Leto XXVI Poštnina plačana, v gotovini. Lendava, 20, augusta 1939. Štev. 34. Cena 1 Din. SLOVENSKE KRAJINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din.. Mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din., pol stran 400 Din. i tak niže Poslano med tekstom vsaka reč 2 D. mali oglasi do 10 reči 5 Din, više vsaka reč 1:50Din. Bistvo i nameri ver- skoga prenovlena. Bistvo verskoga prenovle- na je v tom, da stremimo i se trüdimo v Kristuši prenoviti: po- sameznike i drüžbo, drüžine i stanove, narode i države, na kratko povedano, mišlenje i živ- lenje človeštva. Te program, te delavni na- črt gorečih krščenikov sega že daleč nazaj v začetke krščanstva. A kak delavni program katoliške akcije je zadobo posebno delav- nost v našem časi, gda moramo istini na lübo priznati, da je raz- kristjanjenje vsega javnoga i za- sebnoga živlenja zavzelo jako velki obseg. Zato so poštenost, pravičnost i bratska lübezen i drüge jakosti med svetom zgü- bile svojo veljavnost. Človek, v šterom nega pravoga Kristušo- voga düha, človek, šteri v svo- jem bližnjem ne gleda sebi ed- nako vrednoga brata v Kristuši, človek, ki ne pozna svojega Cila v dosegi večnoga živlenje, nego v bogastvi i vživanji toga sveta, takši človek nemre biti nosilec vseh tistih jakosti, štere so po- trebne, da narodi eden drügoga ne sovražijo i da lüdje eden drügoga podpirajo v dosegi tis- toga namena živlenja, šteroga njim je določo Bog. Da delamo i pomagamo pri verskom prenovlenji sveta, to je dužnost vsakoga krščenika. Dosta, naimre zagreši, što se ne trüdi za krščansko popunost i jo za- nemari pa se nekak samo iz na- vade računa k drüžini krščan- stva. Zveličanje düše vsakoga odrasloga človeka je njegova za- sebna i osebna zadeva, za štero se je dužen tüdi sam potrüditi. Z delom za versko prenov- lenje mora vsakši začnoti sam pri sebi i to z velkov natančno- stjov i temelitostjov. Križani Kri- stuš mora postanoti naš vzor, središče vsega našega dela. Zed- nim se obrnimo z iskrenov de- činskov vdanostjov k njegovoj božoj Materi, štera je pod kri- žom postanola tüdi naša mati. Pri tom nesmimo pozabiti, da smo v velkoj meri odgovorni tüdi za večno srečo svojih bli- žnjih: to je utemeljene v Oče- naš!, da lüdje spadamo vküper. Ne molimo: Oča moj, nego: Oča naš. Ne molimo: pridi k meni tvoje kralestvo, nego: pridi k nam, to je k vsem lüdem, šteri poleg mene na zemli prebivajo. Vidite, to nam nalaga dužnost verskoga apoštolskoga delova- nja vsem, da bi k vsem nam prišlo bože kralestvo. S tem naziranjom i v trdom zavüpanji na vsemogočnogaBoga, ki se pogosto poslüžije jako pre- prostih sredstev, da dosegne kaj velkoga, se moramo pogurano trüditi za dosego krščanskoga prenovlenja. Namen toga pre- novlena so nam jako lepo po- vedali ovekovečeni papa Pij XI. v svojoj okrožnici „Ubi arcanoˮ, gde povdarjajo trojno kralestvo Kristušovo: Kristušovo kralestvo v mišlenji posameznih lüdi, v domačoj drüžinskoj sküpnosti i v javnoj drüžbi. Delo pri verskom obnovle- nji sveta je delo za obistinitev hvalospeva angelskih zborov v prvoj svetoj noči: Slava Bogi na višavi i na zemli mir lüdem, ki so dobre vole. V prvoj vrsti je to delo za zveličanje düš, zed- nim pa tüdi za zemelsko srečo človeštva. Francija. 