Iah aju vsak četrtek. Cena ma je 8 K na leto. (Za Nemčijo 10 K, ка Ameriko in druge tuje države IS K.) — Posamezne številko se prodajajo ■ po 80 vinarjev. —————
Slovenskemu ljudstvu v pouk le
Spisi in dopisi so pošiljajo: Uredništvu „Domoljuba* Ljubljana, Kopitarjeva ulioa. Naročnina, reklamacije in in-serati pas Upravništvo „Domoljuba*, — .Ljubljana, Kopitarjeva ulica
Štev. 42.
V Ljubljani, dne 17. oktobra 1918.
Leto XXXI.
Strašna šola.
Mir se bliža, počasi, pa gotovo. Mirovna pogajanja so se pravzaprav že začela. Avstrija in Nemčija sta naprosili predsednika Wilsona, naj vodi mirovne dogovore. Izjavili sta, da sprejmeta vsa tista načela, ki jih je proglasil Wilson kot podlago bodočega svetovnega miru. Avstrija in Nemčija sta torej izjavili, da sta pripravljeni sprejeti in izvršiti načelo demokracije, samoodločbe narodov.
ne verjame kar tako lepim besedam, am pak hoče jamstev, garancij za to, kar mu zdaj nemška gospoda obeta. Wilson hoče najprej videti dejanja, ki naj vsemu svetu jasno in brezdvomno dokazujejo, da je Nemčija — in za njo Avstrija — res na potu do demokracije. Zato je stavil Wilson na nemško mirovno ponudbo — z našo se bo pozneje pečal — tri vprašanja: 1. Kako nemška vlada razumeva Wilsonova in en-tentina mirovna načela? 2. Ali je pripravljena Nemčija izprazniti vsa zasedena ozemlja, preden se začno natančnejši razgovori o miru? 3. Ali govori nemški vladni zastopnik v imenu tistih oblasti, 1« so closedaj vodile vojsko, ali v imenu nemškega naroda? — Na ta vprašanja je dal zastopnik nemške vlade 12. oktobra ameri-kanski vladi tako zadovoljiv odgovor, da bodo šla pogajanja naprej in da bo — morda prej, nego si mislimo — prišlo do tako zaželjenega miru.
Zdaj pa — po dolgih štirih letih krvi in solz, bridkosti in preganjanja se v praznimo: Zakaj ie bilo tega treba? Ali ni bilo
mogoče priti do tega miru prej in boli poceni? Ali je bilo treba pretrpeti narodom — našemu in drugim — toliko gorja? Na to vprašanje smemo vsaj zdaj ,ko smo sprejeli Wilsonova načela, odkrito in brez strahu pred cenzorjevim rdečim svinčnikom odgovoriti: N e, tega ni bilo treba. Vojska sploh ni bila potrebna. Ko pa se je že začela, bi se bila lahko že prej končala in za nas ugodnejše: Govorimo odkrito in glasno: Vojsko je podaljševala Nemčija s svojim pohlepnim gospodstvom in v zaupanju na končno zmago. »Mir meča« je bilo geslo nemških voditeljev, dokler se jim ni meč skrhal. «Moč je več kot pravica«, je bilo načelo nemškega vojskovanja od za-čelka do — poraza Bolgarije. Le poglejmo nekoliko nazaj.
Zascdenje tuje samostojne države Belgije je bil prvi usodni korak, ki je nakopal Nemčiji sovraštvo celega sveta na glavo. Po svečani pogodbi je bila Nemčija vezana, da se ne dotakne belgijskih tal. Toda nemška vlada, ki ji je nemško ljudstvo izročilo v roke svojo usodo, je v avgustu 1. 1914. to pogodbo prekršila, seveda po načelu: Sila kola lomi — pa nai bodo moja ali tvoia. Mednarodne pogodbe vežejo državo le, dokler ji taka pogodba koristi. Tako so učili pravni učitelji na visokih šolah, tako je mislila Nemčija in napadla Belgijo, tako je mislila Italija — in napadla Avstrijo. Toda vsaka krivica se maščuje, krivice storjene narodom, pa se maščujejo že na tem svetu.
Voiska s podmorskimi čolni je bil drug korak Nemčije, ki jo je uoropastil. Pametni možje so svarili Nemčijo, naj ne izziva s tem zadnje nevtralne velesile, Amerike. Bilo je zastonj; Angleško bomo izstradali, so rekli nemški gospodje; zaprli ji bomo vsak dovoz. «Toda Amerika bo nastopila z vojaško silo,« je reklo nekaj pametnih ljudi. -Kai še?«, so rekli mogočni nemški admirali in državniki, -»Amerika je predaleč, teča ne more « Podmorski čolni
so odpovedali službo, in zdaj nam Amerika, ki je še ravno tako daleč, njeni vojaki pa ne več, narekuje mir.
In tretji korak je bil mir z Rusijo v Brestu Litovskem. Namesto da bi biliAv-strija in Nemčija sklenili prijateljski mir sporazuma, sta sklenili nasilni mir meča. Saj se šc spominjamo generala Hofmanua in njegovega rožljanja z mečem pri sklepanju tega miru. In takoj je zakričala vsa ententa: To je nasilje in krivica. S tako Nemčijo ne sklepamo miru. In po pravici; kako je mogoče zagovarjati, da nemški general ukazuje petdesetim milijonom ljudi, tujih državljanov, kako naj se vladajo in kako naj žive. In takoj je zavpil vsemogočni nemški vojskovodja Mindenburg: Tudi s Francozi ir. Angleži nočemo mehkega miru. Tedaj je zamudila Nemčija v tej svetovni žaloi^ri zadnjo priliko, ki bi ji bila šc v korist. Krivica in r.asiije ne moreta imeti trajnega uspeha, zmaga meča ni '.a-nesljiva, ker rodi odpor in maščevanje, Pravičnost zmaga prej ali slej; gorje mu, kdor zatira, bridko se maščuje nad njim. Zakaj je morala EvroDa napraviti tako rtrašno šolo, da ie orišla do tega spoznanja? Zato, ker so bili mogočnjaki pozabili besede globokoumnega sv. Avguština: Pravičnost je podlaga držav — pravičnost do posameznikov', pravičnost do na-rodo v.	___
Mdo bo zastopal naš narod pri mirovnih razgovorih?
Gospod Wilson do danes še ni odgovoril na avstrijsko mirovno ponudbo, temveč le na nemško. To njegovo ravnanje je vzbudilo v Avstriji največjo pozornost. Časopisi najrazličneje razlagajo to Wilso-novo, recimo, preziranjf, Najbolj verjetna se nam zdi razlaga, 'do se hoče Wilson razgovarjati naravnost z avstrijskimi narodi. To pa danes vsakdo ve, da avstrijska
1»
vlada danes nikakor več ne more nastopati v imenu avstrijskih neacmških narodov. Da Wilson res hoče govoriti naravnost z narodi, je dokaz ravno njegov odgovor na nemško mirovno ponudbo. V tem odgovoru amerikanski predsednik izrecno vprašuje, če govori nemška vlada v imenu nemškega naroda.
Pa ne samo iz Wilsonove molčečnosti napram avstrijski mirovni noti moremo sklepati, da bodo morali posamezni avstrijski narodi poslati svoje zastopnike k mirovnim razgovorom, temveč ves notranji in zunanji politični položaj zahteva, da vsak narod naravnost pove svoje želje in zahteve pri zeleni mizi v Bruslju, kjer se bo menda sklepal mir.
Vprašanje jc sedaj, kdo bo zastopal jugoslovanski narod na mirovnih razgovorih, kdo bo mogel govoriti v Bruslju v imenu troeainega naroda Slovencev, Hrvatov iu Srbov. Hvala Bogu, da je v tem oziru že vse najboljše preskrbljeno. Kako?
V Zagrebu so se vršila posvetovanja vseh večjih jugoslovanskih strank; razgovorov se je udeležila tudi koalicija, ki je največja in najvplivnejša stranka na Hrvaškem. In v teh razgovorih se je sklenilo, da se ustanovi za vse Jugoslove c 'men Narodni svet, takozvano
Narodno veče.
Kakor imamo samo za Slovence v Ljubljani Narodni svet, ki se bori za čim večjo narodno, politično in gospodarsko osvoboditev vseh Slovencev, tako imamo v Zagrebu vsi avstro-ogr-ski Jugoslovani Narodno veče, v katerem so sorazmerno zastopani Slovenci, Hrvati in Srbi.
To Narodno viječe ima v prvi vrsti namen, da bodo vsi Jugoslovani \ narodni in gospodarski politiki na zunaj in na znotraj nastopali po enotnem načrtu. Narodno veče je naše najvišje narodno zastopstvo in ediro Narodno veče je upravičeno v imenu celega jugoslovanskega naroda podajati izjave.
S tem pa je tudi dan odgovor, kdo bo zastopal naš jugoslovanski narod pri mirovnih razgovorih. Našega narodnega zastopnika v Bruselj ne bo pošiljala niti avstrijska, niti ogrska vlada, pa tudi avstrijski zunanji minister ne, temveč edino le Narodno veče, seveda v popolnem sporazumu z vsemi narodnostmi, ki so zastopani v N. V. Slovenci pa se lahko zanesemo, da bodo naši zastopniki v N, V. tudi v tem oziru znali varovati naše koristi_____
Date naloge na za« družnem pol u.
Mnogo smo slišali med vojno o preobilici kmetskega denarja. Posebno nasprotniki in zavidljivci kmetskega stanu niso mogli dovolj prepraviti o tem, koliko denarja se je nabralo na kmetih, kako so izginili kmetski dolgovi, kako ječe kmetske posojilnice pod težo vlog.
Razsodni gospodarji in prijatelji kmetskega ljudstva so takoj opozarjali, da se mora ta razmnožitev papirnatega denarja na kmetih
pravilno presoditi in da se iz nje ne sme sklepati na resnič-
at
no blagostanje kmetskega stanu. Obilica denarja je bila samo v denar izmenjani kmetski gospodarski inventar. Kmet je od-prodajal živino iz hleva, žito iz k-aS.'e, les iz gozdov, na novo pa ni nabavljal in popravljal ničesar. Popravo orodja in stavb je moral zanemariti, ker je manjkalo delavcev. Tudi pri obleki je bolj štedil; kakor je bilo potrebno in pametno. — Med vojno pridobljeno bogastvo in blagostanje kmetskega stanu, ki moti spanje zavidljivcein, izgleda v resnici tako le; polne denarnice papirja, polprazni hlevi in žitmee, izsekani gozdovi, zanemarjene stavbe in orodje, iz-sesane njive in travniki ter obnošene obleke.
To pa more trajati le nekaj časa. Tn res je deloma že prišel nbrat. Pr" nekaterih kmetskih posojilnicah že tožijo, da ni več novih vlog, da ljudje Jc dvigajo svoj denar za različne nakupe. Prišlo bo pa še vse hujše. Vse, kar smo sproti premalo nakupili v zanašanju, da bo po vojni conejše, se bo maščevalo. Cene industrijskemu blagu se dvigajo, da je groza, in vsak kmetski gospodar dobro ve, kako je navezan na industrijsko blago.
Vsi znaki kažejo in vsi narodnogo-' FpoJarskj strokovnjaki obetajo, da pridejo za kmete kmalu jako slabi časi, ko bo spet trda za vsak krajcar, ko bo kmet spet s težavo iskal kredita. Takrat bomo zopet videli, kaj so nam
naše rajiajznovke,
naše kmetske posojilnice in hranilnice, in jih bomo znali prav ceniti.
Naše kreditne zadruge so nase dom'a-če gospodarske apoteke. Kakor ie pa nespametno misliti na apoteko šeic, kadar je človek že bolan, tako moramo na posojilnico misliti tudi v dobi gospodarskega zdravja. V picteklem času smo žal mnogo premalo včasih mislili nanje. Tako se je zgodilo, da so nam jih prenašali skrivaj kot mačka mlade iz naše preizkušene Zadružne zveze k Šusteršičevi ter Lampetovi Zadružni centrali, ne da bi večina članov vedela za to.
Dr. Šusteršičev in dr. Lampetov škodljivi politični nastop nas je šele prav poučil, kako prav je imel dr. Krek, ki je tako rad rekel; Proklet bedi, ki zaupa v človeka, pa če bi bil tudi dr. Janez Krek. V naši stari politični organizaciji je bilo tako, da je imel načelnik preveč zaupanja. Kako je to nevarno, se je pokazalo šele, ko ga je zlorabil. Zato smo potem šli takoj na delo in smo naredili popolnoma demokratičen strankin pravilnik, po katerem je vsaka taka zloraba nemogoča. To načelo moramo izvesti ludi v zadružništvu. Prokleta zadruga, ki sloni samo na enem človeku, in če bi bil še boljši! Kakor smo popravili strankin pravilnik, tako moramo izpremeniti svoje postopanje po zadrugah. Vsak odbornik naj pridno hodi k sejam, vsak član na občne zbore! Vsak naj skrbi, da se brez vednosti in volje večine ne bo nič ukrepalo. V vseh zadevah zahtevajmo točnih pojasnil, pa bo nemogoče, da bi pri Zadružni centrali ostalo skoraj toliko slovenskih zadrug, kol imo Šusteršičeva skupina pristašev-
Kdor pa si član pri kaki zadrugi, ki je še vedno včlanjena pri dr. Lampetovi centrali, vedi, da je tudi tvoja naloga, da pomagaš osredotočiti vse slovensko zadružništvo okrog ene rame matice, da vse slovensko zadružništvo postane zopet enotno kakor ena sama zlita fronta, ki bo lahko kos ogromnemu gospodarskemu delu, ki nas čaka.
Politični obzornik.
Prazna slama.
Avstrijska zbornica jemlje slovo od življenja. Njena bolezen je ostarelost. Nima v sebi nobene moči, nobene nove misli se ne porode več iz nje in Je s silo so jo zadnja leta še obdržali pri življenju. Sedaj je pa tudi zanjo bila zadnja ura. In kakor se spodobi pri umirajočem, da prihajajo prijatelji in sovražniki, da vzemo slovo, tako je zdaj pri avstrijsJri zbornici. Poslanci prihajajo in govore Ie še, da izroče svoj zadnji pozdrav. Čehi pa sploh ne pridejo več blizu, temveč so zaradi lepšega poslali poslanca Maštalko v zbornico, da je navzoč pri zadnjih trenutkih.
8. oktobra je govoril ministrski predsednik Hussarek, Hotel je natveziti prazni zbornici puhlico, da nemška in avstrijska vlada nista zato pristali na Wilsonove točke, ker jima je na bojišču sreča tako žalostno obrnila hrbet, temveč da sta zmerom tako mislili in ca je to le zadnji člen v verigi njunih mirovnih prizadevanj. No, no, gospod baron, saj sc poznamo!
Govoril je tudi jugoslovanski poslane*: Rybar, ki je povedal vladi, da >-je bilo,pri nas vse prevara in laž«, zato je pa moralo priti do takega konca. Kar se je uganjajo tekom vojske po jugoslovanskih pokrajinah, posebno po Bosni in Hercegovini, to je več kot vnebovpijoče. In ker avstrijska vlada ni imela volje krivice popraviti, jih mora popraviti usoda.
Diugi dan je prišel v zbornico češki poslanec Zahradnik povedat svojo željo, da bi bil to njegov zadnji govor v zbornici. Šale jc skušal zbijati domobranski minister Čap, napolr.|en nemškega duha, kot strgan škorenj vode. Ker so razni poslanci napadali vojno vodstvo in razne čudne vojaške slučaje, je minister Čap venomer sar mo odklanjal take žalitve, tako da bo kmalu dobil ime odklonitveni minister, če bo še dolgo časa po zbornici uganjal svoje burke.
10. oktobra sta govorila v imenu Jugoslovanov še poslanca Dulibič in dr. Ben-kovič. Oba sla. poudarjala, da je sedaj prišel obračun z avstrijsko vlado jn je ura osvoboditve Jugoslovanov bila.
Pred cesarjem.
Cesar je povabil vse voditelje avstrijskih strank — bdo jih je 25 — k sebi v av-dijenco. Hotel je naiavnost od njih samih zvedeti, kaj se jim zdi sedaj umestno ukreniti glede a\stro-ogrskega vprašanja. Slovanski poslanci so nastopili enotno kot cn mož, Čehi zahtevajo svojo češko-slovaško državo, zato naj se ustanovi narodno zastopstvo, češki polki naj pridejo na Češko. Poljaki so cesarju povedali, da jim ni niti za nemško niti za avstrijsko rešitev poljskega vprašanja, temveč da hočejo Veliko
Poljsko, v kateri naj bo stara ruska Polj ska, sedanja avstrijska Poljska (Galicija) in nemška Poliska (Vzhodna Prusija). Toliko časa pa, dokler se to ne zgodi, hočejo Poljaki podpirati avstrijsko vlado, kolikor to ne bo nasprotno poljskim koristim. Jugoslovanski odposlanec dr. Korošec je povedal vladarju, da stojijo Jugoslovani na stališču, kakor je bilo to sklenjeno na ljubljanskem sestanku.
