoštevati, da takrat sploh nikdo mislil ni, da bi utegnilo višje deželno sodišče slovensko razpravo zabraniti, tem manj, ker je ravno isto sodišče vsled skupne pritožbe vseh treh zastopnikov preklicalo nemška vabila, ter izdalo slovenska vabila h prizivni razpravi. In končno gospoda kolega tudi dobro vesta, da sem tiste dni bival v Pragi pri slavnosti Pa-lackega stoletnice, in očitanje, da se mi niti vredno ni videlo, nastopiti pri kritični razpravi, je gotovo — da rabim izraz gospodov nasprotnikov
— malo poštenjaško!
Sicer pa izjavljam, da hočem vzlic izjavi dr. Majarona in dr. Krisperja z vso vnemo delati na složno izvršitev s lodovih sklepov, ker me nečuveni
napadi .Slovenskega Lista" ne spravijo iz duševnega ravnotežja, — in naj jih kujejo cel6 moji kolegi! V Ljubljani, dne 26. julija 1898.
Dr. Ivan Tavear
V ljubi26. julija.
Kako naprej? V vladnih krog h, t j. v ministarstvu in v onih sferah, ki imajo na vlado odločilen vpliv, sta sedaj dve nasprotni struji glede nadaljnega postopanja v notranji politiki. Jedna struja se hoče vsakemu radikalnemu in nasilnemu poseganju v sedanjo ustavo ogniti ter si za daljšo dobo brez parlamenta in s § 14 pomagati. Daron BaDffy je sicer dejal, da se nagodbeni provizorij brez parlamenta ne more obnoviti, toda upajo, da se Banffv uda, zlasti ker te bode pri tem iznebil dveh treh neljubih koleg v lastnem kabineta. Druga struja pa je radikalna ter se poganja za to, da se postavi na mesto sedanjega državnega zbora nov parlament, ki bi izšel iz indirektnih volitev deželnih zborov. Oživiti hočejo torej I. 1873. pokopano volilno pravico deželuih zborov ter priklopiti še direktno volitev V. kurije. Katere strujo se grof Thun poprime, kdo ve! —  menda še sam ne!
Velikonemsko vtikanje v avstrijske zadeve je že nekaj navaduega. Najpredrznnjša propaganda Velikouemcev je vsakdanja prikazen. Včasih se nam že zdi, da imaj > za pruske šole apropritani zemljevidi prav, ker kažejo Avstrijo kot del Nemčije. Nemški agitatorji, nemški velikošolci, profesorji, telovadci, nemška društva, kakor „Gustav Adolf Verein", „ Alldeutscher Verband14, „ Allgemeui; r Suhulverein*, različni „Alpen Vereine" itd. — vse to hujska in kritikuje, kakor bi bila Avstrija res že velikonemška za vezna državica. Velikonemški časopisi naj nesramne j še napadajo avstrijsko vlado, parlament, stranke in avstrijsko vojsko. Sedaj pa se vtikajo celo v cesarske rodovinske razmere. Ko se je raznesla že demeutirana vest, da se je avstrijski prestolonaslednik Fran Ferdinand zaročil s pcincesinjo Cuin-berlandsko, tedaj je zašumelu po vneli velikonemških časopisih. Avstrijski prestol naslednik se zaroča z nenemško princesinjo! Kolik škandal! Kolika — predrznost! In velikonemški listi so dokazovali, da je prijazno razmerje Nemčije do Avstrije že v veliki nevarnosti, kajti princesinja Cumberlandaka je — ,d eu ts ch f e i n d 11 c h 1" Hkr.ita so dokazovali, kako sovražne so Nemcem njene sorodmce: cariea-vdova, soproga angleškega prestolonaslednika in soproga hauoveranskega pretendenta, princesinja Thyra, mati namišljene zaročenke avstrijskega prestolonaslednika. Zares, velikonemška nesramuost ne pozna nobene meje in nobenih ozirov.
Mogočni nemški cesar je regent* državice Lippe, grofa Ernsta Kazimirja, prav nečuveno raz-žalil. Kot vladar je zahteval grof Erust Kazimir, da pozdravljajo nemški častniki v Detmoldu njegove otioke ter se je radi njihovega nespoštljivega vedenja pri cesarju britko pritožil. Viljem II. pa mu je brzojavno odgovoril: »Moj general je imel povelje: Regentu, kar je regentovega — sicer ničesar več. Sploh pasi prepovedujem ton, kakoršnega
Dalje v prilogi.
predočuje že dovršen v vsi svoji bogati arhitekturni in tiguralni okrasbi. čudiš se velikanskemu delu regulacije Donave, ko se ti predočuje v plastičnih podobah; a razmotr.vaš tudi natančne izložbe najnovejšega dela, mestne železnice, kateri kljub mnogim nedostatkom ne moreš odreči velikega pomena in znamenite, težke gradb?.
Tik poleg teh paviljonov je zgradila bo-eenska vlada svoj pavi Ion, v katerem so na ogled in v prodajo najraznejši izdelki bosenske domače, hišne obrti, ter zanimive slike in črteži raznih sarajevskih zgradb, šolstva in učil. Mnogo Bošnjakov poseda in lenari pred paviljonom in te vabi, da pokusiš bosensko vino. 13 »šnjakinjo sem videl samo jedno, a tudi taje kmalo izginila, za kar mi je bilo tem bolj žal, ker je bila v istini izredno brhka in se je lepa narodna noša krasno podala vitkemu životu.
Bosenska izložba Dunajčanom, ki imajo itak vsako zimo svojo „bosensko raztavo", ni podala dosti novega; tujcem naj najbrž poda uverjenje, da tožbe o občem nezadovoljstvu v deželah in o neznosnosti političnih razmer niso opravičene; dasi bi bilo nespametno tajiti napredek za časa okupacije, vendar tega namena vlada s svojo izložbo najbrž ne doseže.
Z t r- mi paviljoni se prostira največja gradba, posvečena „izobrazbi". V srednji sobi je izložba papirne industrije, za njo galerija t<skarskib strojev, katere opazuješ pri delu; potem v stranskih dvoranah izložbe dunajskih knjigarjev in založnikov ter knjigovezov; tu vidiš obilico hnjig v prekrasnih, umetnijsko izvršenih vezavah; veliko število slik, fotografij in risar j. Na nasprotni strani je izložba raznega muzikalnoga orodja, zlasti mnogo klavirjev, in velike orgle. Dalje izložba mehanikov in optikarjev z njihovimi raznovrstnimi izdelki.
Nasproti tem paviljonom, onstran 9avenije", je prostrani paviljon za „ljudsko blagostanje". — Ta izložba je vrlo zanimiva in znamenita za strokovnjake. Predočuje vse one naredbe, ki so potrebne v blagostanje človeštva, vse humanitarne zavode in naprave; kaže pa tudi v stastičnih tabelah in grafi nili slikah, kako so se te razvijale in množile v dobi cesarjeve vlade. Porodnišnice, sirot-nišnice, bolnice, blaznice, rešilna in gasilna društva, asili itd. itd Tu vidiš tudi najnoveje medicinske iznajdbe; „Rontgenovi žarki" in zdravljenje s serumom proti difteritiki se ti predočujeti poleg cele vrste kirurgičnih orodij in mediciničnih in farma-cevtičnih izložb.