1. augusta so meli posla- niki francosko-vzgojnih zavodov v Strassburgi sestanek, šteroga se je vdeležilo 440 višjih direk- torov ali njihovih delegatov iz deških semenišč i drügih kole- gijov. Na sestanki se je razprav- lalo od mnenja učnih načrtov v zavodaj, tak da se tej čim bole prilagodijo načrtom držav. šol. V pričakovanju Otrok postane že kar nad- ležen z neprestanim spraševa- njem, kdaj in kako bo to in to. Njegova dušica nečesa pričakuje. O tem govori, o tem sanja. Cele mesece že dekleta ple- tejo vence. Čemu? Pa, primicija bo in mora biti vse lepo! Kako velike žrtve doprinašajo vsi, zla- sti pa starši. Vse je v pričako- vanja velikega dogodka. Dne 2. III. letos je človek strmeče opazoval na trgu sv. Petra v Rimu, kako se iz vseh ulic valijo cele reke ljudi. Prišlo jih je skoro 1 miljon. Čemu? In čemu je isti dan stotine miljo- nov drugih po svetu bilo v ner- voznem pričakovanju? Novi pa- pež bo izvoljen. Kateri od kar- dinalov? Kdaj bo izvoljen? Opišita mi, nevesta in že- nin, opišita mi svoja čuvstva, ki so vaju prešinjala zadnje tedne pred poroko. Kako leno so mi- nevali dnevi, kako dolge so se vama zdele noči! Razumemo! Živela sta v velikem pričakova- nju. Živela sta mogoče v strahu, da se ne bi vsled nevoščljivosti in zblodnih jezikov vse razdrlo. Lepa si bila ti naša ne- vesta „Slovenska okroglinaˮ'. Tako lepa, da so te za zalezovali snubci grofovske krvi. Pri vsej svoji lepoti si bila pa skromna, večkrat preskromna in to v svojo škodo. Si pač mislila, da mora tako biti. Tvojo delavnost in pošte- nost je hvalila celo bogata Ame- rika. Tvojo plemenitost so Poz- nali širom sveta, in ko so tvoji otroci šli na božjo pot k Sv. Trojici, na Sladke Gore, k Ma- teri milosti v Maribor, k sv. Jožefu v Celje, k Majki Bistričkoj, so vsi gledalci imeli na ustih isti pohvalni izraz: Kako pobožni ljudje so to! In ko si ti te svoje otroke vprašala, kaj so prinesli z božje poti, so ti odgovorili: Prinesli smo tri stvari: Čisto dušo, razne svete spominčke in ... in... kako bi rekli? Videli smo, spo- znali smo, da onstran Mure in naprej daleč, daleč govorijo sko- ro kakor mi. Vse smo razumeli oni pa nas. To bi znali biti naši bratje... Kako je to, povej nam, povej! Zakaj je Mura meja med nami enakimi? Vse vam bo jasno. Potrpite še malo. Bog ima svoje načrte tudi z nami. Gotovo nas ne bo zapustil. Gotovo pride dan rešitve. Doživeli bomo dan, ko bo po širnem svetu odmevalo: Svoji k svojim? O nebesa, pospešite ta dan! V pričakovanju nečesa ve- likega se nahaja 100.000 pozab- ljenih otrok matere Slave! Za celo morje vode se je odvalilo med plitvimi bregovi Mure. Ona je šümela, šümela, svojo staro pesem pela. S po- plavami je grenila življenja pre- bivalcev, neusmiljeno trgala zdaj na štajerski drugič na „vogrskiˮ strani. Na vsezadnje, ali ni imela enake pravice na obe? Saj sta bili obe njeni, čisto njeni, kljub temu, da so nekateri drugače učili in pisali. Národ jim ni ve- roval. Čutil je v svoji slovanski duši, da to zavijanje in varanje ne more prihajati njemu v korist. In narod se je spomnil pre- govora: Potrpežljivo čakanje je božja mast. V to mučno čakanje udari kot strela z neha: Vojska, mo- bilizacija! Fantje se zbirajo v vojsko marširájo... In šli so. Ko je zmanjkalo mladih, so morali sta- rejši in potem še najstarejši. Kaj hočeš? Vojska je. Štiri leta je trajalo klanje, polna štiri leta groze. Francoski vojak je pa ne- koč vzel troni peto in glasno za- trobil: Ustavite ogenj! Miljoni vojakov na vseh frontah so razumeli ta glas. Ko- nec vojske. Mir, mir... Obenem so odmevale oča- rajoče besede: Svoji k svojim! In naša Slovenska okrog- lina? Njo je čakalo še eno leto novih grozot in krivic doma. In to ravno v času, ko je po ce- lem svetu odmevalo: Živela ze- dinjena Jugoslavija! Komunistični demon, spro- ščen v vsej svoji besnosti, se je vrgel na izmučeno in miru želj- no ljudstvo. Ni si znalo ne mo- glo pomoči. Meje zaprte in za- stražene, na vsakem koraku obo- rožene tolpe peštanskih „čibé- sovˮ, Novine zaplenjene, vodi- telji