Nemci so nameravali sestaviti narodnostno ministrstvo, sestavljeno iz vseh strank, ki naj bi uredilo npvo Avstrijo. Toda ker niti Jugoslovani niti Čehi nočejo ničesar slišati o tern, so te načrte opustili in rekli, da je najbolje, če Hussarek še ostane.
Svetovna vojska,
Medtem ko se z vseh strani napoveduje, da se bo kmalu sklenil mir, in ko je, ze sklenila premirje Bolgarija ter z vso gotovostjo tudi trde, da je Turčija sklenila poseben mir, divja še /ojni hrum v Franciji, v Italiji in na Balkanu.
V Franciji so se Nemci zopet umikali, in so zapustili tudi znani greben Chemin des Dames. Lepo mesto Lil^e gori. Med Cambiaijem in St. Quentinom so Angleži potisnili nemške postojanke nazaj. Angleži so ujeli od 26. septembra do 12. oktobra 17.659, Francozi so ujeli 21.567 Nemcev in iim ugrabili nad 600 topov, 3500 strojnic, 200 metal min in silne množiue streliva ter irugega vojnega blaga. Nemci se že utrju-iejo v zahodni Nemčiji, ki so jo proglasili za vojno ozemlje.
Na italijanskem bojišču so Italijani pritiskali na visoki plano'ti Sedmerih ob-Jin; toda napredovali niso. Drugod ni bilo večjHi bojev. Dež in sneg sta provzročila, Ja so narastle na benečanski ravani reke, vsled česar so strelski jarki spremenjeni v močvirja.
Na Balkanu napredujejo voji entente tako v Albaniji, kakor tudi v Srbiji, Naši n nemški voji se umikajo. Avstrijci so se umaknili od Skumbija, sovražnik je zase-Jel Mitrovico, Niš. Avstrijske in nemške čete se na Balkanu ne bijejo samo z redno vojsfco entente, marveč tudi z vstaškimi tolpami, ki nastopajo tudi za našo bojno SrtOi. Francozi poročajo, da so ujeli voji jntente, vštevši 11, bolgarsko-neinško ar-nado, ki je bila v soteskah pri Klčevu in 1'etovu obkoljena, 90,000 sovražnikov, med ljimi 1600 častnikov s 5 generali, Vplenli ;o nad 2000 topov, več sto strojnic in me-<al min ter nepregledno vojnega blaga.
Tedenske novice.
Drobne politične vesli.
' -L « '
V »Narodno veče« je sklenila pristopiti tudi socialno demokratska stranka v Sloveniji in na Hrvatskem. V Bosni so socialni demokrati vstop v »Narodno vi-ječe» zaenkrat še odklonili.
Zlato za Jugoslovane. Kakor poročajo nizozemski časopisi, so ameriški Jugoslovani nabrali dosedaj 720 milijonov frankov zlata kot narodni dar novoustanovljeni Jugoslaviji,
Frankovci na Hrvaškem, kateri so se pulili za Veliko Hrvatsko brez Slovencev, in katere je vedno zelo hvalila dr. Šuster-šičeva »Resnica«, so se začeli izpreobra-čati. Pravijo, da so za Jugoslavijo, v kateri naj ne bodo samo avstrijski Slovenci, temveč celo beneški. Dr, Šusteršič ostaja vedno bolj sam.
»Narodni listi«, češki dnevnik, ki ga je vlada svoječasno uštavila, zopet izidejo brez vladnega dovoljenja.
Organizacija češke države je do najmanjših podrobnosti že pripravliena. Vse odredbe, ki so potrebne za pričetek železniške, brzoiavne in denarne službe, so od čeških strokovnjakov predelane ter so pripravljeni že vsi tozadevni ukazi.
Veliko Poljsko, ki naj bi obsegala nc samo sedanjo Poljsko, temveč tudi avstrijsko in nemško Poljsko, zahtevajo vsi Poljaki enodušno. Izraza tej zahtevi je dal poljski regentski svet (ki zastopa še ne izvoljenega poljskega kralja) v oklicu, v katerem zahteva vse poljske dežele in obenem razpušča dosedanji državni svet (državni zbor) ki je bil izvoljen samo iz dosedanje (ruske) Poljske. Na kar Nemčija niti v sanjah ni mislila, da bo morala odstooiti nemško Poljsko, to se bo zdaj zgodilo. Kislo jabolko!
Samoodločbo za nemški narod proglaša sedaj nemški narodni svet za Avstrijo. Nemci hočejo svojo nemško državo v Avstriji z vstali Nemci. To povdarjanjc posebno zadeva češke Nemce, kateri sc hočejo na vsak način ločiti od Čehov. Čehi pa tega nc puste, ker je to gospodarsko in politično neizvedljivo.
Tudi Mažari bodo menda pr0£las'l' svojo neodvisno državo. Seveda se bodo Mažari morali spoprijazniti z mislijo, da bodo sami, brez Slovakov, Rusinov, Romunov, Slovencev in Hrvatov. Državica bo precej majhna, ogrski napuh tudi.
Čudovito se suče kolo časa, Toliko slavljeni bivši bolgarski ministrski predsednik Radoslavov, ki je Bolgarijo pognal v vojsko z entento, bo menda postavljen pred vojno sodišče.
Na Finskem so izvolili za kralja nemškega princa Friderika Karla. Stvar je nekoliko prenagljena, ker nemški princi od princa Wieda naprej, ki je »vladal Albanijo, nimajo več sreče.
Domače novice.
Pisarna kmetske zveze za kranjski okraj
se nahaja v Kranju v Ljudskem domu nasproti župnišča, prvo nadstropje (glejte napis!). Na razoolngo ie vsem kme'tovalcem kranjskega
okraja. Možje, poslužujte se je, ker tukaj se dajejo dobri nasveti in brezplačno.
Narodui davek. Požrtvovalni gospod, ki noče biti imenovan, je vpostal iNarodnemu svetu kot narodni davek znesek 2000 kron. —< Neimenovan je poslal nadalje 30 kron. —« Tvrdka Ivan Veselic in drug v Ormožu je vpo-< slala kot narodni davek Narodnemu svetu znesek 2000 kron. Posuemajte! Dr. Korošec, pred« sednik N. S.
»Dolenjske novice« so zaradi pomanjkanja papirja začasno nehale izhajati. Kakor hitr« dojde kaj papirja, začno zopet izhajati.
Ljubljanski cenzor dr. Mihael Skubl, kateri je bil -Domoljubov« urednik za bele lise, je prestavljen menda na Dunaj. Prepričani smo, da je dr. Skubl, kateremu je v zadnjem času notranji minister prevneto urednikovanje zagrenil prav bridko, s tem zadovoljen. Mi tudi.
Železniški promet jo zopet omejen, nekoliko radi španske bolezn», največ pa radi tega, ker morajo naše čete po dogovoru z Wilsonons izprazniti Italijo in se umakniti na avstrijsko mejo. Za to pa je treba veliko železniškega materijala.
Sneg, ki je padel dne 2. oktobra t, 1. je hribovskim kmetom neizmferno škodoval. Ajda je vsa uničena, pa tako bogata bi bila, če bi bilo še par tednov ugodno vreme. V višjih legah, v Rovtu, v Martinovku, Zaprevalom in drugod je lomil tudi sadno drevje. Marsikje so imeli zunaj še proso, ki je tudi uničeno. Zrnja nič. slama kakor gnoj.
Vinska tigatev na Dolenjskem je bila Ie<* tos ena najbolj klavrnih, kar jih pomnijo. Grozdje, posebno belo, je več kot napol gnjilo in tudi potrebne sladkobe mu manjka. Vzrok je največ letošnje slabo vreme, jia tudi trtna bolezen, proti kateri ni bilo letos mogoče dobiti dovolj obrambnih sredstev. Tako bo letošnjo viuo po svoji kakovosti daleč, daleč zaostajalo ;:a lanskim.
Španska bolezen se je razpasla po Kranjskem z vso močjo. Po nekaterih krajih ie bolnih na stotine ljudi, cele družine leže in tudi smrtne žrtve zahteva. V Ljubljani je umrlo 11, t. m. 11 ljudi radi bolezni; zelo divia, kakot nam poročajo, v St. Vidu nad t.jubliano in na Vrhniki, pa tudi iz drugih krajev se čujejo tožbe. Ljubljanske šole so še nadalje zaprte in sicer do 3. novembra. Nič manj ne divja španska bolezen po drugih avstrijskih krajih. Po~ sebiiV) hudo je po mestih kakor v Pragi, na Dunaju, v Gradcu, v Budimpešti. Časopisi poročajo. da se je posrečilo nekemu zdravniku v Budimpešti odkriti bacil španske bolezni, kateri se prenaša od človeka do človeka. Iznašel je tudi zdravijo, katero se vbrizga potom cepljenja v bolnika. Menda je dosegel s tem velike uspehe. Če to ni kaka židovska špekulacija. Neki prijatelj Slovenca pa je poslal uredništvu imenovanega lista to-le zdravilo: t. Čaj od kamelic, kolikor mogoče vroč, večkrat čez dan, eno malo skodelico še zvečer v postelji. 2. Zvečer naloži kamelice, kolikor mogoče vroče in zavite v ruto, črez pas, da se prehlaieni deli droba segrejejo. 3. ,Čez dan na v sakili j t! do 15 minut mrzle obkladke čez pas, oazi obenem, da jb bolnik dobro odet. Ženske ob gotovih dnevih naj dobe mlačne, ker bi jim mrzli obkladki škodovali; če so zdrave, dobe istotako mrzle obkladke, 4. Umij bolnika na vsaki dve uri z mrzlo vodo po gorenjem živo-iu. Zu ženske glej štev. 3. 5. Bolnika ne sili a jedrni! -- Na ta način smo pri nas vse bolnik« kaj 'hitro postavili na noge! Po moji sodbi j« vnet želodec, od vnetja huda vročica, ki sili v glavo, m bolnik bljuje več ali manj. Obkladkov ne de vaj na čelo, ampul: vedno čez pas. Pri neki deklici je vročina popustila že čez dve uri pa veliko veselje staršev, ki so že mislih, da je izgubljena. Neki fant je imel grozno vročino, gotov.) čez 40 do 42 stopinj, zdaj žc dels in je ves vesel, ker je že bil pričakoval smrti Naštel bi še več slučajev. Sredstvo je preiz' jtušeno, torej -- stori tudi ti, tako!
Umrli duhovniki. V torek, dne 8, t. m. j« i.mrl v Čemšeniku duh. svetnik in župnik Jos Zelnik v 63. letu staros^. — V zavodu Sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano je preminul 11. t. m. profesor Franc Rebol, star 42 let Podlegel je pljučnici', ki je sledila španski bo le/.ni. — Isti dan in za isto boleznijo ie isto tam umrl prefekl Janez Petkai. star let
31
S
Oba gospoda sta bila skupno pokopana v pon-deljek dopoldne. — V Novem mestu je umrl 28 letni Irančiškan p, Solan Cimerman. Za Špansko boleznijo ie prezgodaj vstal in je na to sledilo otrpuenje srca. — V ljubljanskem frančiškanskem samostanu je umrl veliki slovenski učenjak p, Stanislav Škrabec, star 75 let. Njegova učenost je bila svetovno znana. Bil je dolgoleten urednik »Cvetja«. Na platnicah tega lista je priobčeval razprave o slovenskem jeziku, ki so vzbujale pozornost vseh evropskih uč«ejakov.
Umrla je dne 11. t. m. v Podutiku soproga spoštovanega g. Alberta Vodnika. Dan po--reje je ugrabila smrt ravno tej rodbini hčerko ožefo v dobi 21 let. Naše iskreno sožalie!
Nesreča na vlaku. Na Bledu je hotel top-ničar Karel Mollay skočiti na vlak, ko se je le-ta že pomikal. Spodrsnilo mu je in z desno nogo je prišel pod kolesa, ki so mu jo v gležnju odtrgala.
Železniška nesreča se je zgodila 11. t. m. pouoči med postajama. Divača in Sežana. Trčil je vlak z dopustniki v tovorni vlak. Deset vojakov depustnikov je bilo ubitih, trideset težko ranjenih
Osem vreč moke in žita je odnesel neznan tat iz Permetovega mlina na Grosupljeni. Šest vreč so našli drugi dan v bližnjem skednju.
Srčne pozdrave iz nepregledne daljave pošiljamo vsem dolenjskim dekletom in fantom, kateri so še doma, sledeči fantje: Topni-čar Anton Gognavec. top. Fran Fabjan Mirna peč; top. Gorišek Ivan, Št. Jeinej; top. Josip Šunla, Zidan most; top. Ivan Stopar, Uršna sela.
Naj se oglasi! V petek, dne 4. oktobra t. I. sem bii na kolodvoru v Bubnarcih pri Metliki. Pelial sem se iz Karlovca v Rudolfovo, imel sem poleg sebe v vlaku zavitek ogrskih žveplenk in pod klopjo v hrvaškem cekarju nekoliko svežega špeha, štruco kruha in kos \:vi. Izročil sem te stvari nekemu meni popol-nonn neznanemu možu, da bi jih nadzoroval med tem časom, ko sem šel po vozn; listek. V tem pa je odpeljal vlak moje stvari in jaz sem ostal tam. Prosim dotičnega moža, naj blagovoli rnoje stvari izročiti, ako jih je vzel s sehoi, oziroma naj blagovoli naznaniti svoj mtančer naslov, da lahko sam pridem po svoje stvari. Franc Hočevar, Žužemberk štev. 38.
Kdo ve, kje se nahaja Ivan Skvarča iz llotedršice? Služil je pri 27. domobranskem pp., 4. stol Nazadnje je bil na ruskem bojišču začetkom, julija 1916. Pripovedujejo, da je bil zelo ranjen in da so ga pobrali Rusi. Sporočila prosi in rade volje povrne stroške družina Skvarča v Hotedršici štev. 32 pri Logatcu
Ra-fjae vesti.
Tiskarno za bankovce ;n izkaznice za živila so razkrili v Trstu. V stanovanju bivšega kočijaža Berneta so našli litografske plošče, stroj za rezanje papirja in druge take potrebščine za izdelovanje bankovcev in izkaznic za živila. Bankovci po 2 kroni so izborno ponarejeni.
Oetovška bogoslovnica je letos prazna, poslopju so nastanili dekliško meščansko ■oio in javno vojno kuhinjo za državne, uslužbence.
Edini Boroevičev s>n je utonil v Dravi. Ko je šel čez pokvarjen most, se mu je vdr!o, padel je v vodo in utonil.
Kako razsaja španska bolezen v Pragi,
nam kaže slučaj, da je v eni noči 12 oseb umrlo za nljučnico v zvezi s šoansko boleznijo, na neki češki kliniki j?a so zboleli vsi zdravniki na španski bolezni.
Šole na D-inaiu zaprte. Vse šole na Dunaju in okolici ostanejo radi šnanske bolezni zaprte do 20. oktobra. Tudi v Pr^gi hodo zaprte do 20. oktobra vse srednje šo!c in šole v predmestjih.
BopM.
.Smlednika. Naše izobraževalno dru-?!• i ?iva'mo deluje, kot le mogoče v seda-r:i'i razmerah. V nedeljo, 6. oktobra je nriie-d'!n v ti osla vo škotovegn uibileja iz livalež-no~t: in spoštovanja do ljubljenega nadpastir-■4»
ja prelepo igro »Ob vojski«. — Meseca avgusta je društvo izgubilo enega svojih najboljših članov. V Mariboru v bolnišnici je umrl Luka Čebašek iz Moš, vzor fanta, pa tudi vzor vojaka. Z njegovo izgubo ie bridko zadete ne le domača hiša, ki je dala v vojsko vse štiri sinove, ampak vsa fara. _On je bil vedno v prvih vrstah, neustrašeno je stal na braniku katoliškega prepričanja; bil je načelnik »Orla« vedno del laven odbornik izobraževalnega društva in ustanovnik Kmetijskega društva, ki jc s svojimi stroji v tem pomanjkanju moči pravi blagoslov za vso okolico. V ruskem ujetništvu je bii do letošnjega maja. Vrnivši se iz ujetništva je moral zopet k vojakom, kjer ga je huda pljučnica umorila. Njegovo truplo so prepeljali domov. Društvo je v svoji seji iz hvaležnosti sklenilo, da da opraviti zanj sv. mašo in da pristopijo društveni člani k sv. obhajilu. Bodi ti lahka zemlja, domača, katero si toliko ljubil in toliko zanjo trpel!