Tu sta razstavila tudi ljubljansko mesto
in deželna vlada kranjska: prvo sliko in črteže sirotnišnice, vojašnice, šol, klavnice, elektrarne in vodovoda; druga zdravniške tabele, pogozdovanje Krasa in boj proti trtui uši. — Razstavila j« tudi ljubljanska „kranjska hranilnica" slike svoj ih stavb in onih stavb, katerim je pripomogla z denarjem: Klizabetine bolnice, Fran Josipovega asila, Rudolfina, realke, Thonhalle in delavskih hiš. — Da je dala ona napraviti zgolj nemške napise, se — z ozirom na razmere, pri nji vladajoče —-ne čudimo; da pa je deželna vlada storila isto, je velika netaktnost. Mesto ljubljansko samo je imelo toliko narodnega čustvo, da je slovenščini odkazalo prvo mesto ter 8 tem pokazalo, da Se ni Kranjska postala kaka prusaška satrapija.
Znamenite so tu izložba nižjeavstrijskih blaz-nic s plastičnimi črteži njihovih stavb, in pa dio-rami Semmeringa in Opatije.
Pri pregledovanju in razmotrivanju prešel je čas hitro ; poludne je že minilo in začel se mi je oglašati želodec, ter me opominjati, naj posetim i kak paviljon, namenjen v zadostilo žejnim in lačnim. Mnogo jih je, originalnih in krasnih stavb, a vse so prazne.
Slabo znamenje! (Konec prih.)
Priloga „Sloveiskemn Narodi** St 167, ini 26. jnlija 1898.
■i dovoljujete v svojem pisma." Zanimiv je ta odgovor, ki razburja velik del nemškega časopisja. V pjem se kaže Viljemova diktatorska, ošabna narava. Nemški cesar govori z za veznimi vladarji, kakor ne govori nad cesar niti s svojimi ministri. Odreka jim nekaj samo od sebe razumljivega ter jim na ravnost prepoveduje pritožiti se nad „njegovimi" generali. Viljema so torej generali več kakor za vezni kolege! Ta afera pa tudi kaže, da mej cesarjem in zaveznimi vladarji ni tiste aloge, kakoršna bi bila v zjedinjeni Nemčiji neobhodno potrebna, ki pa je le navidezna. V zadevi sami pa imajo tisti listi prav, ki kličejo tovarišem grofa Krnesta Kazi-mirja: »Danes meni — jutri tebi!" Morda zavezni vladarji vendar uvidijo, da se tri ne gre le za grofa lippeškega, nego za princip. — K vsej aferi piše pod naslovom „Wir sind keine Vasallen" »Bayer. Landeaztg": Po smrti brez direktnih dedičev umrlega kneza lippeškega je hotel pridobiti cesar prestolonasledništvo jednemu svojih sorodnikov. Toda najbližji sorodnik umrlega, grof Ernest Kazimir Lippe-Biesterfeld, se je potegnil za svoje pravo, in za razsodnika postavljeni kralj Albert Saksonski je odločil, da se mora cesarjev sorodnik s prestola umakniti ter da naj sprejme mesto njega regentstvo grof Ernest Kazimir. Cesar je vsled tega tako razkačen, da je brzojavil svojemu sorodnika, da obžaluje Lippe, ki ne dobi boljšega vladarja. Razen tega je mladi cesar še odredil, da naj častniki regentovim otrokom ne izkazujejo časti, kakoršns uživa vedno vladar. Stari grof Ernest Kazimr je pozval generala v Detmoldu k sebi ter mu naročil, naj poduči častništvo, toda general mu je odgovoril, da se ravna častništvo po ukazih cesarja. Grof se je vsled mogočnega cesarjevega pisma že pritožil na zvezni svet. Nedvomno bode prečudoo posto panje Viljema samo pomnožilo nemški patikularizem.
Razmere v Španiji so menda za vlado in dinastijo že skrajno nevarne. Drugače si je pač težko razlagati dejstvo, da ne smejo listi o vojni ničesar, prav ničesar poročati. Spanci ne izvedo torej iz svojih listov ničesar o stanju vojne, o vojski na Kubi in na Filipinih, a tudi ničesar o mirovnih prvotnih pogajanjih, katerih se je Sagastin kabinet lotil z vso energijo, katerih pa se Mac Kinlej brani, ker hoče prej zasesti še Portorico in Manilo $n*» ska vlada, ki jo aođaj « pravom pomenu besede diktatorska, hoče skleniti mir in narod iznenaditi z dovršenim faktom. Ali pa ne bode to za notranji mir najusodnejše, pokaže prihodnost V nekaterih pokrajinah vre že sedaj, zlasti v Granadi, La Garrigi in Barceloni. Vse karlietičue liste je vlada zatrla ter zahtevala imenik Členov karlis-tičnih društev. Večina društev se je zato sama ie razšla.
Dopisi.
Is okolice IdrllMke, 22. julija. Dovolite nam nekoliko besedi j o „ bralnem društvu* v Sp. Idriji. Te besede naj bi obrodile sad, kakršnega si Želimo pač že iz davnosti, iz tiste davnoati, ko je v »bralnem društvu" res še cvelo pravo življenje naudušenih Slovencev.  A zdaj je zamrlo vse, prav tako je, kakor a pravljico o tistem zakletem gradu, če se je še spominjate.   Kaj ni res, nekdanji udje .bralnega društva"  spodnjeidrijškega,  da je bilo prijetno takrat, ko smo se izvrstno zabavali pri »zabavnih večerih" zimskih?   To je bilo življenje nedolžno 1   Toda ti trenutki so že davno minuli. Od kacih 60,  reci šestdeset udov — pomislimo, da je vas! — jih je zdaj pri društvu 19, zdaj več, zdaj manj.   In kaj ga je potisnilo v tak prepad? Gotovo samo to,  ker ni nič več zanimanja od tiste strani, od katere bi moralo priti. Tam v društvenih   prostorih  veje  zaspanost    Vzdramite se vender, pomencajte si oči — in vse bo dobro 1 Ure dite pevski zbor po starem kopitu v novem usnji, prirej uj te »zabavne večere", izlete — in vsaj jeden-krat v letu veselico, to bo dajalo pogum ljudem, da društvo narase polagoma zopet do toli lepega števila kakor nekdaj.   Poleg tega pa vzpodbujajte one, ki so že z jedno nogo stopili čez prag »bralnega društva", manjka jim le še moči, — in novega uda imate.   Kar pa Vam, odborniki, prav iz srca svetujemo, je to, da pustite strankarstvo daleč, daleč za Jelenkom, ker morate to sami uvideti, da je le to privedlo .bralno društvo" do take zaspanosti.   Gotovo nam pritrjujete, da bi bilo veselje gledati zopetni preporod »bralnega društva", ki bi se veselo gibalo z udi vred in dajalo tako nekoliko krepila našemu zatiranemu naroda v teh burnih časih! Dobiti je še nekoliko zavednežev tukaj, toda varovati jih je treba, da se tudi ti nam ne odtuje. Stojmo torej na straži!   »Bralno društvo se zopet prebodi!  Če treba se še oglasimo. — Nekoliko okoličanov.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 20. julija.
— (Kako podlo znajo nemški listi ščuvati.) Na našo notico pod tem zaglavjem smo prejeli naslednji dopis: Slavnemu uredništvu .Slovenskega Naroda" v Ljubljani. Na drugi strani številke 164 Vašega lista z dne 22. julija t. 1. trdi se v sestavku z nadpisom »Kako podlo znajo nemški listi ščuvati", »da prihaja državnopravd-niški namestnik k razpravam s knjigami, ki imajo črno-rudeče-žolte trakove." Temeljem § 19. tiskov nega zakona zahteva podpisano državno pravdništvo, da se sprejme sledeči uradni popravek: Ni res, da bi rabil kadarkoli pri okrožnem sodišču v Mariboru državno pravdniški namestnik pri javnih obravnavah knjige, ki imajo črno rudeče-žolte trakove. C. kr. državno pravdništvo v Mariboru, dne 24. julija 18(J8 — Voditelj urada; Dr. Brat ase h.