izgnani. „Ka bo stoga, ka ne bo? je zdihavaio ljudstvo. Take raz- mere ne morejo dolgo trajati, ne, ni mogoče! Saj to je pekel ne zemlja. Kakšen bo konec? Kdaj? Že 1200 let slovenski člo- vek živi na tem koščku zemlje. Stavim glavo, da se še nikoli ni nahajal, niti za časa turških po- hodov, v tako težkem pričako- vanju kakor I. 1919. Edina tolažba mu je bila vera v vsevednega Boga. Slišal je Sicer, da se na drugi strani nekaj pripravlja, a vse je bilo v megli. Pravični in modri Gospod vesoljstva je imel že pripravlje- no veliko plačilo temu zatirano- mi zaničevanemu, a stanovitne- mu narodu. Točno pred 20 leti mu je dal politično svobodo in vse one dobrine, ki so s tem v zvezi. Narod je bil presrečen, ko je videl, da so jugoslov. čete prišle ne samo, da preženejo ko- muniste, ampak da zasadijo meč in zastavo v to blagoslovleno zemljo, ter tako zarišejo meje, ki naj bodo večne za prelepo Jugoslavijo. Kakor vedno za vsako do- bro, je narod tudi topot čütil, da se mora zahvaliti Bogu. In prišel je l5. avgusta v nepopisnem številu iz vseh delov v Turnišče, kjer je prisostvoval prvi novi sv. maši v novi cerkvi Marije Vnebovzeta. Tu je skupaj z novomašni- kom in s svojimi voditelji pri osvobojenju, slovesno iz vsega srca zapel Te Deum — Tebe Boga hvalimo. R.J. Ka pravite? Na uredništvo Novin je pos- lao nikak iz Novin izrezano sliko i naslov „Hižički doma- čojˮ, pod šterim se objavlajo pozdravi i pisma naših izseljen- cov. Odzgora pa je napisao: „Pozdravi brez koristi, mono- toni. Boljša bo prazna stranˮ Djao je pa zraven tüdi izrezani naslov tjednika „Domovinaˮ, to se pravi, da je naročnik brez- vernoga časopisa „Domovineˮ. Že več let so dali g. urednik Novin' na razpolago prostor našim izseljencom, da v Novi- naj, ki so s tem postanole stalna vez med našimi izseljenci i nji- havov domovinov, objavlajo svoja pisma i svoje pozdrave ne sa- mo svojim domačim, nego vsem prijatelom i znancom, Vnogokrat tüdi svojim domačim dühovni- kom i celoj fari, štero šče vsig- dar čütijo za svojo. Vsigdar več delavcov iz tüjine se ogla- sa, pošila pozdrave i prosi naj se objavijo v Novinaj. Ta pis- ma i tej pozdravi jasno kažejo, kak naši delavci v tüjini čüti- jo s svojov domovinov i kak verno na njo mislijo. Pa če se njihovi pozdravi sprejmejo v Novine, ali mislite, da se ne razveselijo, gda vidijo, da tüdi domovina ne pozabila na nje, da je ne zavrgla, nego z njimi čüti kak s svojimi i na nje misti. Ali se ne čütijo s tem\ nekak povezani z domačim kra- jom, ali se njim s tem ne vtrd- java lübezen do domačega kraja, gda je domači list v dühi po- veže z njüvimi dragimi doma- čimi, s starši ali z decov, z brati i sestrami, s prijateli i znancami ? Ka pravite ví, dragi izse- ljenci, ali so vaši pozdravi, puni toplote i lübezni do vaših do- mačih i do cele Slov. Krajine, resan tak prazni, da bi bila „ boljša prazna stranˮ kak pa z vašimi pozdravi napunjena? Ka pravite vi domači naših iz- seljencov, ki večkrat s skrbjov mislite na svoje v tüjini, kak se njim godi, ali so v istini „brez koristiˮ njüvi pozdravi, po šterih zvedite, da oni mis- lijo tüdi na vas, kak vi na nje ? Ali pa tak misli i kaže svo- jo napredno lübezen do svo- jega slovenskoga naroda v tü- jini samo v liberalnom, brez- vernom dühi vzgojeni naročnik „Domovineˮ ? * Časopisi so prinesli to no- tico: Bivši komunistični diktator na Madžarskom, Bela Kun, je 5. aug. v moskovskoj ječi vmro. Po Moskvi pa se splošno govori, da je bio streljeni. Tak je dokončao živlenje tisti, ki je pošilao svoje „elvtaršeˮ med naš miren narodek, da so ga noč i den strahüvali z nabi- timi pükšami i nasajenimi bajo- neti, da so vse bolše pridelke, živino i vozove „potopili !?