Rateče pri Beii peči na Gorenjskem. Dne 6. oktobra: Iz naše občine, ki šteje okrog 800 prebivalcev, je padlo dosedaj 15 vojakov. Bili so dobri fantje in imamo vzroka dovolj, po njih žalovati. Tudi v oziru prehrane se nam godi slabo. V tukajšnjem mrzlem podnebju se pridela na polju prav malo in večina družin nima nič kruha. Zadaja stvar, ki jo še imamo, je nekoliko domačega platna. Gospodinje so ga skrbno zapirale v skrinje, toda sedaj morajo tudi to zadnio stvar zamenjavati za živež. Kljub vsem nadlogam se v gostilni K. pije in pleše do zgodnjih jutranjih ur. Ker si ne moremo pomagati drugače, vljudno prosimo slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici, naj napravi red v dotični gostilni.
Iz Mekinj. Smrt je zahtevala tekom osmih dni v naši mali župniji kar troje mladostnih žrtev. Dne 29. septembra smo ob obilni udeležbi pokopali 271etnega trgovskega pomočnika Alojzija Hočevar. Bil je v zdravih letih močan kot hrast. Kot črnovojnik je prišel na Rusko v vojno ujetništvo, kjer je dobil kal smrti. Vrnil se je bolan na svoj dom. Toda čez par mesecev ga je pokosila smrt po hudem trpljenju. Bil ie pokojni Lojze član obče-spoštovane rodbine Hočevar, ki je dala tukajšnjemu izobraževalnemu društvu in »Orlu« tri vrle fante kot najbolj delavne člane. Vsi so dobri pevci, tamburaši, igralci na gledališkem odru. Sploh je ta rodbina odlična do-brotnica tukajšnjega izobraževalnega društva. Zato ji izrekamo ob tej bridki izgubi iskreno sožaljc, — Dne. 4. oktobra smo izročili zemlji 121etnega Viktorja Iskra, zglednega dečka iz rodbine Iskra, ki je bila tudi vedno krepka opora našega društva in »Orla«. Vsem je žal za nadebudnega dečka, ki je obetal mnogo. Ttrdi rodbini lukra naše sočutje! — Na roženvenško nedeljo popoldne smo spremili k večnemu počitku 231etno Frančiško Berlic iz Mekinj. Blaga, tiha deklica je bila članica Marijine družbe, ki jo je polnoštevilno soremila na zadnji poti. Kako priljubljena je bila pokojna dekle, ie svedo-čila velika udeležba pri pogrebu. Odlikovala se je ranjka Frančiška posebno kot izborna igralka na društvenem odru, katerega dika je bila. Posebno se ie odlikovala з svojo glavno vlogo v veliki igri »V znamenju križa-, v kateri je nastopalo krog 50 oseb. Društvo jo bo težko pogrešalo; spremilo jo je na pokopališče z društveno zastavo. Pri pogrebu Lojzeta Hočevar in Frančiške Berlic sta pretresljivo popevala žaloslinke združena moška zbora mekinjski in kamniški pod vodstvom vrlega glasbenika g. Josipa Hevbala iz Kamnika. — Tako nam kruta smrt grabi cvet naroda tam na bojiščih, pa tudi doma! Z neko otožnostjo gledamo nazaj v dobo, ko so naša izobraževalna društva delovala tako veselo in živahno za preporod našega ljudstva. Vojska, zakaj si zamorita ta pomladni cvei! Toda upamo zopet na boljše čase, ko bomo pro-šteje dihali v naši slovenski domovini. Takrat bodo oživela zopet naša društva in ljudstvu kazala pol k pravi izobrazbi duha in srca — z novimi močmi! Bog čuvaj našo domovino!
S Pečin. Prvi sneg je padel v naših hribih 2. oktobra. Nastopili so zelo mrzli dnevL ta-i
ko je 2. t. m. med dežjem začel naletavati sneg ter je celo po nekaterih krajih pobelil. Seveda hudega ni bilo, vendar za ajdo pa že zelc hudo. Dva dni pozneje pa je bila zelo velika slana, kar je ajdi napravilo hud udarec. Žita se je po naših krajih zelo malo pridelalo, ker je bil zmeraj dež in še toča povrh. Krompirja se je tudi malo pridelalo in še ta gnije, ker se je moker spravil. Sedaj je pa še ajda uničena, to je za našega kmeta hudo vreme. — Dne 25. septembra je zadela puškina krogla 14letnega fanta Ivana Kolo!. Naslednjo noč je podlegel rani. Ustrelil ga je po neprevidnosti tovariš in sorodnik njegovih let. Za obe družini velika žalost.
Vojaško pismo.
Piše Stanko Bor. Prostovoljci.
Tretji dan smo ležali v rojni vrsti v cestnem jarku. Sneg je zmrzova1 ponoči, noge so nam ozebale, v temi nismo več vzdržali na mestu, vstajali smo in tekali do desnega in levega soseda, ali tolkli na mestu z nogami ob tla, da bi jih segreli. In niti tega nedolžnega veselja nam niso dovolili na oni strani ceste in Široke njive onostran ceste. Ležali sorob robu gozda in neprestano streljali na nas. in mnogi, ki so vstali, da si ogrejejo premrzle ude, so omahnili za vedno, drugi so močili mrzel sneg s svojo srčno krvjo, ko so se ranjeni vlekli nazaj. Podnevi si pa sploh ni rtiiiče upal dvigniti glave ali roke v zrak. Dobri strelci so bili tisti ob robu gozda, šale in usmiljenja pa niso poznali. Cesta pred nami in njiva do gozda se mi je zdela ko velika mrtvašnica. Kar se je na njej živega zganilo, je začutilo v prihodnjem hipu v sebi avinčenko. In ver.dar so morale vsako noc na tisto njivo, vse do sredine njive poliske straže, da preprečijo, da bi tisti z roba gozda nenadoma navalili na nas in nas presenetili. Tesno mi ie bilo pri srcu, ko sem videl prvi večer, kako se je sedmerica po vseh štirih splazila na cesto, v jč.rek na oni strani ceste in po njivi oroti sredini. In resi Eden se sploh ni nikdar več vrnil, zdrava sta se vrnila dva, dva sta se komaj privlekla, edeu s prestreljenimi prsi, drugi z okrvavelo glavo, po ostala dva so morali sanitejci. In drugi večer ni bilo bolie, šc hujše. Dva sta biia mrtva. Za tretji večer je čakala prijetna služba name. Vedel sein, da sem na vrsti in Ja bom moral s šestorico na poljsko stražo. Že podnevi sem parkrat skušal dvigniti glavo si malo ogledati njivo, pa mi je vselej zabrnelo tako nizko nad glavo in mimo ušes, da sem moral opustiti namero, da mi je bilo še tesnejše pri srcu in pri misli, kako bo, ko bom moral preko ceste ii. v sredino njive. Pusta in gluha ko grob se mi je zdela ta mrtvašnica pred uami in vselej me je pretreslo, ko sem pomislil na nio, ali je pobegnil pogled na njo ...
In ko je zvečer polliho izpregovoril vodnj poveljnik: »Na poljsko stražo . . .«, sem stisnil zobe, prijel puško in se ozrl nanj.
»Jaz se javim prostovoljno!« je ргекцш nekdo poročnika.	Д
Naglo sem obrnil glavo in pogledal, kdo jč izpregovoril. Bil' je korporal Pero. Globoko se je zajedel moi pogled v njegov obraz, no vsak način sem hote! razbrati z njega, kaj ga je privedlo do te odločitve. Ni z eno mišico ni trenil, odločno je zrl poročniku v obraz, nisem mogel razbrati in razumeti, zakaj gre prostovoljno. Ve, kako se je izšlo poljski straži včerai in predvčerajšnjim, ve, da sem jaz na vrsti, da niti nihče ni vprašal, ali se javi kdo prostovoljno — pa se javi prostovoMno.
Nisem ga razumel. Tako napeto sem mislil, kaj ga je le privedlo do torta koraka, da seni mu pozabil biti vsaj na tihem hvaležen, ker gre mesto mene.
»Prav!« je rekel poročnik in ga jc pozorno pogledal. Prav gotovo se je i njemu čudno zdelo in ni mogel razumeti, zakaj se je pravzaprav javil prostovoljno. »Poveljnik torej! Š'' šest mož!«
»Jaz! . . . Jaz! .., Jaz! ... Jaz! .. .« so se čuli od različnih strani glasovi. Javilo se jih jc kakih petnaist, Pero je moral izbrati šestorico. In tisti, ki jih ni določil, so bili nevoljni nanj'
Siril sem oči in se vedno boli čudil. In boli
napeto ko sem premišljeval, tem manj sem jih razumel. Le zakaj, zakaj, kako, kaj mislijo s tem, zdaj si ne upa nobeden dvigniti prsta v erak, pa bodo pozneje lezli preko ceste in v sredino njive, in vse prostovoljno? ...
lr. ko se je dodobra zmračilo, so splezali iz cestnega jarka in se po vseh štirih prepla-zili preko ceste.	_
»Ti si se tudi prostovoljno javil!« sem re-" kel desnemu sosedu.
»Sem!« je odgovoril malomarno.
»Pa kako to?«
»Kar tako!«
»Ali vzrok vendar moraš imeti! Kar tako brez vzroka se vendar ne bcš tako izpostavljal. Vidiš, ravno sedaj si zakril glavo, lam zunaj te bi skoraj gotovo kaj doletelo.«
»Iz istega vzroka ko drugi sem se javil!« je rekel.
»In ta vzrok je?«
Pogledal me je dvomljivo. »Kaj res ne veste? «
»Misliš, da bi izpraševal, da vem?«
»Torej res ne veste!«
»Izblel ni že vendar! Ali bi se vam čudil, da vem in vas razumem?«
»Torej še ne veste, da je polje pred nami posejano s koruzo?«
»No?«
»No, kmet ni imel Kedaj pobrati koruze! Pod snegom leži. Take storže ima. < Pokazal je na roki do komolca.
»ln?«
»In, kaj ne! Zato smo se javili prosto-voljno!«
Debelejše ko prej sem ga gledal, manj sem jih razumel ko prej.
»Zaradi zmrzneuih koruznih s4oržev v tako nevarnost...?« sem rekel počasi in nisem obrnil pogleda z njega.
»Če Da ni drugega!« se je otresel.
»Pa kaj vam koristijo zanirzneni storži?«
»Saj je poljska straža potem čez dan zadaj in pri ognju.«
»Pa ah se izplača! Le pomisli, ali se izplača?«
Molčal je.
Mislil sem na le prostovoljce, mislil na vse strani, mislil na vse načine, skušal priti do kakega zaključka, pa nisem mogel priti. Ravno sem si najbolj belil glavo, ko je eden v cestnem jarku onostran ceste milo zastokal.
»Ali se izplača?« mi je šinilo po glavi.
Potem se ie po treh priplazil preko ceste, komolec desne roke mu je bil prestreljen. Trpeti je moral silne bolečine, v obraz je bil ves zelen, zobje so mu šklepetali, mislim, da ne od mraza, ampak od bolečin. Ravno k meni se je priplazil, odpiral sem že usta, da ga vprašam, ali se mu je izplačalo, da se je prostovoljno ia vil, pa sem potlačil vprašanje. Preveč bolečin je sevalo iz njegovih oči in obraza.
In ko sem videl, kako naglo je šinil moj sosed, s katerim sem prej govoril, preko ceste, da nadomesti tega ranjenega, ko sem natančneje pogledal v tega žepe in krušnik in tornistro iu videl, da ima vse nabasano s koruznimi storži, sem zmajal z glavo.
Ne, teh piostovoljcev nisem mogel razumeti.
Gospodarski del.
Letinä 1917.
Pred kratkim je izdalo kmetijsko ministrstvo statistiko o lanski letini. To poročilo je glede Tirolske nepopolno, o Goriški in Gradiški in o 70 sodnih okrajih izhodne Galicije pa sploh molči, Ne samo lanska suša je unčila naše poljske sadeže, ampak še bolj vojna furija; to nam jasno kažejo Statistični podatki, dasi smrtnobledi obrazi gladnih stotisoeev in kruleči želodci s svojo praznoto odklanjajo taka dokazila kot nepotrebna.
Kako silno se je zmanjšala že obdelana ploskev v najvažnejših deželah naše Avstrije! Na Češkem za celih 155,00(1 hek-
tarov, to je za več nego ima na primer vsa Tirolska ali Koroška obdelane zemlje. V Šleziji je vsled vojske neobdelanega sveta nad 25.000 ha, na Gorenjem Avstrijskem skoro 39.000 ha, na Štajerskem nad 24.000 hektarov.; vse vsled vojske neobdelane zemlje je (brez ozira na Galicijo in Gori-' ško) skoro 220.000 hektarov. Kaj da to pomeni, umeš takoj, ako si zračunaš, koliko pšenice ali rži bi zrastlo na tej ploskvi, če računaš na 1 ha tudi le majhen dohodek, namreč 800 kg; račun ti Dokaže 1 milijon 700 tisoč kvintalov jI q = 100 kil)! Tudi pridelek na istem kosu zemlje, recimo na 1 hektaru (1 oral ali joh =-■ 0.56 hektara), kar je nekaj nad 2 orala, se je rnočr-o znižal. Akc primerjamo lanski pridelek na 1 hektaru s povprečnim pridelkom zadnj:h 10 let na 1 hektaru, dobimo fledeče številke v kvintalih:'
Pšenica rž ječmen
na Kranjskem :
oves koruza
1. 1917	6-8 59 57	4-9	69
preje	8-9 7-4 8'-	9-8	12'4
	na Štajerskem:		
1. 1917	8'4 7'2 5'8	59	13-7
preje	11-3 9'8 10'2	.11'-	15-6
	v Dalmaciji:		
1. 1917	4-4 3-2 22	2-5	2-8
preje	7-8 6'3 5-8-	3-8	91
	r.a Češkem :		
1. 1917	8-- 71 67	47	__
preje	176 15-6 18-7	15-2	—
Zapaana Galicija z 48 sodnimi okraji vzodne Galicije je pridelala lani 1,700.000 kvintalov pšenice proti 5 milijonom q v letu 1913., rži 2,900.000 q proti 7,200.000 q, ječmena 1,100.000 q proti 3,700.000 q, ovsa 2,300.000 q proti 7 milijonom; kamor se ozreš, povsojd ista slika strahotnega pro-pada!
Seveda poreko gotovi ljudje: Suša, suša! A priznati moramo tudi to: Pri nas smo samo rekvirirali, razdel)evali in. zopet rekvirirali, za zvišanje produkcije se ni zmenil nihče.
Naš položaj je bil toliko bolj žalosten, ker ie bi tudi pridelek krme in drugih sadežev skrajno nezadovoljiv, V sudetskih (Češko, Moravsko in Šlezija) in planinskih ali alpskih deželah (Gornja in Nižja Avstrija, Solnograd, Koroško in Štajersko) so namreč pridelali:
Leta: 1917	1916	w
1000 quintalov:
stročnic (fižola, graha, boba)
147
34-410
27-803
552
krompirja
35507
sena in otave
49729
1086
61-331
51 836
krmske pese
10'438 18-167 23452
Poglej si našo poljedelsko statistiko od katerekoli strani hočeš, grozotnega nazadovanja naše piodukcije niso mogli preprečiti vsi nadčloveški napori kmečkega ljudstva.
Zelo poučen je tudi nauk, ki nam ga daje v tem poglavju »praha«. Pred vojske smo jo marsikje že komaj poznali, in lani? Na Nižje Avstrijskem so imeli 184.000 ha((N na Štajerskem čez 4000 ha, v Dalmaciji 55.000, na Češkem /9.000 ha, na Moravskem 35.000 ha prahe.
Danske kraijjestvo, ttjegova zemlja in nje *zrai)a.