— (»Slovenski List" proti dr. Tavčarju.) Zadnja številka „Slov. Lista" je zopet in skoro izključno posvečena dr. Tavčarju in potrjuje, da izhaja list samo še zategadelj, da dr. Tavčarja grdi in sramoti. To je pač jedini način, na kateri upajo za listom stoječi gospodje, da obrnejo nase pozornost. V »izjavi", v listku in v neštevilnih noticah sramoti »Slov. List" dr. Tavčarja, in vsaka vrsta priča, kako pošteno si je ta časnik zaslužil malodišeči priimek, kateri se ga je prijel in kateri mu ostane, dokler bo izhajal. Naglavni greh, kateri se očita dr. Tavčarju, je to, da je mej shodom igral domino. To je strašen, neodpusten greh in dr. Tavčar se ga ne more oprati I Drugim se taki grehi ne štejejo v zlo, ali pri dr. Tavčarju se naredi iz vsacega komarja slon velikan. Res je dr. Tavčar po obedu na povabilo prijatelja Turka igral kratko partijo. Ta pa je trajala komaj osem minut. Potem se je dr. Tavčar vrnil v dvorano in vztrajal tam do konca shoda. Da je bil sploh dvorano za nekaj časa zapustil, tega je kriv prav slabi arangement. Ko bi bili arenžerji stvar bolje priredili in uredili, bi pač udeležniki shoda ne bili ves Čas vhajali iz dvorane. Morda celo .Slov. List", ki sicer resnice nič preveč ne ljubi, ne bo tajil, da so se udeležniki shoda po 1. uri kaj hitro menjavali. Nekateri
nuni Uli
SO vztrajali v (Inn^-:     -1 **e* obeda in od   črne  kave, in   so potem sami odšli.
T. ko je bilo do konca shoda in g. dr. Majaron se gotovo ne more pohvaliti, da je imel preveč poslušalcev. Toda drugim se ne šteje v zlo, da so šli obedovat in da so se mudili v kavarni, v zlo se to šteje samo dr. Tavčarju. Tudi širokoustnemu gosp. dr. Krisperjn ne zameri nihče, da je bil le jako malo časa v dvorani, da se je večji del potikal po hodniku ter prej kot ne zasledoval korake dr. Tavčarja. Ko ga je neki gospod opozoril, naj gre vender v dvorano poslušat, se je dr. Krisper odrezal: Saj je le formalnost! To je: glavno je, da se shod vrši, ni pa treba, da bi udeležnik ves čas sedel v dvorani. Vzlic opominu ostal je dr. Krisper na hodniku — morda se je pripravljal na svoj referat, ki je po fenomenalnom bogastvu mislij vse udeležnike presenetil, — a vsem prizanaša kurat Koblar, samo dr. Tavčarja je hitel sramotiti in blatiti, da si ga ni bilo udeležnika, ki bi bil ves čas ostal v dvorani I Tako postopa poštenjak — Koblar I
— (Shod slovenskih abiturijentov) ne bode samo zabavnega značaja, ampak tudi manifestacija tistega narodnega naraščaja, kateri pojde na visoke Šole ali pa vstopi naravnost v življenje. Zborovanje dne 27. t. m. bode precizovalo narodne, politične in gospodarske vzore slovenskih abiturijentov ter pokaže, da se slovenski abiturijentje zavedajo prihodnje svoje naloge in da se resno pripravljajo na delo v narodovo korist. Veseleč se tega mnogo obetajočega pojava, pozdravljamo slovenske abiturijente, kateri se zbero iz vseh krajev slovenske domovine, kar najprisrčnejše ter jim izrekamo svoje najiskrenejše simpatije.
— (Zborovanje »Zaveze slov. učit. društev *) utegne biti — kakor kažejo priprave — prav sijajno. Zlasti veličasten bo jubilejski koncert, za katerega popoln uspeh se slovensko učiteljstvo resno trudi. Pri tem koncertu bo sodelovalo okolo 250 učiteljic in učiteljev pod vodstvom g. učitelja Leop. Potrebina. Koncert bo v ponedeljek zvečer ob 8. uri v Sokolovi dvorani »Narodnega doma". Dragi dan popoldne ob 1. uri bo ravno tam slavnostni baket. Ako se želi udeležiti tega banketa kdo izmej slovenskega občinstva, naj javi čestito svoje ime v trafiki g. šešarka, Selenburgove ulice,
kjer naj ob jed nem plača za kuvert 1 gld. 50 kr. — X. skupščine »Zaveze slov. učit. društev", s katero bo postavila 50letnico cesarjevega vladanja, se udeleži' tudi Češki in hrvaški učitelji in učiteljice.
— (Zaveza slovenskih učiteljskih društev.) V proslavo petdesetletnice vladanja Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. in v praznovanje svoje desetletnice priredi »Zaveza slovenskih učiteljskih društev" v ponedeljek, dne 1. velikega srpana 1898 s sodelovanjem si. godbe c. in kr. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev št. 27 v Sokolovi dvorani »Narodnega doma" jubilejski koncert na korist učiteljskemu konviktu. Koncert vodi gospod učitelj Leop. Potrebin. Vzpored: 1. Gerbić: Overtura iz opere „Kres" za veliki orkester: 2. a) Slavnostni prolog, zložil in govori g. Engelbert Gangl. b) Cesarska pesem, zbor s spremljevanjem orkestra. H. Dr. B. Ipavec: Zavezna, zbor s spremljevanjem orkestra.
4. B. Smetana: Zbor vaščanov iz opere „Prodana nevesta" s spremljevanjem orkestra. Solo pojeta gdč. Mira Dev in g. Avgust Štefančič. 5. a) Foerster: „Domovina*, b) A. Nedvčd: „Vijolčin vonj", mešana zbora. 6. a) A. Rubinstein: Koncert, b) G. Tartini: G mol Bonata, igra na vijolini gosp. Fran Serajnik, spremlja na klavirju gdč. Pavla Razinger. 7. a) F.
5. Vilhar: .Mornar", b) R. VrabI: »Strunar", poje g. Rudolf Vrabl, spremlja na klavirju gdčna. Fani Bil,na. 8. a) Fr. Gerbić: »Pomladni klic", b) H. Volarič: »Divja rožica", s spremljevanjem orkestra pojeta gdč. Mira Dev in gdč Anica Lapajne. 9. F. Stegnar: »Plemstvo", v proslavo 50letnice zloženi moški zbor. Tenor-solo g. Avgust Štefančič. 10. A. Foerster: »Venec Vodnikovih in na nj ga zloženih pesmi", zarbor in orkester, op. 24 Sdi: gdč. Mira Dev, gdč. Anica Lapajne, g. Avgust Štefančič in g. Janko Likar. Po koncertu prosta zabava in ples. Začetek ob 8. uri zvečer. Cene prostorom: Sedež od I. do III. vrste a I gld. 50 kr., sedeži ostalih vrat a 1 gld.; galerijski sedeži a 80 kr.; stojišča a 80 kr. Vstopnice so na prodaj v trafiki g. Šešarka, Selenburgove ulice, na večer koncerta se bodo dobivale pri blagajnici. Z ozirom na blagi namen se preplačila hvaležno sprejemajo.