ˮ za bele peneze ali pokrali. Vsem, ki smo živeli v Ku- novom bolševiškom raji, nam vlasje vujška idejo, pesnice se nam same od sebe stiskajo, gda samo čüjemo njegovo ime. Če- ravno je minolo 20 let od tisto- ga časa. Krivica i preganjanje pač püstita globoke korenine v človeki. Zato smo najrajši, če se od Kun Bele ne guči. Žao nam je samo, da so naši komunisteki i komunistike iz takzvane izobražene vrste v tistih časaj nosili ešče razklane hlačke. Zato so ne posküsili nje- govih dobrot. Ar če bi telko pretrpeli od komunistov kak nji- hovi dedeki, očevje i starejši bratje, vüpam prisegnoti, da bi komunizem sovražili i pobijali kak mi. Na konci ešče malo Zani- mivosti: Dne 5. aug. 1919. se je že raznesla vesela novica „Kun Bela je buknoˮ. Dne 5. aug. 1939 „Kun Bela je streljeniˮ. Okrožnica od krščanske čednosti v oblačenji. Generalni vikar Vatikansko- ga mesta Mons. De Romani?, na- slovi porfirijski škof, je izdao okrožnico od krščanske čednosti v oblačenji. V toj okrožnici pravi, da je tüdi odgovornost dühovni- kov velika, ka se toga tiče. To pa zavolo toga, ar svet v nedo- stojnom oblačenji ne vidi nikaj nevarnoga. Zato morajo dühov- niki, čeravno je jako težko, z vsov odločnostjov nastopati proti ne- dostojnim oblačenji, ar bodo oni davali Bogi račun za vse grehe, ki so bili včinjeni za volo nedostojno obleke, ar je on dužen jih pre- prečiti. Generalni vikar posebno povdarja, da vala ta čednost po- sebi za stanovnike Vatik. mesta. 2 N O V I N E 20, augusta 1939. Nedela po Risalaj dvanajsta. Tisti čas pravo je Jezuš vu- čencom svojim: Blažene oči, štere vidijo, ka vi vidite. Ar velim vam, da so Vnogi prorocke, i kralovje želeli viditi, štera vi vidite, i ne so vidili, i čüti, štera ví čüjete, i ne so čüli. I glej, neki vučiteo pravde je stano sküšavajoči ga, i govoro: Vučiteo, ka naj včinim, da dosegnem večno živlenje? On je pa velo njemi: vu pravdi ka je pisano? Kakda šteš? I on od- govoreči pravo je: Lübi Gospoda, svojega Boga, s celoga srca svo- jega, i s cele düše svoje, i s cele moči svoje, i s cele pameti svoje; i bližnjega svojega liki samoga sebe. I veli njemi: prav si odgo- voro ; to včini, i živo bodeš. On se je pa šteo opravičiti i pravo je Jezuši, „a što je moj bližnji?ˮ Jezuš je povzeo reč i pravo: Niki človik je šo od Jeružalema vu Jeriho, i spadno je med raz- bojnike, ki so ga i slekli, i ra- njenoga, na po živoga ostavivši, odišli so. Prigodilo se je pa, da bi niki dühovnik doli šo po onoj poti, i videvši ga, mimo je šo. Prav tak tüdi levit, ki je pri- šo na to mesto, ino ga vido, mimo je odišo. Gda je pa niki Samarijan po poti idoči, prišao do njega, i ga vido, geno se je na smilenost. I pristopivši vlejao je v rane oli, i vino, i obvezao je i posado ga je na svoje ži- vinče, pelao do oštarije i skrb je na njega noso. I na drügi den je vzeo dva soda, i dao je ošta- rjaši, i pravo je: skrb mej na njega, i kaj koli ober toga po- trošiš, jaz, gda se povrném, nazaj ti dam. Šteri med etimi trejmi, se ti zdi, je bližnji tistomi, ki je spadno med razbojnike. On je pa pravo: „Tisti, ki njemi je ska- zao smilenje.ˮ I veli njemi Jezuš: „Idi, i ti tüdi tak delaj!