Danska kraljevina je najmanjša med skandinavskimi državami tei obsega glavno deželo, to je pravo kraljevino Dansko in stranske dežele. Kraljevina obsega polotok Jiitlandijo, otočje med Juilandijo in Souen ter otok üorn-holm, skupa; 38,969 km-'. Strar.ske dežele pa so: otoki b'aröer s 1399 km2, Izlandija z 104.785 kav in Gronsko z 88.100 km2. Površina Danskega, ki spada k sevjronemški nižavi, je precej enolična, valovita, ü majhnimi višavami. Zeleni gozd, ki ga je bilo svoje dni toliko, je povečini zginil
L. 1911. je imeio dansko kraljestvo 2 milijona 757.076 prebivalcev, torej /0 na 1 km*; od tega števila odpade na samo glavno mesto Kopenhagen ena petina.
Danes se peča ponajveč s kmetijstvom. Danski kmet je zelo izobražen <n se ima za to v veliki meri zahvaliti i'idi številnim endot-mm ljudskim visokim šolam.
Pšenični pridelek je na Danskem med vsemi deželami razmeroma, to je na 1 hektaru, največji, kajti povprečni pridelek pšenice je bil tam v 1. 1909—1913 cclih 31-9 k-intalov, na 1 ha; v Belgiii 25-3; na Holandskcm 23-8; na Nemškem 21-4; pri nas v Avstriji kakih 13 kvintalov. V ržer.em pridelku stoji Danec na šestem mestu (17-1 kvint. na д iiaj; v ječmenu na tretjem mestu (22-9 kvint. na 1 ha); v ovsu na petem mestu (18-8 kvint. na 1 ha); v krom. pirjii na četrtem mestu (146-1 kvint. na 1 ha), fudi pridelek sladkorja ie precej velik.
Za izvoz so pa na Danskem mnogo važnejši proizvodi živinoreje, nego pridelki zemlje; zelo namreč cvete govedoreja, prašičjereja, perotninarst. o, konje- ir. ovčjereja Izvažajo posebno: piesno maslo in meso, živino, jajca, kože in ribe. Rudarstva ie malo, veiika pa j«, obrtnost. Po svoji legi je Danska važna v morskem prometu. Ali li ne pride ob spominu na Dansko nehote na misel upiavičenosi in po-Ireba južnoevropske Danske, ki se zovu —« Jugoslavija ?
Krompir.
Kako so st branili naši dedje po celi Evropi tega Amerikanca! Treba je bilo šele lakote 1. 1745. in draginje 1. 1771., da jih je ome-čil in so jeli saditi podzeniljice, ki jih je imenoval neki angleški rastlinoslovec »koristuo svinjsko pičo«. ln ko bi ga danes ne imeli, ijubega krompirčka, kako vse drugače bi še gospodarila bleda smrl s svojim gladnim mečem nad nami in našimi zavezniki! Seveda pa divji krompir, ki raste po mejah v deželi Paraguay, ni niti od daleč tako slasten, kot njegov požlahtnjeni potomec, ki so mu podelili njegovo plemstvo: skrbno obdelovanje zemlje, gnoj, izbiranje dobrih vrst, z eno besedo: »poljedelska tehnika«.
Dasi že pri nas v Avstriji pridelamo mnogo krompirja, nas pa vendar v tem oziri! močno prekaša Nemčija, ki >nia cclih 12 odstotkov vsega polja posajenega s krompirjem, dočim pridejo na vse druge okopavine samo 4 odstotki. In kako so ti vragi napredovali v pridelovanju krompirja zadnje četrtstoletje! So pač jasno gledali v bodočnost ia vedeli, da bo zanje poleg topov in strupenih »pruskih plinov« (ali modre kislinej, poleg podmomikov in zrakoplovov tudi krompir važno orožje v vojski, ki naj jim prinese prvo besedo na svetu in nadvlado v Evropi. Pred 25 leti so pridelali na 1 hektar po 83 stotov (100 kg) krompirja, danes ga pridelajo lj.'-krat toliko, namreč 137 stotov. I„ 1887. je znašal pridelek krompirja na Nemškem 250 milijonov stotov, 1. 1912, pa cenil 502,000.000 stolov.
Čemu pa pridelujemo krompir? — Krompir ni samo najvažnejša človeška in živalska brana; iz njega delamo v posebnih tovarnah tudi škrob (štirko) in trdiiro z njim perilo, Škrob rabimo tudi pri končni pripravi ali apre-luri blaga. Z njegovo pomočjo obtežujemo . tkanine in jih barvamo. Tudi v cene vrste, mila so pomašili pred vojsko mnogo škroba kot »polnilo... Vmesni produkt med škrobom in sladkorjem se imenuje dekstrin; ta syiii kot lepilo nanm^to gumija. V velikih tovarnah izdelujejo i* škrooa tudi škrobni sladkor ali Skrohov sirup, ki je zelo podoben medu; neka snov, ki se nahaja v ječmenovem sladu in se imenuje diastaza, izpremeni škrob tudi v sladkor in ta pokipi nato v špirit, kar izvršujejo v veliki meri v krompirjevih žganjarnah.
Zadnja leta pred vojsko so pridelali v Nemčiji povprečno po 450 milijonov stotov krompirja na leto, Ga teh 450 milijonov stotov so porabili:
za hrano ...... 130,000.000 q
za živinsko krmo . . 163.0U0.000 q razne obrti so porabile 46,000.000 q za seme je bilo treba . . 65,000.000 q v izgubo pa je šlo celih . 46,000.000 <] Velikanska izguba, ki jo opažamo pri krompirju tekom zime, je samo naravna posledica njegovega življenja. Krompir, ki ga hraniš v kieti, namreč »živi in diha«, kakor živiš in sopeš ti sam. Pri tem se izpreminja del njegovega škroba v sladkor in ta nadalje zgori v ogljenčevo kislino. O tem ti vidno in občutno pričata tehtnica in toplomer, le poprašaj ju! Pa tudi okus ve povedati o tej prikazni; Krompir je časih tako osladen, gospodinja pravi, da je zmrznil, mi pa vemo, da je v njem nakopičenega samo več sladkorja, nego ga je mogel porabiti pri dihanju. Ker tudi gniloba in nerazum človečki (pomislimo le ua velikansko število vagonov krompirja, ki nam jih je žc pokvarila vojaška uprava!) pokonča mnogo krompirja, zato so pravilna skladišča za krompir največjega pomena. Ako je shramba svetla, h 1 a d n a in suha,, zgubi krompir v 6 mesecih okoli 22 odstotkov (malo mani nego četrtino) svoje teže, če ga pa hraniš v topli, svetli in vlažni kleti ga zgubiš v istem tas.' nad 50 odstotkov (nad polovico).
Da se izognejo zlasti v sedanjem tako kritičnem času velikim zgubam krompirja, predc-lavajo ga zlasti na dva načina: I. ga sušijo in meljejo v moko, 2. ga kisajo na podoben način kot zelje in repo v betonskih jamah. A tako skisan krompir je dober samo za živino.
Za sušerje krompirja jc treba že precej komplicirane tovarniške naprave: krompir s stroji umijemo, nato ga kar v oblicah sparimo; zdaj pride med vroče valjarje, ki ga osuše. Mlin ga nato zmelje in sita ločijo moko od otrobov (iz obličen). Prvotno ima krompir 75 odstotkov vode, na omenjeni način posušen obdr?:i samo še 10 odstotkov, torej mani nego navadna moka. Krompirjeva moka je nekoliko larumenela, ima prijeten duh in jo rabijo za takozvano podaljševanje rženega kruha, ki ima primešane 15 odstotkov krompirjeve moke.
Gospo slarslsat obvcsiiEa.
»Osnutek slovenskega narodnega gospodarstva«, tako se imenuje nova knjiga, ki jo je spisal dr. Milko Brezigar. Dosedaj smo bili Slovenci gospodarsko popolnoma odvisni od Nemcev in izročeni njim na milost in nemilost. Sedaj se bo treba osvoboditi in ustvariti la-. »tno veliko narodno gospodarstvo. V ta namen je pa treba poznati ves ustroj narodnega gospodarstva in možnosti, po katerih naj bi se razvijalo slovensko narodno gospodarstvo. In vse to nam na zelo poljuden način razlaga navedena knjiga, katero vsem najtopleie priporočamo. Prodaja jo tudi Katoliška bukvama v Ljubljani in stane 5 K 40 vin.
Avstrijski finančni voz globoko v blatu. V dunajski tiskarni za bankovce je zaposlenih 1000 delavcev, ki delajo, menjaje se, nepretrgoma od 8. ure zjutraj do 11. ure ponoči. Šte vilo bankovcev je zraslo do sredi tega meseca na 28 miljard, katerim nasproti služi za kritje 254 miliinnov kron v zlat» in srehru.
6»
Oprostitev planšarjev za zimski čas ш porodnih pomočnikov za živino. C. kr. ministrstvo za deželno brambo ie „glasom odloka z dne 16. sept. 1918, odd. XXIV/, št. 390.000, odredilo sporazumno z vojnim ministrstvom oprostitev planšarjev za zimski čas in potrebnih pomočnikov za živino za leto 1918/19.
Centralna banka za obnovitev Primorske se je ustanovila v Ljubljani kot družba z ome-leno zavezo. Zavod naj v vsakem oziru pomaga po vojni prizadetim krajem.
Vojni »jetniki in delo na polju. Ruske vojne ujetnike so odvzeli našim kmetom in so jih pridelili sladkornim tovarnam. Radi te odredbe je naše kmetijstvo, posebno naše vinogradništvo ogroženo. Dr. 3 e n k o v ? č je posredoval tozadevno pri poljedelskem ministru, ki mu je obljubil, da bo dal na razpolago nekaj tisoč laških ujetnikov. Na posameznih krajin pa bo pustil še nadalje ruske vojne ujetnike.
Cene padajo. Verižniki in tihotapci so precej v skrbeh radi sedanjega položaja in na njih »borzah« že padajo cene, katere jim je držala vojna doba po koncu. Tkanine in platneno blago se je zopet pokazalo, cena rjuh je pad'a od 250 na 200 kron, tudi sukanec se je zopet pojavil. Z Dunaja poročajo: riž je padel od 100 na 60 K, milo od 65 oziroma 50 na 35 oziroma 32 K, sveče od 30 na 16 do 18 K kilogram. Pričakuje se padanja cen tudi pri drugem blagu.
I Močno padanje cen vina. Cene vina, ki so
i zadnje mesece tako ogromno narastle, so za-
I čele nenadoma padati. Medtem ko je stal 1 hI vina pred kratkim 1200 do 1400 K, je danes csna znatno manjša ter kljub zmanjšanim cenam ni mogoče dobiti v mnogih krajih kupcev. To nenadno padanje cen je v najtesnejši zvezi z dogodki zadnjih dni na bojišču. Ljudje se bojijo, du se v slučaju sklepa miru znatno poslabša izvoz ter da vrhutega odpade potreba vina :a naše čete in za nemško armado. Državni tajnik v ogrskem poljedelskem ministrstvu sc je izjavil o padaniu cene vina sledeče: Vedno sem smatral, da so cene vina'previsoke; mislim pa, da je sedanje padanje povzročil zunanje politični položaj. Ta je vinotržce prestrašil. da hočejo prodati blago v velikih množinah, kar je vinsko ceno potisnilo navzdol.
16 miljard kron hranilnih vlog na Ogrskem. Merodajne finančne avtoritete na Ogrskem cenijo sedanje stanje hranilnih vlog od 15 do 18 miljard iii po detajlirani sestavi se smejo ceniti vloge vseh ogrskih denarnih zavodov na 16 miljard kron.
Klanje in prodaja živine. »Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine« je dalo nalog svojim zaupnikom po deželi, da vzamejo brezobzirno in ne glede na škodo živino tistim, ki jo vtihotapiio iz dežele ali pa jo koljejo doma brez dovoljenja ali pa jo prodajajo brez vednosti zaupnikov »Deželnega mesta«. Isto velja tudi za teleta. Za vsako iz .dežele iztiho-tapljeno žival bosta prodajalcu odvzeti dve drugi govedi, čeprav plemenski, za vsako doma brez dovoljenja zaklano ali pod roko prodano govedo pa eno govedo. Goveda se bodo odvzela potom rekvizicije ter se bodo poslala v Ljubljano. Za zakol sposobne živali se bedo oddale vojaštvu, plemenske živali pa se bodo zamenjale za klavno živino. Ta korak je »Deželno mesto za vnovčevanje živine« storilo vsled tega. ker se ie prepričalo, kako velike množine živine se iztihotaplja na Hrvaško, Štajersko in Primorsko. Pošteni posestniki in pa posestniki iz sredine dežele morajo potem oddajati mesto drugih živino. Ravno tako se oobiiajo na skrivnem goveda m teleta v velikanski množini, oziroma se prodajajo pod roko v veliki množini brez vednosti zaupnikov, ki imajo nalog nadzorovati promet z živino, da se ne gode sleparije, ter imajo skrbeti, da sp živinoreja po nepotrebnem ne uničuje. V sili zaklano živino ima vsakdo naznaniti pristojnemu zaupniku, ki določi, ali se sme zakol v sili doma razorodati ali se odda na kontingent kaki občini. Kdor bi z v sili zaklano živi-vino brez vednosti zauDnika razpolagal, se mu bo odvzela za kazen kaka druga žival. Kdor bi živino nalašč poškodoval, da bi jo potem zaklal v sili, se mu bo odvzela ravnotako drun.a zdrava žival, kot če bi jo naravnost zaklal doma. Posestniki se torej nujno opozar-iaio. da se ravnajo točno po obstoječih pred-
pisih glede prometa z živino, ker se izgovori o nevednosti bodo vpoštevaii in bo »Deželno mesto 2a vnovčevanje živine« strogo izvrševalo z£orajšnja določila.
Cen^zazelenjavo. Sme se prodajati 1 kg:
j \	pii kmetu: na kolodvoru: tia trgir
Zelje » , ,	a 30 v	.a 40 v	i 36 v
ohrovt . Л	»v -45 »	55 »	» 7t »
rdeče korenje	»*:40 »	» .30 »	»66
rum. korenje	»K *	» 35 »	» 51 »
koleraba . .	» 2t> »	* 30 »	» 4b »
bela repa .	» 20 »	» 30 »	» 46 »
rdeča pesa ,	» 30 »	» 40 »	»56
čebula ...	» 150 »	. » 16'J >.	» 176 »
češenj ...	» 225 »	» 235 »	» 251 »
Orehov letos al. Pomladi so pozebli. V, Avstriji je prišlo na trg pred vojsko komaj 50 do 80 vagonov orehov. Iz Ogrskega je priš?o navadno čez 400 vagonov orehov, J'eh sedaj v. vojski ni, torej je razvidno, da orehov zelo primanjkuje. Iz jedrc češpljevih koščic se da piidelati dobro olje. Urad za prehrano na Dunaju plačuje 1 kjJ češpljevih kcščic po 10 vin.
Žir ali bukvice га olje. ?.e mnogo lf.t niso imele bukve toliko sadu, kakor letos. Žir h jako okusen sad, podoben jo po okusu lešniku. Žir ima veliko olja v aebi. Centrala za olie na Dunaju plačuje po 80 vin. kilogram žiru. Kdor odda 10C kilogramov žiru, bo smel zahtevat: razen tega še 3 kg olia, ki se mu bode računilo po 15 K kilogram. .To olje je dobro za vsako jed.	'
V Bočni ie zelo dobra češpljeva letina. Cenijo letošnji pridelek na 20.000 vagonov. Nameravajo približno 9000 vagonov češpelj posušiti, 1500 vagonov oešpelj porabiti za me^go ali povidel, 5000 vagonov za žganje. Ostale češplje se bodo sveže porabile. Cena suhih češpelj bode najbrže 3 K 20 vin. za kilogram.
Cene za vino so padle. Na Nižje Avstrijskem so zahtevali vinogradniki za mošt 12 do 15 kron za liter. Vinski trgovci ponujajo iama 4 do 3 kron, ker je letošnij pridelek slabši nego lanski in ker je na Ogrskem silno dobra vinska letina.
Loterija je nesla v upravnem letu 1916-17 čistih 9,747.250 K. Od dobitkov je bilo plačati 15 oziroma 20 odstotkov pristojbine. Ta je pa znašala 2,963.922 K.
Razredna loterija je pa istega leta done-s'a 8,979.995 K. Skupaj s pristojbino je dobila državna uprava 21,691.166 K od ljudi, ki iščejo sreče v loteriji.