— (Slovenski visokošoloi) imajo v četrtek 23. t. m. pri Zajcu na Rimski cesti svoj sestanek
— (I. ljubljansko kolesarsko društvo ▼
Ljubljani) imelo je v nedeljo dne 24. julija ob 2. uri  popoludne v gostilni Frana Rozmana »pri Virantu" svoj občni zbor. Predsednik g. F. Primožič pozdravil je navzoče in   poročal o društvenem napredku, blagajnik g. J. Maček poročal je o dohodnin izdatkih,„katfil* ie,Wj*/n rfo-6ijl:  COflnftrl""A ie}°' Gutnik predsednikom, g. Fran Priro^jjf p|T Jittton nikom, g. Josip Maček blagajnikom, gJJ fcffJi " Trtnik tajnikom, gg Ivan Kregar in Iva. ^|JJ,av orodjarja,  gg. Anton  Putrih  in Jakob SkrfžJfejJ-odbornika. Ob jednem izrekla se je zahvala in fnft znanje predsedniku, g. Primožiču in  blagajniku g. Mačku za njihov trud.
— (Topničarska vojašnica) je dograjena in dela čast unijonski stavbni družbi ter mestu ljubljanskemu. Uzidanje sklepnega kamna se bode vršilo v četrtek dne 27. julija ob 11. uri dopoludne s primarno slovesnostjo, kateri sledi ob 1. uri popoludne v dvorani hotela pri Maliču dejeuner, ki ga priredi unijonska stavbna dražba.
— (Ljubavna tragedija.) Listi prijavljajo obširna poročila o tragični smrti nadporočnika vit. G. Ta poročila se strinjajo z našim. Stotnik, kateri je nadporočnika umoril, je bil na kritični večer svojemu slugi naročil, naj pazi, če bi nadporočnik za njegove odsotnosti obiskal njegovo jako lepo, a tudi jako koketno ženo Sluga je dobljeni ukaz izvršil, in prišel stotniku na ples javit, da se nadporočnik mudi pri atotnikovi ženi. Potem se je zgodil umor. Stotnikova žena je bila navzočna, ko je stotnik nadporočnika umoril. Po izvršenem umoru je stotnik spodil ženo iz hiše. Ta je šla najprej k svojim sta-rišem, a oče ji je pokazal vrata. Našla je zavetišče pri starem očetu. Stotnik je po izvršenem umoru poiskal vojaškega zdravnika in mu rekel: »V mojem stanovanju leži nekdo na smrt ranjen; če moreš, mu pomagaj", potem pa je šel na vojno zapoved-ništvo in se je sam ovadil.
— (Golobe - pismonoše) spusti g S k u š e k iz Novega mesta na ljubljanskem Gradu v nedeljo dne 31. t. m. ob pol 4. uri popolodne. Golobi, ki se spuste le o nedeževnem vremenu, polete v Novo mesto.
— (Nove razgledne dopisnice) Gosp. Ivan Bonač v Ljubljani je izdal dvoje novih, jako ličnih razglednih dopisnic.
— (Nemška izzivanja.) Iz Škofjeloke se nam piše: Ljubljanski nemški biciklisti so 23. t. m. napravili izlet v Železnike. V soboto so prišli v Škofjoloko in izzivali prebivalstvo na vse možne načine. Mej potom v Železnike so neprestani kričali »Heil" in v Železnikih so prav take burke uganjali. V nedeljo popoludne so bili na Štemarjih. Podkupili so godbo, da jim je svirala nemške komade in slovensko ljudstvo dražili in izzivali kar se je dalo. Malo da ni prišlo do spopada. Ako se nemški biciklisti ne bodo navadili drugačnega postopanja, se kmalu ne bodo smeli na cesti pri« kazati.
— (Zgodnje posavsko zelje) Piše se nam: Tako zgodnjega zelja na našem Posavju Še ni bilo, kakor letos Posestnik Jakob Pršin iz Stožič js prinesel v gostilno k Aleša na Jezici dne 23. t. m. s svojega lastnega zelnika zelnate glave, katere bo tehtale po 21 a kile.
_ (Občni zbor podružnice sv Cirila m
Metoda za brdski sodni okraj) se bo vršil dne 7 avgusta t. L popoludne ob poln r>. uri pri Slaparju v Lukovici. Program obsega razun običajnih točk tudi dve poučni predavanji, katere imata stud. iur g  Makao Pirnat in stud. phil. g. Drag. Lončar.
— (Medveda ustrelil) je predvčerajšnjim zvečer v Sneperških gozdih princ Schonborn. &el je na srne, a naletel na kosmatina, kateremu je srečno posvetil pod kožo. Ustreljeni medved j« popolnoma doraščen, kakih 0-7 let star in b izu dva metra visok. Zdaj ga bode g. hrejčt dejal iz kože, ga napažil in potem razstavil v izložbi svoje prodajalnice v VVolfovi ulici.
_ (Pogumen dečko.) Pred kratkim padla je v Cerknici šestletna Marijeta Lovko v močno narasli cerkniški potok. Petnajstletni krojaški vajenec Anton Branisel je skočil oblečen pn oknu iz hiše in v potok ter je z nevarnostjo za lastno življenje rešil potapljajočega se otroka
— (Relief ali pridvižni zemljevid vojvodine Kranjske.) Po mnogih planinskih in krajinskih fotcgratijab znani Lergetporer, fotograf na Bledu, izdeluje na stroške kranjskega deželnega odbora večji pridvižni zemljevid vojvodine Kranjske v merilu 1 : 36 000 Ta znameniti zemljevid bode sestavljen iz več delov in izdelan po fotografičaem posnetku izvirnih zemljepisnih nariskov posameznih delov vojvodine Kranjske, katere je narisal vojni zemljepisni zavod na Dunaju v merila 1 : 25 000 Doslej je iz delanih 16 delov tega velikanskega reliefa. Zs pred nekaterim, leti je izdelal Lergetporer pridvižni zemljevid .Grintovcev" Sli „Kamniškosolčavskihi planin , kakor tudi pridvižni zemljevid Gorenjskih planin. Naslovljen je ta v muzeju shranjeni relief: „Ubak-njena podoba gorenjskih planin in sosednjih pokrajin Koroške dežeie in f<orenie Soške okolice"
— (Nižja gimnazija v Kočevju.)  V ramo lem šolskem   letu je popolnoma  nemško nižjo gimnazijo v Kočevja obiskovalo samo 91 učence^ mej njimi baje 72 Nemcev,   18 Slovencev in 1 Hrvat.
— (Utonil) je 18. t. m. v Savi pri Krškem topničar Ivan Doljak iz Sp. Dravograda in sicer pri kopanju.