ˮ (Lukač 10, 23—37). * Popotnik je zašeo med ro- pare. Kak je pomilovanja vreden, što pride sam pa brezi orožja na pot, gde se roparom nemre ognoti. Što pa so te roparji ? Hüdi dühovi ! Tem je prišeo človek v oblast, ar je bio zapüsto bože zapovedi. Roparji so celi človeški rod slekli: vzeli so njemi posvečujo- čo milost. Ranili so ga, to je, oslabila njemi je prle tak dobra vola, zatemneo njemi je razum, zapadno je bolečinam, slabosti i smrti. Obležao je človek na pol mrtev, živ ešče na teli, a zapa- deo düšnoj smrti. Tak pobit je ležao tam poleg ceste. Ležao je, ar se je z lastnov močjov ne mogeo zdignoti. Potrebüvao je zdravnika, Zveličara. Tak je ležao Adamov rod. Zdaj sta prišla mimo dühovnik stare zaveze i levit, a nesta njemi mogla pomagati. Te dühovnik i te levit pomenita daritev i božo slüžbo stare zaveze, ki sta člo- veškoga roda ne mogla rešiti. I ar je bila vera stare zaveze namenjena od Boga samo za čas do Kristuša, se od nje pove: i ide mimo. Po toj poti pa je prišeo tüdi Samarijan. V njem spozna- mo Jezuša Kristuša. Te Samari- jan je hodo tisto pot, kak greš- nik, iz nebeskoga mira, v minlivi svet. Prišeo je „do njegaˮ, to je, njemi postao podoben. Pristopo je: ka je bilo od človeka tak daleč oddaljeno, kak Bog? Neumrlivi od umrlo- ga, vsepravični od grešnika ? Pristopo je Samarijan, postao je umrliv, kak je umrliv ponesre- čeni človek, a ne je postao greš- nik, kak je bio grešnik tisti človek. „Obvezao njemi je raneˮ: to se pravi, omejio grehe. „Vle- jao na nje oljaˮ: to je, tolažo je grešnika z zavüpanjom v bože smilenje. „Vlejao je vinoˮ: nav- düšo ga je, da z miloščov sodelüje. Vino tü pomeni Gospodo- vo krv, po šteroj smo odrešeni. Olij pa pomeni posvečüvanje po Sv. Dühi, štero nam je dano po Samarijani. Te je noso naše gre- he na sebi kak tovorno živinče. „I pelao ga je v prenočiš- če. ˮ Prenočišče je sv. Cerkev, ki sprejema po sveti potüvajočoga človeka, ga okrepčüje z nebes- kov hranov i njemi odjemle bre- men njegovih grehov. A te Samarijan je ne bio namenjen, ostajati dugo časa na potüvanji. Zato je vzeo drügo jütro „dva denaraˮ. Drügo jütro ali drügi den je den vstajenja. Dva denara pa sta dve zavezi, stara i nova, ki nam kažeta obe podobo večnoga krala. Hižni oča v prenočišči pa je poglavar sv. Cerkve, papa, šteromi je, kakti vrhovnomi pas- tiri, izročena skrb za vernike. I ka se v prenočišči ešče „več potrošiˮ so evangelski nas- vete živlenje v devištvi, v po- korščini pa v siromaštvi. Vse to je od Gospoda ne zapovedano, zato njemi je obečao posebno bogato povračilo. Boži zakon od hišnoga zakona. 1. Skupni pastirski list jugoslovenskih škofov o svestvu (zakramentu) svetega zakona. Svetna zakonodaja in splav. Ob tej priliki moramo ome- niti tudi tole: v nekaterih deže- lah državni zakoni dopuščajo ali Vsaj ne kaznujejo ubijanja spo- četega, a še ne rojenega sadü. Drugod zopet državni zakoni si- cer prepovedujejo splavljanje, pa se vendar ta okrutni posel na veliko izvršuje, tudi tedaj, kadar tega ne terja materino zdravje. To se godi baje zato, da se izogne nezakonska mati osramo- čenju pred svetom; zopet druge brezsrčne matere delajo to samo radi svoje udobnosti; nekatari pa z izgovorom, da roditelji ne morejo vzdrževati številnih ot- rok. Opomniti vas moramo, da to dejstvo ne sme nobenega ka- toličana zavesti, da bi ubija! ne- dolžne otroke, kakor jih je ubi- jal okrutni Herod: božji zakoni so nad državnimi in apostoli nas uče; „Boga je treba bolj slušati ko ljudi.“ (Act Ap 5, 30.) Česar ne kaznüjejo ljudje na tem svetu, to bo kaznoval Bog na tem ali na onem svetu, vsekakor: kaz- noval bo. Zato naj vedo vsi oni, ki vršijo ta krvavi posel, da kri ne- dolžnih otrok, s katero so oma- deževali svoje roke, vpije v nebo za maščevanje, ker so zavestni morilci nedolžnih življenj: njiho- vo dejanje ni nikaka zdravniška spretnost, ampak prava zločin- ska obrt! Krščanski zakonci! Izpregovorili smo vam o važni stvari; sedaj na koncu pa vam polagamo na srce in na dušo: Spoštujte vedno sv. zvezo, ki ste jo sklenili pred Bogom in