Cene za predivo. Letos se bodo za pre-divo postavile сепг od 4 K 80 v do 6 K 80 v za kilogram, kakršno bode pač predivo. Po dogovorih z osrednjima državama mora Ukrajina do 19. junija 1919 oddati 11 miljonov pudov goveje živine (1 pud je 16 K kg), dalje 300.000 ovac, 2 miljona perutnine, 460.000 pudov slanine in sira. Cena za pud znaša 25 do 35 rubljev. Seveda bode dobila od tega večino Nemčija.	. . ,
Cene konj na Ogrskem so precej nižje kakor pri nas. V Budimpešti so bili lahki konji pt) 1400 do 2800 kron, težki konji po 2100 do 3600 kron. Seveda v Avstrijo se ogrskih konj ne da z lahkoto prepeljati. Na Dunaju so pa veljali dne 24. septembra lahki konji 2400 dc 7000 kron, težki 4000 do 12.000 kron. Cena za klavne konje je bila od 3 K 50 vin. do 7 kron za kilogram.
Detelja slrcišnica se mora popasti s konp ali ovcami ali pa pokositi. Goveja živina nc sme iti na strnišnico, sicer je velika nevarnost, da jo napne. Koliko živine je vsled tega že poginilo! Pokošena strnišnica se mora pa mešati s plevami ali s kako drugo podobno krmo, da se jo brez nevarnosti sme polagati živini. Treba je deteljo pravočasno pokositi, da se še pred snegom obraste. Nepokošena ali nepopasena detelja strnišnica slabejše preziini nego popa« sena.
Odgovori.
M. A. S. Vprašanje: Moj sin je padel leta 1916. Drugi dobivajo za padlimi sinovi po tisoč kron, jaz pa sem dobila samo 100 kron. Ali se lahko kam priložim? — Odgovor: Morate bolj natanko poizvedeti, zakaj drugi dobivajo po 1000 kron. Znabiti je to zavarovalnina' ža življenje, ali pa enkratna izredna podpora.
V odpisu z glavarstva imate naznanjeno, zakaj Vi dobivate 100 kron, nam pa tega ciste naznanili.
A. Ž, Č, P, Vprašanje! Ali prevžitkarice dobivajo podpoio, ko je vpoklican gospodar? Odgovor: Prevžitkarice morajo donesti od sodnije dokaz, da svojega prevžitka več ne dobivajo, potem naj prosijo za podporo. V prošnji naj se navede, da prevžitek ne prihaja iz zemljišča samega, marveč iz zemljišča in od dela vpoklicanega in, ker vpoklicanec dopusta ne dobi, kakor pravite, da bi polje obdelal, gre pre-vžitkaricam podpora.
Č. M. Št. G. Vprašanje: Iz posestva im,-m tako pičle dohodke, da se ne morem preživeti. Ker pa nimam nikomur pri vojakih, vprašam, če morem dobiti kako drugo podporo? — Odgovor: Ako nimate nikogar pri vojakih, ne morete dobiti državne podpore, katero dobivajo drugi zaradi vpoklicanih svojcev. Če ste res zelo siromašni, obrnite se za podporo na občino, aa doželni odbor, ali pa na kak dobrodelni zavod.
A. D. Odgovor: Ako je dotična pot res občinska pot, potem mora za popravilo iste občina skrbeti. Če te) nalogi občina ne zadosti, je odprte pritožba na deželni odbor. Ako pa dotična pot ni občinska pot, kar bi vsekakor znalo tako biti, potem morajo za poplavilo do-tične poti skrbeti upravičenci, to je dotičniki, ki pot rabijo in se morajo dotičniki v to svrho sned seboj zediniti. V slučaju, da ne pride do soglasja, se je obrniti na sodišče, kajti v smislu § 494. o. d. z. morajo upravičenci sorazmerno prispevati v svrho popravila skupne iaoti.
M. K. Odgovor: Ako dokažete, da Vas je. Vaš v Ameriki odsotni sin pred vojno resnično podpiral, gre tud: Vam podpora. Če nimte re-cepisov, dokažete lahko, da Vas je sin podpira!, tudi z uradnim potrdilom poštnega urada, katerega zaprosite pri onem poštnem uradu, ki Vum je izplačeval od sina poslani denar.
A. D. Odgovor; Pritožba proti odloku pristojnega glavarstva glede amerikanske podpore £re na deželno vlado, Vendar dvomimo, da bi pri današnjih razmerah dosegli kak uspeh.
Gr. Br, Odgovor: Ako so Vas in Vaše sta riše Vaši vpoklicani bratje pred vpoklicem vzdrževali ali podpirali, potem Vam gre na vsak način državna vzdrževalnine v višini 1 K 60 vin. na dan za vsakega. Prošnjo je vložiti pri pristojnem županstvu. Storite p& to nemudoma.
Fr, š. Odgovor: Iz Vašega dopisa žal ne moremo povzeti, kam ste piistojcn, rešitev stavljenega vprašanja pa je odvisna ravno od te okolnosti. Če ste pristojen v Reko, potem se Vam mora tam državna vzdrževalnine še naprej plačevati, ako je Vaš sin se vrnil iz vojnega službovanja z najmanj 20 odstotnim znižanjem pridobitne zmožnosti; bilo bi se Vam tedaj pritožiti morebiti s posredovanjem prava veščega zastopnika. Če ste pa pristojni v kakšno občino v tostranski državni polovici, potem Vam je priglasiti zahtevek za državno vzdrževalnino nemudoma pri pristojnem okr. glavarstvu v tostranski državni polovici. V prošnji bi bilo navesti seveda, do kedaj se Vam ie podpora od magistrata na Reki nakazovala in številko Vaše pole, kakor seveda tudi druge potrebne podatke.
M, K. Z. Odgovor; Vložite novo prošnjo ri okrajnem glavarstvu svojega novega biva-šča ter ee večkrat oglasite osebno pri okr. glavarstvu, da Vam prošnjo hitreje rešijo.
A. K. Vprašanje: Tri hčere imam v Ameriki, ki so me podpirale pred vojsko. Ali lahko dobim po njih podporo? — Odgovor: Vložite prošnjo pri pristojnem okrajnem glavarstvu za podporo in priložite odrezke od nakaznic iz Amerike poslanega denarja; če pu jih nimate, pa prosite za uradno potrdilo, da so Vam hčere denar resnično pošiljale iz Amerike, pri onem poštnem uradu, ki Vam je denar izplačeval in to potrdilo potem priložite prošnji. Podpora se pa nakazuje samo resnično potrebnim.
M. P, Odgovor: Od 1. avgusta 1017 znaša državna vzdrževalnina za svojce po vojnih vpo-klicancih v splošnem 1 K 60 vin. na dan. Če ste že vložili prošnjo, da se Vam vzdrževalnina zviša od 35 vin. na 1 K 60 \in.,»& Vam je ne rešijo, potem ne preostane nič drugega, ka-
kor da se osebno oglasite pri okiajnem glavarstvu in zahtevate rešitov svoje prošnje toliko časa, da Vam jo rešijo. Tudi Vaš sin naj se oglasi pri okrajnem glavarstvu in naj zahteva, da se njegova prošnja za pokojnino čim preje reši oziroma naj okrajno glavarstvo uradoma pospeši pri pristojnem mestu rešitev njegove prošnje.
A. S.-Vprašauie; Uobivam ..amerikansko podporo t K 60 vin. na. dau. A radi bolehnosti ne morem s tem izhajati. Ali.morem doseči višjo podporo? — Odgovor; Podporo svojcem vsled vojne v sovražnem ozemlju pri pridržanih nakazuje politična, oblast po svobodnem prevdarku, seveda le v slučaju, da so svojci resnično potrebni. Ker inia država danes velikanska bremena, ni upanja, da bi se Vam zvišala podpora nad 1 K 60 vin. na dan.
Bodimo vlfudni in olikami!
Nedavno je izšla knjižica z naslovom: Pravila za oliko. In ta knjižica je izredne važnosti za naše ljudstvo, zlasti še za mladino obojega spola. Namen ji je namreč, narediti Slovence po notranje in zunanje olikane ljudi. Zato so v njej glavna pravila o notranji izoliki človekovi, a obenem tud: glavna navodila o zunanji izpopolnitvi. Ker je torej knjižica zares vsakomur priporočljiva, zato bi bilo prav, če bi prišla v prav obilni jperi med naše ljudi. Ravno zato pa se nam zdi umestno, da v naslednjem povdarimo v splošnem dva razloga, zakaj moramo biti vljudni in olikani.
Prvič zato, ker to tirja naša časna korist. Gotovo je namreč, da nam vljudno in olikano obnašanje osladi življsnje. Saj je olikan človek v človeški družbi to, kar je solnce v naravi. Kamorkoli pride, povsod izgine potrtost, se umakne surovost, izgine odurnost. — Tudi je gotovo, da nam lino življenje večkrat pripomore do večjega ugleda in časnega blagostanja. Tako pravi pomenljivo pisatelj Emerson: »Lepo vedenje je najboljše priporočilno pismo; zaka1 od prvega vtisa, ki ga napraviš na druge, in od tega, al: nastopaš vljudno aH nerodno, boječe ali samozavestno, je veliko odvisno.« In res! Kateri trgovci so pa najbolj obiskani? Ali ne tisti, ki so najbolj vljudni in po-strežljivi. Podobno beremo o življenju enega največjih papežev, Siksta V., da mu je ravno njegova vljudnost pripomogla do tolike časti. Bil je namreč Ein popolnoma revnih staršev. Kot reven pastirček pa se je pokazal izredno vljudnega do nekega meniha, kateremu je pokazal pravo pot, ko se je zgubil na svojem potovanju. Vljudnost dečkova je bila mer.ihu tako vieč, da ga je spravil v šolo in deček je postal duhovnik, škof, kardinal in papež. — Podobno je bilo s sv. Klemenom Hofbauer-jem. Že 21 let star ie bil še vedno navaden pekovski pomočnik. V svoji prijaznosti pa se ponudi nekoč dvema gospema, ki sta vedrili v vratih Stefanske cerkve na Dunaju, da jima je pripravljen preskrbeti voznika. Ta vljudnost jima je bila tako všeč, da se začneta natančneje zanimati za njegovo življenje. Pri tem zvesta, da bi rad postal duhovnik; zato mu preskrbita knjig in drugih potrebščin in njegova vljudnost mu je pripomogla, da je posial duhovnik in sloveč redovnik in svetnik. In podobnih zgledov bi lahko navedli še na stotine.
Drugič pa moramo stremiti, da postanemo vljudni in olikani tudi zato, ker nam to veleva naša sveta vera. Vera namreč uči, da je podlaga nadnaravne popolnosti naravna popolnost, to se pravi vse, kar je v človeku po naravi zdravega in dobrega, vse to mora v sebi izpooolniti, če hoče, da postane popoln kristjan. Vljudnost pa je že po naravi пекај dobrega. Saj je temeljno načelo vljudnosti naravna zahteva. »Česar nočeš, da ti store drugi, tega tudi ti drugim ne stori.« Zato pravi tako pomenljivo tudi sveti apostol Pavel; »Vaša spodobnost bodi znana vsem ljudem. Karkoli je resnično, karkoli sramežljivo, pravično, sveto in liubeznivo, karkoli je dobrega
imena, če je kaka čednost, če je kako hvalevredno obnašanje, to mislite.« (Fil. 4, 5, 8.)
Tudi smo dolžni biti vljudni in olikani, ker je vljudnost cvet poglavitne krščanske zapovedi, namreč ljubezni do bližnjega. Kdor je namreč vljuden, »spoštuje druge, priznaval njihove zasluge in kreposti, samega sebe ne povzdiguje, se. zna premagovati, nikogar ne žali, misli bolj ria druge kakor nase, iz srca odpušča tistim, ki gä žalijo, si zna'drugim v prid kaj odreči, je hvaležnega srca,« skratka poln resnične ljubezni do bližnjega. Le-ta pa
Ie poleg ljubezni do Boga, temeljna zapoved trščansiva. — S to zapovedjo pa je v tesni zvezi tudi nauk o zatajevanju. Zakaj tudi krščanskega zatajevanja je treba, če hočemo biti res vljudni in olikani. Ni namreč lahko biti vljuden v govorjenju, snažen fn redoljuben v obleki, zmeren v jedi in pijači, postrežljiv nasproti drugim, obziren nasproti sebi enakim, spoštljiv do višjih, zabaven pri igri, miren pri dobičku, hladnokrven pri izgubi itd., kar lirja od nas vljudnost v neštetih slučajih. Za vse to je treba precejšnio mero zatajevanja, zatajevanje pa ravno priporoča tako zelo Kristusov nauk. — Slednjič moramo povdarili, da je fino, olikano življenje dober pripomoček zoper greh. Pomenljivo piše v tem oziru zgoraj imenovana knjižica: »Dobijo se ljudje, ki jim vera ne da nobene obrambe zoper hudobijo, ker so postali nesrečni brezverci, — ki jim zakramenti ne podeljujejo notranje moči ket jih ne prejemajo, — ki -ih beseda božja ne pretrese in ne okrepi, ker je ne poslušajo; pa vendar žive na zunaj pošteno m brez krivic in bi i?iii lahko v tem oziru marsikateremu kristjanu za zgleu'.
Odkod to? Olika, ali kakor pravimo, fini ton jih obvaruje marsikatere priložnosti in pa nevarnosti za greh in brzda zlasti divje nagone človeške popačeni.- narave. Ako je torej olika v stanu obvladati in brzdali celo brez-vernega posvetnjaka, koliko moč bo imela šele nad nepokvarjenim mladeničem, nad krepostno mladenko.
Olika nam vzbuja in krepi sluo nad gre-hoi.a in nad vsem, kar je nedostojno in nepošteno, množi pa čednosti, lep^a naša dejanja ter jim daje neko višjo veljavo.« — Da, tudi krščanstvo nam veleva, da bodimo vljudni in oiikani. Lahko bi v tem oziru že dalje pogledali v življenje Kristusovo, v nauk apostolov. v zglede svetnikov, pa bodi dovolj. Zato vzemimo zgoraj omenjeno knjižico sami v roko, da postanemo res krščansko vljuditi. in olikani! Naroča se: Katoliška Bukvama v, Ljubljani. Stane 3 K 30 vinarjev.
Črtice п rokovnfačih.
Spisal P. Bohinjec.
(Dalje.)
33. Bevkov Juri, pod imenom Menčiškin fant«, doma od Škofje Loke. 34. Hrasfar Miha, vulgo Benkov. 35. Hafner Matija, vul^o Kofen-dcž. begun. 30. Roje Ivan, vulgo Smedež iz Žej. 37. Naglič Egidij, vulgo Konček iz Šmar-ce. 38. Sop (Ropsj Ivan, vulgo Mrakov. 39. OreC-žem Primož, vulgo Korbčcv. 40. Drenik (Dor-t nikj Peter, vulgo Fernihtov. 41. Ocepek Janez, vulgo Smešna. 42. Kocjan Anton, vulgo Potov. 43. Hočevar Aleš, vulgo Kovarjev iz Most. 44. Primškova Lenka (Cajhen). 45. Bur-kaša. rojena v župnišču. 46. Menčiška je zahajala k Valisvcu v Mengšu. 47. Matjonka ravno-tako. 48. Ipavec iz Žej. 49. Šmarčan iz Nasovč. 50. Beračev Jur iz Križa. 51. Pomigavec. 52, Požaganec. 53. Sapa napeta. 54. Ljubenčan (Jaka Pikuš). 55. Neminger Primož, pravzaprav Jožef Mihevec iz ljubljanske okolice, star 45 let, umrl 1841 v Mekinjah.
Končno navedimo še nekaj vojaških begunov, ki so bili pošteni in so služili največ na Jezerskem.
1.	Kvanškov Miklavž (Pogačnik) iz Sp. Dupelj štev. 3, r. 1810, je trikrat ušel vojakom. Njegov brat Jernej, r. 1819, je bil .tudi begun in sta služila oba pri Anku na Jezerskem. Miklavž je umrl 1888, Jernej pa kot občinski kovač 1880.
2.	Vernikov Ožbolt (Štular) od Jezera, je služil pri Bitkariu v Sp. Dupljah in naoosled tamkaj umrl.
S*
3.	Šprajcar Matija je bil doma iz Semiča in ie je priženil pri Smoletu v Sp. Dupljah 1835.
4.	Renkov Matevž iz Tenetiš.
5.	Tekčev Marka iz Gorič, r. okrog 1815.
6.	Meglič Rok je bival pri svojem sorodniku Močniku na Jezerskem. Skrival se je, ušel dvakrat vojakom, naposled pa so ga vendarle orožniki uklenili. Bil je 1859. in 1866. v vojski na Laškem.