— vestjo o. kr oeljske višje gimna -ie )    To   izvestje  ima specijalno   poseboont, da jh lasta %    "1uttPJđkB«rc |eta 1897'8, a bilo natisnjeno   v ,,     oJHg0V pa ]e aari.snjen „von'Ura-
H v, in Cilli". Za stranjo 66 pride ne 8°t,n. potem pa koj st. 70. Tu se namreč začne št1*t, oddelek programa: ,B. K. K. selbststandigS viymnasialclassen mit deutsch slovenisb>r fJnter-richtasprache", kjer čitamo najprej dejstvo, da so bi 11 „ .samostojni gimnazijalui razredi1* postavljeni pod višje vodstvo šolskega svetovalna P. Končnika. Na čelu izveatij stoii spis „Zur LJmgrpnzung der Sannthaler Alpsa" (O ESichlsf), potem pa „Kurze Fundnachrichten iiher eine altchi-istlicbe Basihka in Cilli" (Dr. G. Sohdn). Te ^Nachrichten" obsegajo ravno tri dobre strani, a bolje bi bilo, da je prvi opis popolnoma izostal in da se je tsmeljitsjls opisalo ter narisalo takošno važno najdbo, ka-koršna v notranjealpskih d< želah do sedaj še ni bila znana. Nemška gimnazija je štela 10 razredov (pripravljalni in paralelko v IV.) ter 20 učnih sil. Vseh učencev je štela 2 70 + 24, od katerih je dobilo odliko 31 ■+- 2, I. red 196 + 19, ponavljalni izpit 16 + 2, II. red 17, III. red 6+1. — Samostalni gimn. razredi so bil trije z 0 učitelji in 107 učenci. Od teh je dobilo odliko 13, I. red 78, ponavljalni izpit 6, II. red 8, III. red 2. Značilno je, da so celjski Nemci nabrali aa podpiral no zalogo 202 gld. 20 kr. (in mej temi je tudi mnogo slovenskega denarja!), Slovenci pa 382 gld. 20 kr. Živeli! Na koncu „samostalnega izvestja" se nahaja za nemškim tudi slovensko „Naznanilo za šolsko leto 1898 90*, podpisan je J. Glovacki.
— (Otvoritev gornjegrajske koće.) Poroča se: Dne 21. julija t. 1. smo slovesno otvorili na Menini planini „gornjegrajsko kočo" „Slov. plan. društva', katero je postavila naša vrla Savinska podružnica. Že prejšnji večer se je zbralo v novi, zelo pripravno zgrajeni koči nad 40 turistov in turistinj iz Gornjega grada, C^lja, Ljubljane in dru gih krajev, čeprav je bilo vreme zelo neugolno. Počastil nas je tudi g. dvorni svetnik Šuklje s svo jimi sinovi. V četrtek ob 10. uri dopoldne je kočo slovesno blagoslovil g. kaplan iz Gornjega grada in sveti obred končal z izvrstnim planinski slavnost.i primernim govorom. Savinske podružnice načelnik, g. Kocbek, je pozdravil vse navzočne in otvori] kočo. G. dvorni svetnik Šuklje je navdušeno govoril o pomenu in vplivu planinstva v Slovencih. Načelnik „Slov. plan. društva, g. Orožen, je potem zahvalil vse, ki so pripomogli k stavbi koče in otvoritveni slavnosti. Okoli poldne smo sj večinoma razšli prav zadovoljni in veseli.
— (Za predelsko železnioo.) V Bovcu je bil v nedeljo shod, katerega se je udeležilo nad 2000 posestnikov iz vseh občin bovškega sodnega okraja. Shod je sprejel resolucijo, s katero zahteva, naj se začne nemudoma graditi predelska železnica.
— (Odlikovanje.)   Tržaški namestnik grof G o o s s je imenovan tajnim svetnikom.
* (Kje letujej□ evropski vladarji?) Naš
cesar je poleti največ v Išlu, kjer se zabava mnogo z lovom. Ruski car je navadno v Carskem selu in v Peterhofu.   Angleška kraljica biva v Windsoru, kjer ima prekrasen dvor. Kralj Humbert je najrajši v Monci v Lombardiji.   Belgijski kralj  prebiva v O^tendu.   Španska kraljica živi v San Sebaatianu. Holandska kraljica letuje navadno v Loovu Grški kralj pojde letos v Švico. Portugalski dvor je poleti v Cintri. Rumunska kraljevska dvojica ima letovišče v Sinaju, Sultan ne zapušča nikdar Jildizz-Kioska, a tudi švedski in norveški kralj navadno ne čutita potrebe po letovišču. Tudi predsednik Švice ostane najrajši doma. Predsednik Faure letuje v Rambonil-letu in v ti iv ru  Nemški cesar pa ne ostane nikjer dalje kakor osem duij. Sedaj je v Norvegiji; ko se vrne, pojde v Palestino.
* (Kolesar z umetno nogo) V Monakovem se vozi neki gospod ua biciklju, kateremu so morali pred meseci zdravniki radi opasne bolezni na kosteh odrezati nogo do tretjine stegna. Pacijent si je dal napraviti umetao nogo, katera se v kolenu lahko ipogne, in a Lo nogo se baje prav lehko vozi na koleau.
* Rumu ski roparji.) Zadnje čase se je potepala po Humuniji velika roparska tolpa, katero je vodil že večkrat kaznovani bandit Florea, ki je ušel iz ječe. Pred kratkim je prišel Florea sam v kmetsko gostilno ter zahteval denarja. V gostilni je bilo polno kmetov in vsi so izpraznili svoje žepe. Prijel pa ga vendar ni nihče. Malo dni pozneje pa ga je srečal orožnik v bližnjem gozdu. Florea je začel streljati nanj, a orožnik ga je ustrelil. Truplo roparja so izpostavili v Neamzu, da se prepriča vsakdo, da je veliki ro.-ar Florea res mrtev.
* (Blazniki v Angleški ) Dandanes se piše statistika že o vsaki stvari, če je še tako malenkostna. Čuduo ni torej, ako se je uašel angleški statistik, ki je rešil zares zanimivo vprašanje o številu biaznikov v uvoji domovini. Ta mož je baje dognal da so od I. 1893. do danes peljali v angleške blaznice 2500 ljudij Mej temi je 579 kmetov, 484 obrtnikov in trgovcev 299 uradnikov, 214 delavcev, 213 vojakov, 176 učiteljev 61 potu jočib agentov, 44 glasbenikov, 30 zdravnikov, 28 duhovnikov, 28 pisateljev in novinarjev ter 22 igralcev.
* ^Bolniki v Sao Paulo.)   V S<o Paulo je
pred par meseci začel zdraviti neki inžener E luardo Silva najrazličnejše bolezni s pomočjo magnetične
ravnost .čudeže«; bolniki Tvse flUM^sM j ter so u erjeni, da ozdravijo.
* (Zverinski umor otroka)   Na dvorišču j neke hiše v New Yorku so   našli otroci v cunje in
papir zavito truplo 14 dni starega deteta ženskega spola. Pečeno je bilo jednakomerno po vsem životu, zato zdravniki menijo, da ga je nečloveški hudodelec živega vtaknil v peč in spekel. Ker so vezna j vrata tudi po noči oJprta, mislijo, da ga je kaka ptnja osoba prinesla ponoči na dvorišče.