pred Cerkvijo, ko ste na duhov- nikovo vprašanje prvi kakor drugi izrekli srečam „hočemˮ. Vedite, da vas ta „hočemˮ veže do smrti. Da se ta „hočemˮ ne sme ni- koli tudi v najbolj skritem ko- tičku vašega srca spremeniti v „nočemˮ! Kar je Bog združi!, tega ne sme nihče ločiti. Vaša zakonska zveza mora biti slika in odsev tiste nadnarav- ne zveze, ki veže Kristusa s Cerk- vijo. — Vaše sožitje, vaša družina mora biti kakor svetišče, mora biti kakor mala cerkev, v kateri doživljate resnice in skrivnosti naše svete vere. Ne pozabite nikoli sledeče- ga opomina. Nista samo dva, ki sta različna po spolu, temveč biti morata predvsem eno v Kri- stusu Gospodu. Vidva sta oba eno telo: mož je glava, žena je srce! — Kdor bi hotel ločiti srce od gla- ve, ta bi ubil edinstvo, a to bi bila največja škoda za zakonce in za otroke. — Mož naj se ne povzdiguje, ker je gospodar dru- žine in glava žene. On je glava, ali žena je meso od njegovega mesa, kost od njegovih kosti. Ona je podložna možu, ali ne kakor služkinja, ampak kakor tovarišica. (Dalje). Med našimi sezonskimi delavci v Jugoslaviji. Striživoje — Vrhpolje. Iz- stopim. Hladno je. V daljavi se vidi stolp djakovske katedrale. Kmalu sem tam, v Djakovem, ki je za vedno zvezano z imenom velikega škofa Strossmayerja. Maševal sem v samostanu sester sv. Križa. Pod to streho je mnogo hčera iz Slov. krajine prejemalo prve napotke v najlepši način življenja na zemlji: v duhovni svet samoodpovedi in žrtve. Nato sem si ogledal katedralo. Vsa ogromna, nedogledna prostra- nost ondotnih ravnin je v njej utelešena. Zraven je lepo vzorno urejeno bogoslovje. Treba je sto- piti še na ordinariat po potreb- na dovoljenja za dušnopastirsko delo med našimi sezonskimi de- lavci na ozemlju djakovske ško- fije in administrature. Popoldne, dne 27. maja sem prišel v Osijek. Do večera je treba čakati na zvezo za Beli Manastir. Časa dovolj za ogled mesta, ki leži na desni strani Drave — in nato zvečer dalje proti Belju. V Belem Manastiru je treba prestopiti na ozkotirno železnico. Vagoni so ozki, klopi ob obeh straneh. Pokrajina je zavita v temno noč. Kneževo, središče vsega državnega po- sestva, me je sprejelo v svoje območje. Zdaj sem že v bližini naših sezonskih delavcev. Na državnem posestva Belje. Gospod Prohaska, šef po- ljedelskoga oddelka me prijazno sprejme. Stanovanje bo v stari direkciji. V bližini se iz mraka dviga temno zidovje cerkvice na Kneževem. Okrog so krasne sta- novanjske hiše višjih uradnikov, tam je nova direkcija, v ozadju nekje stanovanja naših delavcev. Čeprav je pozno, je treba že zdaj obiskati g. Horvata, vodjo delavcev na Kneževem. Jutri je binkoštna nedelja, veliki svetek. Potrebno je delavce obvestiti, da bo na ta svetek sv. maša zanje. Nekaj sto korakov in sem že pri baraki. Harmonika veselo poje, skozi okna in vrata lije svetloba v noč. Pogledam za hip skozi vrata: velika tesnoča, v kateri se gnetejo plesoči pari... V veselju se zaiskrijo oči g. Horvatu, ko zagleda pred se- boj duhovnika — domačina. Pove mi, da bo jütri ob 8. uri maše- val g. župnik iz Duboševice in da naj mašujem ob 10. uri. Dobro. Se Vsaj z njim spoznam. G. Horvat takoj obvesti delavce, da so lahko drugo jutro pri do- mačem duhovnika pri sv. spo- vedi. Potem me spremlja na sta- novanje. Stavljam mu vprašanje in mi lepo premišljeno odgo- varja. Tako počasi predirani v nov svet, ki je za domovino tako zagrnjen in zagoneten, v svet se- zonskega delavstva. Lepo je pri- povedoval, pozno v noč sva se poslovila, a razmišljal sem o tem še dolgo potem. Binkošti! Zjutraj spovedo- vanje v cerkvici sv. Hildegarde. Čakam zgodaj. Ali bodo