7.	Krišelnov Jaka iz Srednje vasi.
8.	Vavpotič Matija iz Tuhinja.
9.	Sveršina Jaka, vulgo Kelovt od Kamnika. Vsi trije so delali po dnevu v Ankovih gozdih, po noči pa so se poskrili v svoje brloge v gorak. Naposled so jih vendarle iztaknili. Vavpotič je dobil 200 šib, tako da mu ie v ko-tcili viselo meso od pleč. Kelovta so hrvaški pandurji tako-stepli, da je prestavljal na starost svoje noge široko kot stope.
10.	Benedik Martin, kolar.
11.	Begel Juri,
12.*Ročmk	Joža, vsi trije na Jezerskem.
13.	Mihačcv Ksimož.
14.	Miha iz Kokre, okrog 1. 1860.
15.	Stefan Miha je bival v Kortah, ker je svoie posestvo na Štefanovem prodal grofu Turnu. Naposled je moral vendarle obleči vojaško suknjo in je umrl na Kortah prad kratkim, star nad 90 let.
(Dalje pr.h.)
To in ono.
Slarokitajska vojaščina. Splošno so Kitajci na glasu kot jako malo bojevit narod, čisto nasprotno s telesno toliko slabšimi Japonci. Vendar je bila pa na Kitajskem vpeljana splošna vojaška dolžnost že takrat, ko so se pri nas borili še z najemniki. Vpeljala jo je vladarska rodbina Čov, ki je začela vladali že okoli leta 1100. pred Kristusovim rojstvom. Skrbeli so tudi za to, da niso vpoklicali preveč vojakov naenkrat, da ne bi gospodarstvo preveč trpelo. Glede bojevanja so se Kitajci kmalu začeli brigati za nekako med-iprodno pravo. Zmagovalec je moral po bitki pomagati tuiim in domačim ranjencem, jc mo-"al častno poke pati mrtve bre? vsake razlike n pomiriti njihove duhove z daritvami. Že v štarodavnib časih je bilo določeno, da se ne sine nič zgoditi tistim, ki jih ena stranka, pošlje t drugi, da se pogajajo itd. Kitajcem se je . idelo celo primerno počastiti nasprotnika, ki >e je odlikoval po hrabrosti ali človekoljubnosti; sovražni vojskovodje so si večkrat med bitko izkazovali medsebojno spoštovanie, pošiljali so si pozdrave in darove. Seveda pa opazimo poleg visoke omike tudi znake velikega barbarstvo.. Čisto ncumljiva se nam zdi navada, da so odrezali vsem vojnim ujetnikom 'evo uho in shranjevali uhlje v svetiščih, kar so delali Japonci še v 16. stoletju. Imeli so tudi »o lepo navado, da so škodovali sovražniku z zastrupljenjem vodnjakov in rek. Da pa vse to tako nsiančno vemo, se imamo za-lvaliti vojnim poročevalcem, ki so jih Kitajci tudi že imeli. Državni zgodovinar je spremljal kneza v vojsko in si vse zapisal kot očividec. Večkrat so taka poročila prav lepa.
Ljudsko štetje. Kitajci so imeli že 1. 2042. pred Kristusom prav natančno ljudsko štetje га vlade cesarja Ju. Stari Babilonci in Asirci liso zaostajali dosti za njimi, Rimljani so se ponašali že leta 578. pred Kristusom s prav dobrimi podatki; imeli so urejeno razdelitev volilnih okrožij. Že njihova Ijudovlada je štela vsakih pet let. Na Nemškem in Francoskem se je prvi zanimal za take stvari Karol Veliki. Pri nas imamo sedaj ljudsko štetje vsakih deset Jet, na Nemškem, Francoskem in v Skandinaviji vsakih pet let itd. — Glavni namen ljudskega štetja je bil v prejšnjih časih edino !e ta, da so dognali število ljudi za vojaške in davčne namene. Čc so vedeli, koliko imajo starih ljudi, so vedeli tudi, s kolikim Številom Rojakov lahko računijo. Pri štetju so vselej popisali tudi posestva, zato da so lahko nalagali davke. Mohaifcedani na Turškem n. pr. sebe niso nikoli šteli, ker niso plačevali nobenih davkov, pač pa so šteli druge, ker so ti plačevali davek od vsake glave, imenovan liarač. Zato tudi Türk niso preveč vsi-t>2
1 je vali svoje vere, kakor navadno čitamo.ker bi bili na ta način izgubili vse davke,
Egiptske cigarete. Zmiraj kadimo razne egiptske cigarete in vendar ne raste v Egiptu nit: listič tobakove rastline. Egipčani oziroma tamošnii tovarnarji so imeli v zakupu tobakove pokrajine pri Kavali v novi Grški in sploh na severni obali Egejskega morja. Tobak so pripeljali v Egipt, napravili cigarete in jim dali razna egiptska imena, tako Nil, Meinfis itd. Vojska je pa vsak dovoz tobaka preprečila in zato so sedaj tovarnarji prosili vlado, naj jim dovoli nasad tobakove rastline v Egiptu samem. Dosedai je bil vsak tr.k nasad prepovedan, in sicer iz denarnih ozirov, ker tobak ne prinaša istega dobička kakor n. pr. bombaž. Ta je celo več vreden kakor pšenica na istem prostoru; zato so pred vojsko opustili celo setev pšenice, samo da so dobili dosti bombaža. Pšenico so pa uvažali, Vojska je pa pokazala, da taka enostranost ni dobra, in tudi Egipčani so se med vojsko že večkrat pulili za inoko.
Prva zračna pošta. Zelo govorijo o tem, da bomo imeli po vojski pošto po zraku. Ta misel je pa že precej stara. Prvo zračno pošto je hotel vpeljati leta 1786. oni znani Mont-golfier, ki je imel toliko poskusov z zrakoplovom. Prenašala naj bi pisma med mestoma Pariz in Marseille. Napravil je proračun in načrt, a se je vse izjrJovilo, ker ni še mogel zračne ladje tako voditi, kakor bi jo bil rad.
Kino. Kinematograf ie lahko najboljše učno sredstvo, če -«a imajo pametni ljudje v rokah, če predstavijo samo poučne slike, V Švici ima n. pr. vsaka boljša šola svoj «ki-optikon za navadne in z,a kinematografske slike. Vseh kinov na svetu je sedaj okoli 80 tisoi. Na Angleškem gre vsak teden v kino okoli osem miljonov ljudi, nastavljenih je 150 tUoč ljudi s tedensko plačo osmih milijonov kron. Pred desetimi leti je bilo nastavljenih samo 1000 oseb s tedensko plačo 40.000 kron. Še več je kinov v Zedinjenih državah, tam sedi vsak dan v niem okoli osem miljonov gle-davcev, toliko kot na Angleškem v enem tednu. Če pomislimo, da imajo imenovane države sto miljonov ljudi, vidimo, da sedi vsak dan v kino ena dvajsetina vseh prebivalcev. Mesta s 300.000 prebivalci imajo povprečno 70 kinemitogratov. Ljubljana s 50 000 preb:valci bi jih torej morala imeti dvenajst. — Vsaka vas v Sibiriji ali na Kitajskem ima vsaj potujoči kino. — Polovico filmov so pred vojsko napravili Amerikanci in so bili tudi najboljši. Stroški so včasih zelo veliki, za eno samo dramo 200.000 do 400.000 kron. Glede p.odaje so bili pa Angleži prvi, okoli štirih p;:tin vseh filmov sveta je bilo prodanih na Angleške»;!, naravnost aH pa na dražbi. Samo od januarja do avgusta 1913 so po vsem svetu ustanovili 350 novih kino-družb s skupnim kapitalem nad 38 milijonov kron. Za kakšno novo misel so dali pred osmimi leti pel do deset kron, danes 40 do 200 kron, neki Amerikanec je dobil za dobro misel 8000 kron. Neka italijanska družba je razpisala nagrade, prva je znašala 20.000 kron. Čudni so Rusi? tudi najveselejša stvar mora imeti žalosten konec, kar je seveda včasih precej težko.
Eifielov stolp._ V Parizu so postavili po načrtu inženirja Eiffela od 28. januarja t887 do 31. marca 1889 velikansk stolp, visok 300 metrov. Imenujejo ga po inženirju. Štirje stebri tvorijo podstavek, vsaka stran ima 130 metrov dolžine. Med posameznimi stebri je precejšen trg. Prvo nadstropje se nahja v višini 58 metrov, torej skoraj v višini ljubljanskega gradu, stran je dolga 65 metrov. Drugo nadstropje se dviga 116 metrov nad trgom, stranica je še zmiraj 30 metrov dolga. V višini 190 metrov se štirje stebri strnejo v enega in 206 metrov nad irgom je III. nadstropje s stranico šestnajst metrov in pol. Tam je tudi obednica za 800 oseb, torej tako visoko kakor na sedlu Šmarne gore. Štirje balkoni nudijo krasen razgled, ki gre 140 kilometrov daleč, torej tako daleč . kakor iz Ljubljane do Gradca ali dvakrat do Trsta. Število stopnic od tal do zadnje višine je 1792,
Železo, baker, zlato. Severoamcriške države silijo vedno bolj na dan. Vsaka stvar ima tam velikansk obseg in napredek. Leta
1913. so nakopali nad 31 milijonov ton surovega železa, 1. 1916. pa skoro 40 mil. Tona ie 1000 kg. Ni še dolgo, ko зо pobirali baker. Kje ga je največ? Leta 1914. so dobili okoli milijon ton, a več kot pol milijona samo v Se-veroaineriških državah, celih 56 odstotko.'. Daleč zadaj so Japonska, Španska, Čile, Mehika, Avstralija, Kanada, Rusiia in Nemčija, O avstrijskem bakru pa skoro ni vredno govoriti, letno ga dobijo komaj 1000 tun, to se pravi eno tisočinko vsega bakra ea svetu. — Zlata so pa dobili leta 1916. za 2 milijardi iu 300 milijonov kron, Skoro polovico je dala Južna Afrika, slabo doetino Avstralija itd. Če upoštevajo, čegave so dein le, v katerih je največ zlata, vidimo, da so ga dale angleške kolonije skoro dve tretjim, Zedinjene države eno petino, Rusija 6 odstotkov in Mehika skoro tri. Sedaj spravijo na leto za 6000 odstotkov več zlata skupaj, kakor pred sto leti. V splošnem so dale Zedinjene države it Avstralija dosedaj več zlata kakor pa Južna Afrika, kajti tam so ga začeli pridobivati že leta 1847. in 1851., v Južni Afriki na šele leta 1884.
Varčuo t Italijanov. Z drugimi romanskimi narodi vred štejemo Italijane med najvarčnej-še. Leta 1903. so imeli v hranilnicah skoro tri milijarde, pred vojsko pa šest.
Jajca Pred vojsko je snedel vsak Nemec na leto 127 iajc, Francoz 418, Anglež 97, Belgijec 94, Holandec 91, Avstrijec pa samo 36.
Niagara. Amerikanci so zelo praktičen narod, a njihova dobicKaželjnost in trgovska žila je včasih že kar p..eveč usiljiva in zoprna, vse hočejo zastrupiti ž njo. V Ajnenki.je krasen slap, imenovan Niagara. Vsak si ga je lahko ogledal zastonj, a nekdo je izračunil, da se izgubi toliko vodnt sile, ki jo ne uporabijo, da bi moral pravzaprav vsak obiskovalec plačati za gledanje 900 K. Če bi pa padec izkoristili in ga pustili obiskovalcem na ogled samo eno uro na dan, bi se stroški za enega človeka znižali na 42 K. Nazadnje pa tisti, ki je to izračunil, pravi; Torej bi padec še vedno imel šest- do sedemkratno vrednost gledališke vstopnice.« Ali ni to grdo? Kako more kdo primerjati gledališče s tem. kar je ustvaril Bogi
Prebivalstvo Rusija. Med vojsko so sešteli rusko prebivalstvo in oo našteli nad 178 milijonov. Značilno je, da so našteli kljub vojski več moških nego ženskih, 1000 na 995, V notranji Rusiji je pa razmerje 100 proti 87,
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
k^T-. (tik za frančiškansko cerkvijo) <i	V
sprejema hranilne vloge, in jih objestne po 4'/4% brez kakega odbitka.
nratlnc ure oil 8. ziufraj h i. popolir
Glef inseral!
Zdravstvo.
DROBTINE O ČREVESU Ш NJEGOVIH BOLEZNIH.
(Dalje.)
4. Črevesni katar.
• Črevesni katar se ne javlja vedno enako. Vsak del črevesa ima namreč svoje posebne lastnosti in to se kaže tudi v bolezni.
Če oboli najgornejši del, takozvani dva-najsternik, kjer se izliva žolč v črevo, je naj-očitnejši znak nnenica, to je rmena barva, ki se pokaže na očeh in po koži sploh. V tem slučaju se namreč vsled otečenega črevesa žolč ne more iztekati iz žolčnega mehurja. Zato žolč
&rehaja v kri in po krvi pod kožo, kjer ga la-ko vidimo vsled rmene barve. Nadalje ni ape-tita, pač pa je zaprtje.
Katar tenkega črevesa se kaj rad prične z mrzlico in konča z drisko. Bolnika v trebuhu boleče ropota, na stran mu ni treba iti ravno prepogostokrat, a blato je obilno, vodeno, ki ima primešane sluznica ve kosce, ki so se odločili od bolnega črevesa. Driska tenkega črevesa je najbolj nevarna. Hrana gre skoro vsa naprej, poleg tega zgubi tudi kri veliko vode, ki jo oddaja v črevo, morda teče iz ranjenega Črevesa celo kri. Zato ta griža najbolj hitro pripravi zlasti otroke in stare ljudi ob moč,
Manj nevaren, a bolj nadležen je katar spodnjega ali debelega črevesa. Tedaj človeka navadno po trebuhu vije, neštevilnokral je treba letati na stran, toda človek skoro ne ve, zakaj. Kajti blata je silno malo, pa še pri tem skoro največ sluzenine, ki se cedi iz obolelega črevesa. Če gre od človeka sama sluzenina in če ga takorekoč neprestano sili na stran, je to znamenje, da je katar v ritnjaku. Tedaj bolnika \ tem delu črevesa tudi zelo peče in
Prava nadloga je za človeka, če postane črevesni katar trajen ali kroničen. To se zgodi, kadar se bolnik takoj v začetku katarja r.ič ne varuje, ali če je slabotnega telesa in že od narave nagnjen k te) bolezni. Kaj rad ostane kronični črevesni katar za gotovimi boleznimi, kakor za tifusom, za krvavo grižo, za malarijo itd.
Črevo začne pri trajnem katarju kar nekako ginevati. Vedno je tanjše in bolj stari-kavo. Bolnik je ali zaprt ali pa grižav. Eno se menjava za drugim. Poleg tega ioži bolnik enkrat, da ga v trebuhu tišči in boli, drugič, da ga napenja in da čuti utrujenost. Zato postaja tudi oa dne do dne boli čmereti in jeze.i takorekoč na ves svet. Nobena jed mu ne diši. Zato tudi vedno bolj hujša.
Bolno črevo je treba kolikor mogoče varovati pred naporom. Zato jc pri črevesnem kataru takorekoč ukazan post. Edina hrana naj bo čista ali pa gresasta juha. ki čievesu ne prizadene veliko truda. Pač pa naj bolnik skrbi, da dobi vase veiiko vode, s tem da pije razne čaje. S tem obvaruje kii, da se preveč ne zgosti, ker ji bolno črevo neprest-no jemlje vodo: na drugi strani pa gre voda hitro skozi črevo in s tem odnese iz črevesa škodljive snovi, ki škodujejo črevesu. Nadalje naj skrbi bplnik, da bo bolni trebuh vedno na gorkem Biti mora okrog života dobro oblečen. Ce je bolezen vedno hujša, naj gie bolnik v posteljo in tam naj si devlje na trebuh gorke obkladke. Dobro je tudi, posebno če je bolnik dobil katar s prehlajenjem, piti v postelji go-rak čai, da se dobro prepoti. Nazadnje naj seže bolnik po zapiralnih sredstvih, ki drisko takorekoč ustavijo in zapro, kakor žganje iz borovnic ali brinja, vino s sladkorjem, močna črna kava, čokolada, borovnični odcedek ali čaj, gomelični čaj, odcedek hrastce skorje. Zdravniki navadno zapišejo zdravila, ki imajo v sebi opij ali pa tanin, kakršen se nahaja v smrekovem lesu.
Kdor si je nakopal trajni črevesni katar, гапј je najboljše, da gre k zdravniku. Zdravljenje je dolgo in često je celo treba iti v k?ke toplice, da je kaj uspeha. Treba se je varovati iežke hrane ter zaprtje in grižo Dieganjati z zdravili, ki jih nredpiše zdravnik.