Darila i
II. izkaz o darilih za Prešernov spomenik.
Prenos 532 gld. 3T kr. Dr Fr. D*tela, c. kr. gimn ravnatelj v Novem mestu 4 gld. Akad. t>hn. društvo „Triglav" v Gradcu darnje čisti prebitek koncerta, kateri ja priredilo v „Narodnem domu" v Celji 55 gld. Tonci Jelene in Ivana Hromeč nabrale pri izletu „Gjrenjikega Sokola" v Šenčur 22 gld. 85 kr. Za Stritarjeve pesmi „Prešernov spomenik v Ljubljani": Luka Svetec, c kr. notar v Litiji 10 gl. Lavoslav Schvventner v Ljubljani 1 gld Ivan Ver-hovnik, župnik trnovski 1 gl. Ivan Brinšek. trgovec v Trnovem 3 gld. Zali VVester v Travniku 35 kr. Sedmošolci v Ljubljani 2 gld. 50 kr. Gojenke više dekliške šole v Ljubljani 2 gld. 20 kr. Skupaj 20 gl. 5 kr. Ign. Zafošnik, odvetniški kandidat v Slovunski Bistrici 60 kr. Avg. štaraear, pristav banke „Slavlje" 2 gld. 10 kr. Jak. Gruden, župnik v pokoju v Ljubljani 4 gld. Gregor Terdina, poslovodja Tavčarjeve lesne trgovine 150 gld. Dr. Juro Hrašjvec, odvetnik v Celju 5 gld. Fr. Hrašovec, ces. kr. okr. sodnik v pokoju 5 gld Rudolf Fasan, geomoter v Tolminu 10 gld. Fr. Ozvatič, dijak v Celovcu 5 gld. 20 kr. M. Siavič, bogoslovee v Mariboru 3 gold. 50 kr Vek. Januš, uradnik banke .Slavije" 2 gld. 40 kr. Ivan Dražil v Ljubljani 5 gld. 40 kr. Lav. Schvventner v Ljubljani 2 gld. Jos. Dobrovec, bogoslovee v Mar.boru 1 gld. 80 kr. Vsega vkupaj 831 gld. 7 kr. — Dr. Josip Stare, blagajnik.
Uredništvu našega lista so poslali: Za Prešernov spomenik v Ljubljani: G. J. Taurer nabral mej veselo družbo v gostilni „Mira in ar* v Ljubljani 3 krone 36 vinarjev.
— Veuela družba pri Sitarju 2 kroni 28 vin.
— Skupaj 5 kron 64 vin. — Živeli rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki!
I___ I
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 26. julija. Zasedanje državnega zbora je zaključeno. Uradna WW iener Z e i t u n g* prijavlja na
prvem mestu lastnoročno pismo cesarjevo grofu Thunu, s katerim se zaključuje 14. sesija državnega zbora. Vlada je torej začela z odredbami, kakor smo že včeraj naznanili. Ministe-rijaloi   nF r e m d e n b 1 a t tu   komentira zaključenje  zasedanja   s   člankom,   v katerem pravi, da je zaključenje dokaz,   da so se po polnoma  izjalovili še mej  zasedanjem začeti in prav do zadnjega   časa trajajoči poskusi, omogočiti    funkcijouiranje   državnega zbora. Vlada,   ki   je  še   pred   zadnjim poskusom doseči porazuinljenje z Nemci, upala, da skliče državni zbor  de  tekom  poletja,   prišla je do prepričanja, da od sedanjega parlamenta sploh ničesar ni pričakovati. Logična posledica tega spoznanja je, da je zaključila zasedanje drž. zbora.   To je nevesel facit.   Sesija je zaključena.  To znači, da je tudi konec pogajanj z o bstru kci j ski mi strankami.
Dunaj 26. julija. Zasedanje drž. zbora, katero se je danes zaključilo, se je začelo dne 21. marca. Zadnja seja je bila dne 7. junija. Skandali, katere sta v tej seji prouzročila SchOnerer in \Volf so še v živem spominu. Dne 13. junija se je zasedanje odložilo. Z današnjim zaključenjem so uničeni vsi mej zasedanjem podani predlogi, ministerske obtožbe itd , konec je sedanjemu predsedništvu in konec tudi kvotni deputaciji. Vsled zaključenja je tudi suspendirana poslanska imuniteta.
Gradec 26. julija. „Tagespost" javlja, da namerava vlada dne 1. oktobra uveljaviti regulacijo uradniških plač.
Praga 26 julija. „Narodny Listy8 pra vijo, da je zaključenje zast danja znak, da je parlament za dolgo časa s stiran. Pač imamo še poslance, toda parlamenta nimamo več. Kmalu morda tudi poslancev ne bomo več imeli. „Politi k" meni, da je zaključenje zasedanja le začetek daleč segajočih odredeb.
LVOV 26 julija. „S 1 o w o P o 1 s k i e" ,/»-.-., 4» jc Ceaar odobril načrte grofa Thuna, da pa še ni določeno, kdaj se izvršč.
LVOV 26. julija. Kralj Karol se je pripeljal sem.   Na kolodvoru mu je  ruski vice konzul   izročil   lastnoročno    pismo ruskega carja.
Zader 26. julija. V Sinju in v Trilju so se zop^t primerili močni potresni sunki.
Belgrad 26. julija. S 1. oktobrom začne tukaj izhajati velik list „Slavjanska Uzajamnost".
Rim 26. julija. Vlada je razveljavila za Časa zadnje revolucije v Neapolju razglašeno obsedno stanje.
Pariz 26. julija. Nekateri poslanci so naznanili Brissonu, da nameravajo v prvi seji interpflirati vlado radi beg* E. Zole.
Madrid 26 julija. Vlada je ustavila izhajanje vseh karlistiskih listov. V provincijah Granada in La Garriga so se začeli karlistiški nemiri.
Narodno-gospodarske stvari.
— Razpis dražbe. C. kr. trgovinsko mini-sterstvo naznanja trgovinski in obrtniški zbornici, da se bodo pri kr. rumunskem vojnem ministerstvu (•ntendančni oddelek) vršilo dražbe in sicer dne 16. avgusta 1898 ob 4 uri popoludne zaradi dobave 3700 vrečic za krmo iz pletene kozje dlake in 6300 vrečic iz platna, potem dne 31. avgusta t. I. ob 4. uri popoludne zaradi dobave 130.000 žepnih robcev. Pogoji in vzorci se lahko vsak torek in soboto od 9.—12. ure vpogledajo v intendančnem oddelku.
Slovenci ln Slovenke 1 ne zabite družne sv. Cirila ln Metoda I
10O.O0O kron in trikrat 25.000 kron so glavni dobitki velikega jubilejnemu razstavnega ereČkanju, ki se izplačujejo le s 80% odbitki v gotovini. Prihodnje
srt-Ckuuje bo nepreklicno dne G. avguata t. 1.
Izborno deluje
SfTanno-Chinin tinktura za lase ^25
jkrepcuje in ohranjajo lasifiče in preprečuje izpadanje las Cena 1 steklenici z rabilnim navodom SO kr.
7ed.lzxet zaloga (386—21)
lekarna HI. Leustck, Ljubljana
Resljeva cesta 6t. 1, zraven mesarskega mosta. Telelon iiitoy. O©.
Meteorologično poročilo.
Višin« nad morjem 306 2 m.
f >-»	čas opazovanja	Stanj« barometra v mm.	s§ H -S	Vetrovi	Nebo	m >^
25	9. zvečer	736 7	205	brezvetr.	del. obl.	
26. ■	7. zjutraj 2. popol.	737-5 737 l	177 256	brezvetr. ■1. jvzh.	dež pol obl.	06
Srednja včerajšnja temperatura 20-2",  ia o;p uormaloin.
nad
3D"CLxa.a<3@2£:a. borza
dno 26. julija 1898.
Skupni državni dolg v notah..... 101 frld
Skopni državni dolg v srebru    .... 101 ,
Avstrijska zlata renta....... 121 „
Avstrijska kronska renta 4°/0..... 101 „
C) ;erskn zlata renta 4°/0....... 120 ,
Ogerska kronska renta 4°/0..... 99 ,
Avstro-ogeruke bančne delnice     .... 909 ,
Kreditne delnice......... 358 ,
London viBta.......... 119 ,
Nemški drž. bankovci za 100 mark ... 58 „
20 mark............ 11 ,
10 frankov........... 9 „
[talijanski bankovci.....;    .   . 14 „
C kr. cekini........... i .