prišli? In koliko jih bo? In prosim Boga, da bi jih bilo veliko ... Priha- jajo. Vedno več jih je. V duši vzklije nova misel, prej še ne- kako poznana, misel o izgublje- nem sinu. Doslej si morda čutil le srečo, ki je vstala v duši sina, ko se je s skesanim srcem vrnil k očetu. Toda sedaj nenadoma Vstane spoznanje, da je bil še bolj vesel — oče. Duhovnik v spovednici je oče, h kateremu se vračajo izgubljene, blodeče ovce. Čim več jih je in čimbolj od daleč prihajajo, tem večje nad- naravno veselje občuti v srcu. Pri osmi peti sv. maši pojejo sezonski delavci. Lepo in zbrano, nekaj slovenskih in nekaj hrvaš- kih pesmi. Ravno tako pri deseti sv. maši. Popoldne so večernice in pete litanije. Prej še opravim prvo svojo pridigo sezonskim delavcem izven ožje domovine. Bog ve, koliko jih bo še in kje? Litanije pojemo pred oltarjem trije, vodja delavcev, nek mlad sezonski delavec in jaz. O, da bi bilo vedno tako zbližanje in taka harmonija med palerjem, sezonskimi delavci in izseljenskim duhovnikom! Binkoštni pondeljek smo zopet tako svetili. Naslednjo nedeljo je bila sv. maša v Grabovcu za sezon- ske delavce v Mirkovcu, Soko- lovca Kozjaku in Podunavlje Največ jih je bilo iz Sokolovca. Med tednom sva z g. Horvatom obiskala vse te uprave in delavce obvestila glede sv. maše v Gra- bovcu. Nedelja je bila zelo lepa. Zjutraj spovedovanje, nato sv. maša s pridigo. G. Horvat je bil za organista. Lepo je bilo petje, pevke iz bogojanske fare so se dobro postavile. Takoj po sv. maši zopet pete litanije in nato zunaj cerkve delavsko zborovanje. Saj se je istočasno vršil v Ljub- ljani prvi slovenski delavski ta- bor, na katerega smo prejšnji dan v imenu osemstopetdeset delavcev v Belju poslali poz- dravno brzojavko. Take nedelje so med izseljenci dnevi poseb- nega doživetja. To so nepozabni, sončni dnevi, ki v duši nikdar ne otemnijo. Ob takih prilikah doživlja človek lepoto domače pesmi v vsem njenem bogastvu in živo občuti, kaj je človeku na tujem nepozabna domovina z roj- stno hišico in domačo pesmico... Državno dobro Beljeˮ je že od leta 1922. dalje dajalo delo in kruh tisočem in tisočem se- zonskih delavcev iz Slov. Kra- jine. Enajst poljedelskih uprav je. Včasih so bili naši delavci na vseh upravah, tako da so poljedelsko delo v Belju oprav- ljali v glavnem Prekmurci. Le- tos so le na petih upravah: Kne- ževo, Sokolovac, Kozjak, Mirko- vac in Podunavlje. Uprava je majhna poljedelska edinica s svo- jim številom orali zemlje. Gos- podarska poslopja, ogromni „ku- kuričnjaki” in barake — to so uprave. Med palerji je najbolj znan Peter Horvat, podjeten človek z veliko naravno razsodnostjo. Bi se znal razviti v dobrega ljud- skoga govornika. Na posameznih upravah je zaposlenih 80 do 250 sezonskih delavcev iz Slov. Krajine in iz Medjimurja. So iz najrazličnejših far. Na Kneževem so iz okrog 25 župnij, na Kozjaku iz okrog 20 župnij. S treh uprav smo po- slali domačim župnikom pozdra- ve. S kakim veseljem so to de- lavci napravili. Še večje veselje bi bilo, če bi vsaka taka „fara na tujemˮ prejela od domačega župnika v odgovor zopet tako „farno pismoˮ. V nedeljo popoldne 4. jun. sem se iz Grabovca napotil preko Belega manastira in Osijeka proti Bački. Pšenica je postajala zlata in rdeče čresnje so s sočnim se- dežem vabile na veje sladkosned- ne obiravce. (Dalje.) V mesecu novih maš. Saj je že zelo daleč in bi skoraj pozabil na tisti sestanek v Toury (Eure et Lojr) 2. julija. Ali nekaj stvari mi je vendar še živo ostalo v spominu. Vrla izseljenka Sida me je prišla čakat na kolodvor. Poka- zala mi je pot do cerkve, kjer me je prijazno sprejel že stari župnik. Dalje