(Dalje.)
lili Listek HH
^ШШУ/АУА^аулуауауаулх^ШЈШ^
junakinja iz Štafra.
Povest. Prevaja * * * (Dalje.)
Odločno so zrle njene oči v temi na duhovnika, ki je gledal v knjigo ter se radoval v svojem srcu; »Res, ona ie, ki sem jo tisto noč slišal, ko je zaklicala ,Mi ne prižgemo sveč', stdaj jo spoznam, razcvetajočo junaško kri.« Še sedaj se ji ne da spoznati, če tudi se le s težavo še premaguje. »Če nočeš ubogati, potem le proč med nama, ni več pomagati. Ne sprejmem izpovedenke, ki ne uboga.«
Štefana se je močno prestrašila. O Bog, sedaj jo podi od sebe! Je li to zaslužila? Ce tudi je bil tako trd že od začetka, čc tudi je tako čuden v svojem vedenju, ni dvomila niti za trenutek, da je on tisti mož, ki ga ji je božja Previdnost odločila za dušnega vodnika. Še celo tisto, kar je govoril o obljubi, je ni zbegalo. Mislila je, da ga pač ni prav umela. Dä, še celo sedaj ne dvomi nad njim, saj se lahko moti vsak človek, če je še tako svet. Kljub temu bi bfla še prišla k njemu. Sedaj pa jo podi proč... o kako grenko je to, kako grenko! Pa kako naj mu nekaj obljubi, česar ne sme pred Bogom? — Li ni sam pred nekaj tedni rekel: »Naj časti Hendelna, kdor hoče, jaz ga ne bom«? Ali ni takrat tako rekel? Se ji je li samo sanjalo? Naj bo kar hoče, proč je z duhovnim vodnikom, proč vse duhovno veselje, o katerem se ji je sanjalo. Z bledimi ustnicami jc rekla: »Prosim za sveti blagoslov. Nc pridem več, ne morem storiti tega, kar zahtevate od mene, katoličanka sem.«
Hotela se je dvigniti in oditi. Tedaj pa je pater vrgel knjigo proč in je vskliknil skoraj na glas: »Stoj, deklicr, ostani! Povej mrteri, nai le pusti v gostilniški sobi podobo sv. Jožefa in Naše liube Gospe, tako je prav. Iii vsako soboto prižgile pred Marijino podobo luč, da sveti daleč na cesto in izpričuje vašo vero, kakor so jo ono noč izpričevala sredi ognja, ki je gorel krivovcrcu v čast, temna okna vaše hiše. Če ti kdaj kdo pride in ti prigovarja, kakor jaz danes, zavrni ga, kakor si danes zavrnila mene. Z vsake sveto podobo, ki jo častiš doma, z vsakim križem, ki ga napraviš javno na ulici, spoznavaš pred krivoverci svejo vero. Ohrani ta katoliški pogum, ki ni napuh! Prosil bom Boga, naj ti oa ohrani. Čoz teden dni pa pridi zopet k sveti izrovedi, ali kadar hočeš, rad te bom sprejel.«
»Da? Sprejmete me? O. rada pridem.« jjtreletuje jo blaäwii strah, več ne more reči. T^iko srečna ie pač morala biti v starodavnem času lista mati, ko je ^poznala, da je Salomonovo kruto povelje le	saj ii ie dal «azaj najljubše Še nikoli ni slišala lepšega, slaišejfci pelia, kakor ie büo petje, ki ie social pri вкЦди svete maše donelo s kera. še HlvAer ni vijffla cWveskeöa obltčup, ki hi bilo tako poj^obno obličju mwieöa Ženina, k,iker mu je bilo za mrežo podobno sfc-ogo wnV-ovo otočje, na čigar rumenoblcdih lic:'i je iskrclo nekaj mokrota.
»BlagrWov Bn*a Očeta in Sina in Svetega Duha . . .« Napravil ie v zrak" veliko znamenje sveia0» kr!$e. »Pc.kH v Gqapodu. ^о primes sedaj Telo Gospodovo, moli za našega go-spodn opata. Saj ves, da ie bolan. '
-•Se ni še nič na bolic obrnilo?« je vprašala -5 prestrašenim, tresočim glnsom.
»Nič. vedno slabčt» mu ie. Smrt jo blizu. To je hud udarec zn. Šktjer. V celi deželi go ni duhovnika, И bi bil tako goreč, tako pravičen kakor on. Moli zanj!« -—
»Bom,« je пвјЈпмч glavo, nbo je smuknila iz izpovpdnice. Manili ie videl, krko se i» sklonila nad malo deklico, svojo sestrico, ko je pobožno molila pred jaslicami, in ii je nekaj zašepeiala v uho. Nnto ie šla proti velikemu oltariu ter je- duhovniku izginila iznred oči. Pa vnovič r.in ie nriplavala nred oči, kajti d»te ki ie sedaj klečalo mesto Štefane v izpovednici in
pogumno jccljalo svoje drobne grehe, je bila prava, živa podoba čiste, modre, nedolžne Štefane. Sama je nedolžna lilija, ki je ravnokar vzklila in še sama potrebuje varstva — pa že brani drugo brstečo nedolžnost pred strupenim dihom greha. »Dehtite, cvetlice,« so mrmrale njegove blede ustnice, ko je odšlo dete. _Že dolgo mu ni bilo tako dobro, kakor danes. Sedaj vč, da ni umrlo vse, če tudi umrje opat. Dä, ledeni krivoverski veter, lc tuli po deželi, opu-stoši naša polja, raše gozde, podri stara drevesa, oberi listje z njih! Kljub tebi je neopa-ženo pomlad pri nas: že gre v cvetje setev, prave vere, ki smo jo sejali s solzami, že kKje,
že brsti. Grličin glas se je zaslišal v deželi. * * *
Tu pa tam škripljejo vrata po samostanu. Po temnih, razpadlin, zanemarjenih samostanskih hodnikih šklepetajo leseni črevlji brzih menihov, Zgoraj, spodaj, v gosposkih dvoranah. v kapiteljski dvorani se čuje zamolklo govorjenje in šepetanje: opat da je hotel v kapiteljsko dvorano. Podpirati bi ga morala — tako veli staro pravilo — dva brata. Tam bi prosil odpuščanja za vse grehe in slabosti. Toda to je stara navada in opat je tako bolan, da bi se lahko zgrudil sredi dvorane. Patra Alberta, tega svetnika, bi seveda lo prav nič ne motilo — rad bi že videl našega očeta opata v nebeškem raju, sebe pa na opatovem sedežu.
Tako so govorili privrženci patra Karla, ki tvorijo najmočnejšo stranko v samostanu. Pater Alberi, ki je tujec v samostanu, jih ima samo malo na svoji strani. Kajpada so z Albertom najboljši m najgorečnejši patri.
Po samostanu se čujt živahno govorjenje in šepetanje. — Le tam, kjer stanuje opat, vla* da mrtvaška tihota. Dve sobi sta njegovo sta« no vanje; ena gleda na Anižo, druga pa na dvorišče. Za sobama je star hodnik, s katerega' vodijo železna vrata v stolpič. Tiho je kakor v. grobu. Tu in tam se po temnem hodniku priplazi z bcsiini nogami kak pater do opatoviK vrat, na katerih je z belo barvo naslikan križ sv. Benedikta, in prisluškuje. Sem in tje pride drugi ves bled iz opatovih sob.
Notri se čuje mrmranje molitev in pritajeni pogovori, vmes se včasih zapovedujoče oglasi zlomljeni bolnikov glas.
Na smrt bolni opat sedi na starem, siromašnem naslonjaču; huda naduha mu jemlje sapo in mu ne dovoljuje, da bi ležal na postelji. Njegove nekdaj orjaške krepke ude, ki si shirali v bolezni, ogrinja stara, oguljena meni-ška halja. Njegovi sivi lasje so mokri od težav in se prijemljejo globoko razoranega čela. Oči so brez leska in na pol odprte strme skoz;. okno preko zasnežene pokrajine, po kateri razsajajo divji viharji in jo zastirajo sivi oblaki. Plavkaste ustnice se mu premičejo, kakor bi ueprestano molil, ali sam s seboj govoril.
Samostanski brat in dva patra so pri njem. Bral kleči pred njim in mu devlje na nogo gor-čični obliž. Eden patrov, prior Karel, mu podaja obvezo, drugi pa moli iz neke knjige. Zunaj razsaja vihar in biča valove Aniže, da se penijo in dvigajo kvišku, maje slabo ohranjena okna opatovega stanovanja. Srebrni opatovi lasje se nalahno majejo, vetrovi prepihavajo samostan, da ječe stari zidovi. Iz slabe peči, ki je v zdravih opatovih dneh niso nikdar kurili, razen če ie zeblo do mozga in kosti, se vale debeli oM»iki dima. V starih zidovih že od Svete noči sem škrla. gloda in tolče neka stvar, dr> bi bilo človeka skoraj groza. Venomer sc sliši: tok, tok, tok.
»Zakaj tako strežeš naojemu ubogemu telesu? vprašuje bolnik z zlomljenim glasom in spi'sti s"ojo roko na koleno. Mole življenje je proč in moja moč se je posušila kakor čre-pinja. Pojdi in poglej po mladem patru Jeremiju, ki si ie zlomil roko, ko je š"1 jveviJit bolnika. Jeremija nostane še svetnik. Pustite mene, n j umrjem. Li n« veste, kni nravi sveto redovno pravilo: Duhovno fnlaSbo nosite bolnikom, nc vnrošuite po telesih'.«
Prior Karel je orevidno pologi' bolnikovo nc?o na visok podeoänik in je rekel z mehkim ftlnsom: »Naimilostivejši ('osood oče, pravilo na tudi slove: Pred vsem in nad vsem imejte skrb za bolnike'. Nimam li prav, pater Ciril?«
»Da, dä, jc že prav,« se je trudno smehlial opat. »Ko sem bil jaz novic, nismo tako men-
42
kfižiti teles, kakor danes, in takrat so živeli svetniki po naših samostanih.«
Za trenutek se je odpočil od govorjenja, ki mu je delalo silne bolečine. Iz viharja prihaja k oknu bolniške sobe prelresujoč krik in vik ptičev. Krokarji krožijo okoli oken in kro-kajo ter vikajo kakor zli duhovi.
»Da bi že vendar enkrat minul ta nesrečni dan!« je mrmral brat lajik, ki je zadaj v sobi postiljal opatovo postelj. »V zidovih .notri kluje mrtvaški črv in zunaj kriče ne-isrečne ptice.«
»Zakaj nesrečne ptice?« Iirope opat. :>Saj јг vendar krokar prinesel Eliju, kruha. Saj je vendar krokar gobavemu mejnemu grofu —«
Erekinil je in srepo gledal po sebi. Že mu pla-utajo iz daljave peroti smrti h glavi, v kateri se pode razna imena in stare zgodbe. »Da, ko
1'e mestni sodnik oblegal cesarico, je mladi irokar plahutal s peroti in se je radoval vsakega slepega strela. Tudi pri nas je bilo vedno veliko krokarjev v mestu, kadar je bila huda zima in je ležalo po gozdih mnogo mrtve divjačine.«
Tako je govoril bolnik sam s seboj. Prior Karel, pater Ciril in lajiški brat Adam so ga poslušali s skrbnimi obrazi. Bilo je jasno, da se opatu že blede. Prior je tiho vprašal, jc-li želi vode, vina ali jesiha.
Bolnik je povesil glavo na prsi in je molčal. Pa kmalu je začel nanovo:
»Ne vode, ne vina, nc jesiha... Pa povejte mi, je-li ste odposlali moje pismo, ki sem ie pisal štajerskemu sodniku in ga rotil za pravico. V Štajer ne moreni, preveč sem bolan, zaželel sem govoriti ž njim; če je mož, naj on pride k meni. — Li nič ne piše?«
»Nismo ničesar dobili.«
»Precej mi povejte, kadar bo pisal... kajti moja smrt je blizu in gre za velike reči. — Kareil Da ne bo prepirov zaradi knežjih darov, kadar me več ne bo.., Vem, novici so zadnjič govorili o dveh srebrnih vrčih, ki nij jih je podarila nadvojvodinja Marija, in o zlati kupi, ki mi jo je nekoč naklonil nadvojvoda Karel... Vsega tega nimam več, vse sem prodal, ker sem potreboval denarja. Kapitelj to v6, povej novicem! Bili so hudi časi, saj veste. Od knjig, ki sem jih kupil sam, jih je še šest tu ,,.« zopet je hropeč prekinil... »in še troje. — Potem je še tu podoba sv. Valpurga.« Stokajoč se je obrnil na naslonjaču in je pokazal na podobo, ki je visela nad posteljo na steni... »Prosim, aai Valpurgo Albertu v celico, ker nima še nobene podobe.«
Karel je nekoli.' o nejevoljno odgovoril: »Vse se bo zgodilo. Bog naj Vam ohrani še dolgo Vaše dragoceno življenje!«
»O, kako lepo govoriš! Nihče me ne bo pogrešal, prav nihče ne. — Toda, kaj mislim še na posvetno, vse je ničemurnost. Karel, včeraj sem spisal svojo duhovno oporoko. Tam-le leži na klečalmku. Ko umrjem, preberi jo bratom v kapiteljski dvorani. Notri stoji zapisano, da naj vlada edinost med vami, pa ne prepir in razdor, da čujete in se vojskujete zoper sovražnika . . . Včeraj je bilo sovražniku ime Luter in Kalikst, danes se mu pravi: Hendel, jutri se bo imenoval drugače, toda njegova ponočna pesem je vedno ista . . . Prosim vas, rotim vas, da sc ne vdaste duhovni nevoščljivosti nasproti duhovnim bratom, tudi ne nasproti tujcu, ki zna morda lepše pridigovati, kakor vi, ki ima več ljudi pri izpov ednici, kakor vi.«
Prior je skomiznil z ramami in je potiho zašepetal putr.i Cirilu: : Take iluzije prihajajo s slabostjo in mrzlico. Opatu pa je rekel, kakor se pomirjuje bolno dete »Naj pride v Garsten, kdor hoče, čeprav sam gospod Martin Anton Delrio, ne bomo mu nevoščljivi, nismo taki.
y\__- " ■ •■•'	fDnljc.)
, S veri.
Čez njivo lenuhovo sem šel, in čez vinograd nespametnega moža: in jjlej, vsega, so napolnile koprive, in trnje je prerastlo njegova tla, in kamenita ograja je bila razdejana. Ko sem to videl, vzel sem si k srcu in na zgledu sem se ličil nauka, in sem rekel: Malo 32
boš spal, malo boš dremal, malo roke sklenil, da boš počival: in pride ti pomanjkanje kakor tekač in uboštvo kakor oborožen inož. (Preg.
24,	30—34.)
...
Beseda ob pravem času govorjen? je kakor zlata jabolka v srebrnih ekledicsh'. (Preg.
25,	11.)
...
Kakor molj oblačilu in črv lesu: tako škodi žalost človeškemu srcu. (Preg. 25, 20.) ...
Konju bič in oslu uzda, bedakom pa šiba po hrbtu. (Preg. 26, 3.)
...
Si li videl človeka, ki se sam sebi moder zdi? Več je upati od norca kakor od niega. (Preg. 26, 14.) # .
Kakor se vrata obračajo na svojih tečajih, tako lenuh na svoji postelji, (Preg. 26, 14.) ...
Kakor tisti, ki zgrabi psa za ušesa, je oni, ki gre mimo tujega prepira in se nestrpno vanj meša. (Preg. 26, 17.)
Kadar zmanjka drv, ugasne ogenj; kadar odpraviš podpihovalca, ponehajo prepiri. — (Preg. 26, 20.)
...
Kakor oglje pri žrjavici in drva < ognju, ravno tako togoten človek prepir v t: i.e —• (Preg. 26, 21.) # , .
Težek je kamen in težkoten je pesek; pa bedakova jeza je težja kakor oba. Preg. 27, 3.) ...
Boljše so rane od onega, ki te ljubi, kakor goljufni poljubi od onega, ki te sovraži. IPreg. 27,6.) . . .
Sit človek tepla satovje; lačen človek pa tudi grenko vzame za sladko. (Preg. 27, 7.) ...
Ako bi neumneža v stopah slolkel, kakor se pšeno v stopi dela, bi se mu ne vzela njegova neumnost (Preg. 27, 22.)
...
Kdor v sodbi gleda na obraz, ne dela prav; tak tudi za grižljaj kruha resnico zapusti. (Preg. 28, 21.)
...