Dn4 25 julija 181*7.
•V   državne srečke iz I. 1854 po 250 gld. 164 gld.
Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.    . 194 ,
Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld.    .   . I*j8 „
Zemlj. obč. avstr. 4«///« zlati zast. listi    . 98 „
akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. .   . 156 „
Ljubljanske srečke......... B8 g
Rudolfove Bi-ečke po 10 gld...... 26 „
Kreditne srečke po 100 gld...... 203 „
rramway-drust. velj. 170 gld. a. v.  .   .   . 519 ,
Papirnati rnhelj.......... 1 .
kr.
90 70 60 35 85
75 .
95 ,
82«/. . 75 .
52 63
— kr.
25
75 ,
50 „
tO ,
50
26*/4 „
Zahvala.
Ker nam je nemogoče za vse izraze sožalja, milosrčnosti in podarjenje krasnih vencev o smrti nepozabnega nam soproga, oziroma očeta in brata, gospoda nadučitelja
Antona Zmerzlikar-ja
osebno zahvaliti se, izrekamo tem putom vsem prijateljem in znancem umrlega, osobito častiti duhovščini, gg. učiteljem in pevcem za njih prijazno sodelovanje pri pogrebu svojo najsrčnejšo zahvalo.
Sv. Frančifiek Ksav., meseca julija 1898.
Frančiška Frančišek
soproga. brat.
Josip, Karolina, Marija, Friderika
otroci. (1147
Učenca
ki je dovršil ljudsko šolo z dobrim vspehom in je iz dobre rodbine ter pošten in marljiv, vzprejme tvrdka A. *V K. Nkaberne v EJnlalJmil. —
Več Be izve pri tvrdki. (1145—2)
8 1. HTKiiMfom t. 1. vzprejmem dobro izurjenega, zanesljivega in poštenega
koneipijenta
vefičega vseh notarskih poslovanj, osobito pa izurjenega v sestavljanju notarskih spisov, zemljeknjižnih listin it: zernlie-knjižnili prošenj.
Spričala in prošnje naj se dopofiljejo najdalje tlu 2H. julljn t. i.
Plača po dogovoru, katera se naj tudi v dotični proSnji navede. ^ _ ,
Gustav Omahen
(1124—3)
c. kr. notar v Postojini.
Niklasa Rudholzeria
urar in optični zavod Mestni trg št. 8
Ces. kr. avstrijske £&* državne železnice.
v Ljubljani.
gld.
kr. naprej.
Niklaste eilil der-reraontoir ure od . 4
Srebrne ciliticler-remontoir-ure od 6 Srebrne damske  cilind>-r-rem >ntoir-
ure s srebrnim pokrovom od   . . 7   ,,    —   ,, ,,
Srebrne retnontoir-ure na sidro od 10   ,,    —   ,, ,, Srebrn« remontoir-ure s 3. srebrnim
pokrovom od............ 10   ,,    50  „ „
Zlat« damske remontoir-ure od   . . 14   ,,    50   ,, ,,
Zlate remontoir-ure za  gospode od 28   „     —   ,, „ Zlate  remontoir-ure za gospode z
dvojnim pokrovom od..... 38   ,,    —  ,, ,,
Ure na nihalo v skrinjici svetli in temni 9   ,,     —   ,, „ Ure na nihalo v skrinjici  svetli in
temni z b'tjem ur od ...... IS   ,,    — „
Ure na nihalo z bitjem četrtink od 27   „    —   „ ,,
Budilke od.............. 2   ,,    —   „ .,
,,SchwHrzwalder,< z bitjem pol ur od 3   ,,     —   ,, ,,
tfcŽT" Za dobro blago in za dela se Jamči **&£Q
Popravila se hitro,  dobro in po ceni  ^vrSujejo v lastni prodajalnici.
Za morebitne potrebščine se najbolje priporoča
z velespoštovanjem (808 — 15)
Franc Karol Rudholzer.
Dobavitelj kontrolnih ar za o. kr. avstro-ogerako vlado, za Bosno in Herzeg-ovlno.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. Junija 189 8. leta. Odhod la LJubljane juž. kol. Prosa Trblft.
Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzenfeste, Ljubno; čez Selzthal T Ausse, Solnograd; če« Klein-Reifling v Steyr, Line. na Dunaj via Arastetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabol, Beljak, Ce lovec, Franzensfeste, Ljubno. Dnnaj ; čez Selzthal v Solnrgrad; čez Klein-Reilling v Line, Bndejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb. Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 50 m. dopoludne  osobni  vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Sebthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popolndnc osobni vlak v Trbiž Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solno^rad, Leać - Gastein, Zeli ob jezeru,   Inomost, Bregenc,   Cnrih,  Oenevo   Pariz; čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Badejevice, Plzenj Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lirsko, Dunaj \ ia Amstetten. — Ob 7. uri 15 min./,ve*er osebni vlak v Lepco-Bled. Pol<-K tega vsako nedeljo in praznik ob 5. uri 39 m. pi»-poludne v Lesce-Bled. — Froga v Novo iuewto In v 14«»-*«*\Je.  Mešani vlaii: Ob 6. uri 15 m. zjutraj, ob l J. uri 55 m.  popoludne, ob 6. uri 30 m. zvečer —  l*rlho<l v i.(iii.liit.no j. k.   Proga I* Trbiža.   Ob  5. ari 46 in. zjutraj osobni   vlak z Dunaja  via Amstetten, iz Lipskcga, Prage, Francovih varov,  Karlovih varov, Heha, Marijinih »arov, Plznja, Budejevic, Solno^rada, Linca. Stevra, Ausseoa, Ljubna, Celovca, Beliaka, Fran sensfeate. — Ob 7. uri 55 min. zjutraj osebni  vlak iz Lesec-Hleda. — Ob  11. ari  17 m. dopoludne osobni vlak  z Donaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba. Marijinih varo*  Plznja, Budejevic, Dotnograda, Lm« a. Sfeyra, Pariza, Geueve   Curina, Bregenca, Enomoata Zella ob jezeru, Lend-Gastcipa Ljubna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. uri f>7 m. popoln dne osobni vlak z Dunaja Ljubna,   Selzthala,   Beljaka,  C?lovc.a, Franzensfeste, Pon-tabla. — Ob 9. uri 8 m. zvečer osobni vlak z Duoaja, Lipska, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, H -ba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovci Pootabla, Poleg tega vsako nedeljo in pravnik ob 9. uri 55 m. vlak iz LescBleda. — rr«»n i« Nom'km uieNt« lu ir. Koe«-v)t% Mešani   vlaki:  Ob 8. uri   19  m. zjutraj, ob 'i. uri 3'J m, popoludne in ob K. uri      m. zvečer. — Odiunl I« l.|n»». Ijjnu«- d. k  » Knutnik. >Jt   t. uri 23 m. zjutraj, ob 3, uri D m. popoludne, ob 6. uri 5.» m in ob 10, uri 35 min. zvečer, poslednji vlak samo ob nedeljah in pravnikih  — Prlhml w  l.}iibl|ttn«» d. k i j-. SiamuiUM. Ot 6. uri 60 m. zju traj, oh   11   uri 8 ro. dopoludne,  ob       ur   10 m.  in ob 9. uri 5> min. zvečer., podledun vlak samo ob nedeljah in praznikih. (1044—17)
Trgovskega pomočnika
vzpnjme takoj AntCIl Slišak., trgovec z mešanim blagom v S«'xi«»/«-4-a.h. Fouudbe s spričevali direktno   Plaća po dogovoru. (1141— )
Dye amerikanski gugali
popolnoma novi so na prodaj. Iste so jako pripravne za gostilne, kakor tudi za privatne Liše. Već sh izve pri g Ivan Franchetti-ju, brivcu v Ljubljani in pri g. Fran Sircu v Kranju. (1142—9)
V zminhi §. 8 in 12 postave z dno 23 junija 1892, št. 35 drž. zak., razpisuje podpisani odbor
službo okrožnega zdravnika
za zdravstveno okrožje ormoško 1., obsegajoče politične občine: 1. trgovsko, 2. franjkovsko, 3. bardečko, 4. humsko, 5. litmerško, 6. velikonedeljsko, 7. podgorsko, 8. čardinjsko, 9. sodinsko, 10. cvetkovsko in 11. pušensko, z h t no plačo 700 gld.