Kdor da siromaku, ne bo v potrebi, kdor
zaničuje prosilca, bo trpel pomanjkanje, |Preg.
28, 27.) ' ' ...
Tri reči niso nikdar sile, in čeirla nikoli ne pravi: dosti je? Pekel in pohotna ženska, in zemlja, ki se z vodo ne napoji; ogenj pa nikoli ne pravi- zadosti je! (Preg, 30, 15.) ...
Kdor varuje svoja usta in svoj jezik, varuje težav svojo dušo.
...
Lenuh vtakne svojo roko v skledo, in je ne prinese k ustom.
...
Kdor prej odgovori, kakor posluša, kaže, da je bedak.
Roka močnih (t. j. pridnih) bo vladala; katera pa je lena, bo davek plačevala
Kdor svoje uho zamaši ob vpitju siroma-kovem, vpil bo tucli sam. pa nc bo uslišan. (Preg, 21, 13.)	„ ,
ve
Ne odtegni dečku svaritve. zakaj če ga : udariš s palico, ne bo umrl. Ako ga udariš s ! palico, rešiš iz pekla njegovo dušo, (Preg. 23, 13.)	^
Pozor! Na javni dražbi, ki se je vršila dne 7. oktobra pri Blažurju v Kranju, je bil
fiomotoma prodan tudi vrč z ročajem (kang-ja), ki ni bil hišna last. Oseba, ki ga je kupila, se prosi vljudno, naj ga vrne proti povrnitvi kunnine.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Dunaj, 5. oktobra: 43. 48, 89. 44. 65. Gradec, 9. oktobra: 29, 4. 85. 44, 2.
Krema u Unije BJSfcuf
ve brez vode. 1 porcelanasti ■Mlini lonček 7 K 50 vin. "■•■«••
Milo za Britje ?.ritrfä
3 K, 1 kg 34 K. — Pošilja se proti napreipošiljatvi denarja M. Jünker, eksportna trgovina, Zagreb 1, Petrinjska 3/1II.. Hrv
za
, Domoljuba'
Popolno belo platno -ma
morete dobiti z vporabo našega Izborneya Inga PHHSEii ZH PLATNO. Velik prihranek ia malo truda pri pranju. 1 zavoj 150 gramov K 1-—, 250 gramov K 1-50, 450 gramov K 2-50.
Najmanj se more naro6itl 10 zavojev!
Pri naroČilu 5 kg popusti Hazposllje se po povzetju. Prodajalci dobe popust.
Zavod z. izvoz M. JU, »elÄ'Ä'
Čudovito Silo le K Ч-90
Šiva tako naglo prešivne vbode kot šivalni stroj. - Največja iznajdba, s katero more vsak sam krpati in šivati usnje, raztrgane čevlje, konjsko opremo. vreče, platno in vsako drugo močno blago. Neobhodno potrebno za vsakogar Jamstvo za po-rabnost. Cena kompl. šilu s sukancem, 1 raznimi šivankami in porabnlm navodilom K 4.90, 3 kost K 13-50. Pošilja po povzct|u,
M. Svoboda, Cuiiaj, llt/2, Hiessgasse 13-184.
miši - podpne stenice-ščurki
Izdelovanje in tazpošiljalcv preizkus, radikalno učinkujočega uničevaln. sredstva, za katero dohajajo vsak dan zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5.—j za ščurke K 5,—; tinktura za stenice K 2.—; posebno močna tinktura za stenice »Pre-vasil« K 3.50; uničevalec moljev K 2.—j prašek proti mrčesom 2 in 4 K; tinktura proti uäem pri ljudeh 3 K; mazilo za uši pri živini 2 K; prašek za uši v obleki in perilu K 2.—; tinktura za bolhe pri pseh K 1.50; tinktura proti mrčesu na sadju in ze-lenjadi luničev. rastlin) K 3.—. — Pošilja po povzetju Zavod za pokončavanje mrčesa
M. Jiinker, Zagreb 1, Petrinjska ulica 3,
POZOR
in barvajte si sami platno in staro obleko, katera potem izgleda kakor nova. — Barva se dobi sledeča: črna, modra (plava), rdeča, zelena, rjava, siva in lila v zavitkih še po 60 vinarjev v trgovini barv za obleke
Kari LoiBsHsr
pri »ZVONCU«, CELJE,
Za 1 žensko obleko je treba najmanf 7 zav. barve. Za 1 žensko bluzo je treba najmanf 3 zav. barve, Za 1 ženski predpasnik je treba najmanj 2 zavitka
barve. ■— Razpošilja se po peäti. — Vsak si lahko brez truda barva sam, ker vsakemu naročilu se pridene slovensko navodilo.	3612
«♦L
4i samo v celih vagonih. NAROČUJTE za spomladansko gnojenje 3558	sedaj že
FR. MULEC, GRAŽT Felix Dahnplatz 6.
300.000 i
renin „Riabilsam" v ireli dneh brez bolečin 0Љ4' pravi kurja aCisa, bradavice, trdo ka!«. Uspeli zajamčeni Ceno a K, 3 lončki 7 K. 6 lončkov 11 K. Vnhllhnl odstranja „Fides" najtrdov. revmat. bo-uUUUUUI ločine, ko je te vse odreklo, in pri Dtlih zobeh. Ce ni uspeha, denar nazaj. Cena 3 K, з puSIce 7 K, i pusic 1! K. Nikak. okam. zo-novja, ne neprijetnega duha l Snežno bela zobe aa 4XIRIS", :obna tekočina. Takoj, uspeh, ■ena 3 K, 3 steklenice 7 II. —
адапе, miši
o — .flattcnted'. Ako ni uspeha, lenar nazaj. lUOne zahval. Cena 4 K, 3škatlje 9 K. Stenice, usi, bolhe, Ščurke uniči z zalego vn>d radikalno „TNIERA", Cena 3 K, 3 Skallie 7 K, prašek za golazen poleg 2 K, KEME1Y, Kaschaa (Кша) 1. postni predal I2-C-104, Orrsko.
000 K
znaia (Slavni dobitek
ncoih ansir^skl^
SrečH Ша
iiiiiiiiiiiniiiii S iiiiniiiiiiiiiiiiui
1ШШШ1Ш1Ш B lliailllllllllllilll
llllllllllll lili.......(Ililll ............11
od 1. novembra t. 1. Vsako leto 4 žrebanja. Izboren igralni načrt. Vsaka srečka mora do 1956 biti dvignjena.
Cena 49 K
Po vposlaivi tega zneska in 80 vinarjev za priporočeno pošiljatev in davek dobi naročnik i ' oj izvirno srečko.
Cena proti zmernim mesečnim plačilom:
3 kosi proti 36 meseč. obrokom i K 5*30 5 kosov proti 36 mesec:, obrokom 4 » 8*80 10 kosov proti 36 meseč. obrokom k » 17*60 15 kosov proti 36 meseč. obrokom k » 26*20
Kupci proti mesečnim obrokom dobč po vplačilu prvega mesečnega obroka zakonito dobavno pismo s pravico takojšnjega Igranja.
Poštne položnice in izkazi žrebanj so vedno
na razpolago. Naročniki z bojišča naj naznanijo svoj domači naslov, ker se vrednostne pošiljatve ne smejo pošiljati na vojne pošte.
Konto avstrijske poitne hranilnice: 146.965 Konto ogrske poitne hranilnice: 35.000 Konto bosenske poitne hranilnice: 7.919
Banka
Josef Kugel & Co.
poslovalnica c. kr. razredne loterije
DUNAJ VL, Mariahilferstrafle 105.
■ >«wm
Polhovie kože, krtove Može» hr£koue kože
kupi po najvišjih cenah trgovina s kožami iti krznom
D. КбИпеГ LEIPZIG, Brühl 47.
Polilfatve se prosijo po poiU ▼ zavojih po 5 kg, odpadli zaesek se odpošlje takoj po prejema.
CudooM aparat za gafenje le K 7-50
za pleteno In tkano blago, perilo lu platno.
Ta Čudovita priprava zu galenje je riaj-večjl pripomoček za galenje nogavic in za vsak drug tkan predmet, kakor za ga-tenic spodnjih kril, miznih prtov, serv.jet, rjuh, Jäprovega perila oblek itd. ter se do vsak predmet silno h tro, lepo Jednako-merno popraviti, da Izgledu kakor bi bilo nanovo tkano. Cena kompl. aparalu z razlago K 7-SO. Razprodaja po povzetju -— zaloga novosti.
И1. Svoboda, Dunaj, 1II/2, Hiessgasse 13-404.
Holle so zopet
jVClatilnice
za pogon s silo ter z roko. Dalje imam na razpolago tudi čistilne mlatilnice in vsakovrstne poljedelske stroje, kakor: čistilnike, trijerie, stiskalnice za grozdje in sadje, mline za žito in sadje, gepeljne, üamoreznice, brzoparilnike, kotle zi žganje, brane in plage itd. iz največjih tovarn, zajamčeno dobre kakovosti ier po najnižjih cenah.
Franc Hiffi ШШ pobelili striin
LJUBLJANA, Martinova cesta št. 2. 1
Dalje opozarjam na svojo veliko zalogo priznano!
in dokazano najboljših
pripravnih za' vsako mletev.
Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je:
prati požaraim Skß.varaš i« pašlsc^bi cerbnenih zvnnoo
cesta 1?» Lfnblfana.
Zavarovania sprejema proti požarnim škodam: 1 raznovrstne izdelane stavbe, kakor tudi stavbo med časom zgradbo. 2. vse premično blago, mobilije, poljsko orddjo, stroje, živino, zvonove in enako, 3. vso poljske pridelke, žita in krmo, j zvonove proti prelimu, 5. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživet jo in druge kombinacijo in proti nezgodam, vsakovrstna podjotja, obrti kakor tudi posamozno osebe za deželno
nižjoavstrijsko avarovalnico, cd katero ima tudi dežela Kranjeka podružnico. Varnostni zaklad in ndnine, ki so znašalo 1. 1916 K 000.828*91, b« poskočile koncem 1. 1917 га 1,031.83в'Г»4.
Tedaj, čimvečjo zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolj bo rastol zaklad. Ponudbo in pojasnila daje ravnateljstvo, glavno poverjer.ižtvo v Celju in na Prosek*:, kakor tudi po vaeh farah nastavljeni poverjeniki.	Cene primerno, hitra cenitev in takojšnje izplačilo
USTANOVLJENO LETA v.
1893.
ZADRUGA Z OMEJENIM JAMSTVOM,
dovoljuje članom POSOJILA proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestev, vrednostnih papirjev ali proti zaznambi na službene prejemke. — Vračajo se posojila v 7У2, 15, 22% ali 30 letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih.
Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno
--« v LJUBLJANI, KONGRESNI TRG št. 19, ::--
ki daje vsa potrebna pojasnila.
zfemftusdpr hranilce vloge
Društveno premoženje znaša koncem leta 1917. K 489.431 79. — Deležnikov jc bilo koncem leta 1917, 1421 s 14.855 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za
K 5,793.450*—,
Л

f Priporočamo
koiinsko kavino primes v korist oßmejnim Slovencemf
10 vinarjev
Iza riopisnicoj Vas stane moj cenik, kise-Vom posije nn zahteva zaslon}. C. in kr. dvorni založnik Jan Konrad, razpoši-ijalnica Brüx st. <99 (CeSkc) „ — I. britev iz srebro [ekla K 7'—, g-— jI*—. Varnostni brivski aparati /, - ■ ponlklt.K7-50.dvo
rezna rezerv.rezila tue. УЈ K., lase '
ila 'tT-.„... .„.....— in f. 1
bradoslrižnlki K Ji
26'-,	Pošilja fp
se po oovzetju ali f predplafilu. Zame- i/ na dovoljena ali v denm nazaj.
lišaji, garje, pege
in druge kožno bolezni odstrani naglo ln sigurno Paratol-domače mazilo* Ne maže, jo popolnoma brez duha, torej se more rabiti tudi čez dan. Velik lonček K 5'—. dvojno-velik lonček K 9--. Dalje Paratol-posipalni prašek, ki varuje najbolj občutljivo kožo. 1 škatlja K 3-—.
Obojo so dobiva po povzetju nli predplačilu pri tvrdki
Paralol-Wcrke, lekar ULMEH, Vll-10. R6ZSÜ ut. 21.
top ur, zlatnine in öriljentov јв
zaupljiva stvar
zato se pri nakupu obrnite na tvrdko F* ČUDEN SEN
samo opreti pl. PCŠIC v Tijubljnnl.
3»- IŠČEM
deklico za use
in deklico k otrokom
ca Ogrsko. Prav dobra hrana in plača. Rodbina poStena, katoliška Ponudbe s sliko in spričevali ^prepisi) na upravo »Domoljuba« pod itev. 3615,
Vsokovrsma mm зешш,
suhe gobe, prazne vreče in druge pridelke kupuje trgovina s semeni
-it PETER LASSNIKA NASL. u--
SEVER & KOMP., Ljubljana, Marijin trg.
Krmila mangka!
Zato se uporabljajo nadomestna sredst va za krmila. Da to krmo živina, perutnina dobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj so primeša 2 krat na teden krmi, ona pest polna ftSocfn" t0 Је d1' pl. Trnköczy-a redilni prašek, „mflalill PoUet velja 3 K, 5 paketov lö K poštnine prosto. 6 paketov zadostuje za 3 mesece za enega vola, kravo ali prašiča, da se zredi.
Glavna zaloga:
lekarna TrnStöczy
zraven rotovža v Ljubljani.
Mastin je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v 1'arizu, Londonu in Rimu.
Na tisoče kmetovalcev hvali in rabi „Mastin".
IŠČEM k osem do deset glav govedi. Plača dobra.
Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »DOMOLJUBA« pod it. 3522, ako znamka za odgovor.
Srbečico» lissaje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a Izvir, zakonito zajamčeno „Skabotorm" mazilo". Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček K 4-—• veliki K 6-— porcija za rodbino K 15-—. Zaloea za Ljubljano in okolico: Lekarna pil zlatem jelenu, Ljubljana, Marijin trg. 1520
Pazite nn varstveno znamko „Skatooform" I
UUD5M P050JILNM
registrovnna zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6, za frančiškansko cerkvijo
sprejema hrr.Mlnc vloge vsak delavnik dop. od 8. do 1. ure in jih obrestuje po
i h1л
Sa brez odbitka ni.ltiega davka, katerega plačuje zavod sum za svojo
S vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto.
„Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po poäti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči pj račun ter daje svojim zadružnikom posojila preti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše.
„,. Vloge v „Ljudski posojilnici" so popolnoma varno naložene., ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželt in v mestih.
Rezervni zakladi znašajo nad en milijon kron. — Sianje hranilnih vlog ja bilo koncem leta 1917 nad 34 milijonov kron.
pr- SODE "Ш
od vina, žganje in vsak« drage vrste kupuje po nafviijib c;n*h
: Ivan Jeiacin i
LJUBLJANA, Emonska cesta itev. 2.
a. a. <1*4©in« življenjske ln rentne nezfeoOne Jn jamstvene zavarovalnice
v Ljabljani, Marije Tereeije cesta 12/11
sprejema zavarovanje na doživetje In smrt, združeno tud z vojnim rizike, otročkih dot, rentna in ljudska nezgodna ;n jamstvena zavarovanja.
Javen zavod. Absolutna varnost. Nizko premijo.
N&juRodnpjHi pogoji ga vojno /»varovanje.
Zavod temelji na VKajoznnosti. — Prospekti zastonj in podtnine prosto. Sposobni zastopniki bo spreje-majn pod najugodnejšimi pogoji. 183'
60-—100 200'— 10--
Dobro „IKO" uro
vsak občuduje in zaželi, kajti ona je
mojstersko delo urarske umetnosti!
Razpošilja se po povzetja. Nengajajoče zamenjam.
Kovinaste ure . . po K 24— 26— 32--- 40
Srebrne ure . . po K	70— 90 — 100-— 120
Kovinaste verižice po K	2'— 3— 4-—■ 6
Usnjate verižice . po K	160 2-80 480
Zlatnina in srebrntaa v bogati izberi!
Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril itd. v velikem krasnem cenika, katerega zahtevajte.
Lastna znamka .,IKO" svelovnoznana. ~ Lastna protokolirana lo------varna ur v Švici. —-
Svetovna razpošiljalnica
H.Sutiner samo u Ljubljani št.l
Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur.	Nobene podružnice.
Izd«.)» konzorcij ..Domoliuba". ■o
Odeovorni urednik Josip Gostinčar. državni in deželni poslane': v
tiskarna.