Prošnje za to mesto z dokazi, predpisanimi v § 15. gori navedene postave, vložijo naj se v 30. dneh po prvi uvrstitvi tega razpisa v „(irazer Zeitung" pri podpisanem odboru. (1148—1)
Odbor zdravstvenega okrožja ormoškega I.
due* 24. julija 1898. Načelnikov namestnik: Načelnik:
FlorlJiMi liiiluiil«-. Martin Ivmiiiimiu
največja kranjska tvrdka.
St 280/pr
(1126-2)
Fran Primožič $
Ljubljana
g?: Sv, Pet i a cesta 34. i
Priporoča se slavnemu občinstvu za izdelovanje Jermonaraklh in sedlarskih proizvodov, kat. ra ukusno, trpežno in oeno izdeluje.
Ravno tam velika zalog-a različnih konjakih oprem in aodlov, popolno Jezdne opreme i t. d.
Izdelovanje Jermen za atroje in mline. — Vse poprave se dobro ln po oenl Izvršujejo. (1057—G)
/umi .i j;i uiiro/dlu No ventno in točno iwr>m\**\t*.
Razpis službe.
Pri mestnem magistratu ljubljanskem je izpraznjena služba
mestne klavnice oskrbnika
z letno plačo 900 gld , a prostim stanovanjem v mestni klavnici in s pravico do dv^h 10°/0nih, v pokojnino vitevnih petlatnio.
Prosilci za to siužbo morajo biti diplomovani živinozdravni^i. prednost se bode pa dajala prosilcem,  kateri se izkažejo tudi s ti/, k.it-kun izpitom.
Pravilno opremljene prošnje je vlagati pri podpisanem preietdstva mestnega magistrata
najpozneje do 15. avgusta t. 1.
Ns pomanjkljive prošnje in pa na prošnje, ki bi bile vložene po zgoraj omenjenem obroku, se ne bode jeuial ozir.
Predsedništvo mestnega magistrata ljubljanskega
dno 16. julija 1898.
Jedina trgovina z jedilnim blagom
na dLe~b@lo
na katero se smejo Slovenci z zaupanjem obrniti, je
G. F. Resberg
v Gorici, v Kapucinski ulici st. 1 1
ter
v podružnici na Kornu št. 2
katera priporoča tu-le blago:
SlH«IKor. kavo. ri>.. mast, poper, kkmt, Nkroli, J«'«-ni«'ii.  kavino  primejo,  moko. ^rris. ilrolnie  ln  «l«kl»cliK  otrobe«   fur^ifo.   xob9 mol« ■110IV0 jen pitanj«*« ki-, /»rplo. criiient« bakreni
vilrljol 1. t. d.
Zalog'a pristnega dalmatinskega žganja
1111 «l«-l»«"lt» ter
pristnega črnega in belega vina.
Vsako naročilo od 5 kg. naprej so izvrSi takoj  iu z vso natančnostjo.
54
09903641
Samo 50 it.ii 3 2rel)aDia.lpr™'"<'"*' G1™i?*eMOO.OOOM5.000^
Srečke jubilejske razstave
(ioaT-6) & 50 kr.
I — 6,1
Žrebanje: 6. avgusta 1898. Žrebanje: 15. septembra 1898. Žrebanje: 22. oktobra 1898.
priporoča T. O, HvT "banica. ~v I_0\x"fc>13a,xii.
Štajerska ♦
deželna
Tempeljski vrelec
in
Styiia -vrelec.
Vedno sveža, najpopolnejša napolnitev v novozgra- .^r. Jenem napolnllnem rovu z direktnim pritokom od  vrelca. ^^kiC»j l>obi »*»: Tri slatinski upravi v Rogatcu Slatina,  v vseh trgovinah z mi neralnimi vodami, v renomiranih špecerijskih  in drogenjskih prodajalnah \\A ^. j —15)       in lekarnah, kakor tudi v deželni hiši v Gradcu. j ""j
Lepa stanovanja
a tremi ali štirimi sobami, predsobo, s'u/.niško sobo, hodnikom za snaženje in s porabo perilne kuhinje oddajo se   po primerni ceni mirnim strankam ; tudi se še odda (io7r>-3)
nekaj lepih prodajalnic
za vsako trgovino prikladnih, kakor tudi <lf/i* It*|>i liloli
v Plautz-evi novi hiši, Stari trg Št. 30 32, in sicer /a nov i>llll>t»rslii I milili.
Vpraša naj se: Sv. Petra cesta št. 23, II. nadstr,
Kave ni treba doma žgati!
Pred kratkim ustanovljena
»Delniška družba za žganje kave
—na Reki" hs=*<—
preskrbela je svoje pndjer.ie za žganje kave ■ posebnim paten-tovanim Izvajanjem,  katero opr^vi'eno uživa ,,svetovno slavo'« kar jH iz dv«h nastopno B »vedenih vzrokov razvidno:
Pnič:
ostanejo kavi vsi
neprecenljivi sestavni deli H?S?|i neskrčeni in
drnaio:
pridobi kava po tem načinu
žganja v velikanski meri na ukusu,
katera svojstva jej tudi ostanejo, ako dalje časa leži.
Več izvestij najslovitejAih kemikov potrjujejo zgoraj navedene trditve, o katerili istinitosti se lahko vsaka hišna gospodinja sama prepriča, ako kupi za poskušnjo. (1055—7)
Priporočamo troje finih, izbranih in priljubljenih vrst: 1'ortoriko kura M ca- kilo tfld. •lava „ 9e       »e 1*90*
Nun l'aolo        99 „ l'OO.
Jeglič & Lesko vic
Jurčičev (Prešernov) trg št. 1.
rab Ii oni
#
Napram hudobnemu, škodaželjnemu obrekovanju gledć kakovosti mojih mlinskih pridelkov« naznanjam vsem onim. ki tako obrekovanje razširjajo, da sem potrebno že ukrenil, da se dotični poizvedo in primerno kaznujejo.
Kar se tiče kakovosti in pristnosti mojih mlinskih pridelkov, postrežem lahko vsakemu, ki se hoče prepričati, s tisoči priznalnih dopisov, katere sem doslej prejel doposlanih popolno prostovoljno od svojih p. n. gospodov odjemaleev.
Vinko Majdič
posestnik valjičnega mlina v Kranj
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Loistnina in tisk .Narodne Tiskarne".