časa sva se razgo- varjao o njihovem težkem šol- skem vprašanju: problem laične, v resnici pa protiverske šole. Vedno več izseljencev je prihajalo, da sem spovedoval menda kar do 11 h. Stari znanci so prišli in nove obraze sem videl. Ne vem več točno o čem sem jim govoril med mašo. Da- nes bi jim sledeče misli razvi- jal: Mesec novih maš je mesec julij. Mesec žetve in žeje, tudi dühovne, zato se tako radi zbi- ramo v domovini okoli „točajev božje Krviˮ, jih sprejemamo z največjo slovesnostjo in ljubez- nijo. In je prav tako, saj so du- hovniki menda res naši plemiči, kakor se je nekje lepo izrazil naš sedanji ban. Dokler bo slo- Matija Balažic: Na križopotji živlenja. „On pa vsikdar lüka v kni- geˮ, je sama od sebe pravila Rizika. „Nekam čüden je postao zadnje čase. Tihi pa zamišleni. Tak pozabim je postao, da je žmetno zvediti kaj ž njega. Ovak pa dela na njivaj za dva.ˮ „To je bilo za Liziko ne- kaj novoga. Ne mogla v svojoj kmečkoj preprostosti zarazmiti vsega toga. Nato sta ožmeknoli zadnjo odevko i mati jo je vrgla v kr- nico na bregi. „Bog ti plati, Lizika, za dobro pomoč,ˮ se njoj je zahva- lila mati. „To ne vredno reči, more- mo si pomagati eden dragomi,ˮ je pravila Lizika i šla proti bunti. Na cesti jo je srečao špo- larov Naci, šteri se je zatreskao v njo pa se njemi je ona vsigdi ogibala. „No, Dogarova sneha je pá bila pri materi,ˮ jo je pihao Naci. To jo je prvi hip zadelo i nekelko zmešalo. Ka vse ne spravi on na jezik! Njoj nikdar ne kaj takšega prišlo na miseo. „Če dobro delo včinim si- roti, mi ne boš v oči metao sla- boga nakanenja,ˮ je prišla k sebi Lizika. „Neháj me že ednok ná miri, božnjak vsilivüˮ njemi je zabrüsila v obraz. Naci se je strzno, i ves po- parjeni bio, kak da bi ga što s kropom polejao. Ona pa je Šla mimo njega vsa zmagovita. IX. V nedelo odvečara je šo Janček z Lipičom po vesi. Šla sta po koniki. Znajšla sta se pred Sobočanovov hižov, štero je od prednjega kraja zakrivao trs, vse razpelani po drogáj. Na škegnji je sedela Lizika i čtela nekšo knjigo. Zglednola se je na njeva. „Ka ne vüpata k nam ? Ve se ne poderé naša hiža na vaj, jiva je zvala Lizika. Če mate kakše dobre grüš- ke, te ideva, je pravo Lipič. „Že vse razkaplejo, tak so zrele,ˮ je pravila Lizika, zaprla knigo i stopila k njima k vratam. „Ti idi, jaz nejdem,ˮ je pravo Janček Lipiči. „Ve znaš, da majo lüdje dobre oči i vidi- 20. augusta 1939. NOVINE 3 venski narod ljubil in spoštoval svoje plemiče duhovnike in bodo ti res vredno vršili svojo veliko nalogo, dotakrat se nam ni treba bati niti v najtežjih okolščinah. Spominski mesec mladih novomašnikov. Danes, 2. julija pa obenem druga obletnica smrti našega velikega nadškofa Jegli- ča: stari neutrudni borci odha- jajo sredi dela, na njih mesto stopajo mlade moči! Nepretrga- na je vrsta borcev za božjo in narodno pravdo. God Marije Device, Slo- vencev Kraljice, božje Matere. God Elizabete matere in naših slovenskih mater god, mater no- vomašnikov. Po Mariji k našim materam prihaja Jezus, še pod materinim srcem ga tudi novo- mašnik sprejema, da ga bo poz- neje neustrašeno oznanjal kot Ivan Krstnik! Kako krasna so zrela žitna in pšenična polja, kakor da sam božji Duh plava nad njimi. Ka- kor da Marija z Jezusom hodi med njimi in blagoslavlja, pri- pravlja za spremenenje pri sveti maši. Kako veličastno je opra- vilo poljedelca! Pri skupnem obedu vem, da je bilo zelo veselo, saj hrana je bila tečna in nas je bilo okoli 50: pa je vedno prijetno, če „bratje in sestre prebivajo sku- pajˮ. Pri večernicah smo gotovo tudi molili za naše novomašnike in za Kalmana, ki je pripravljal sestanek, pa se ga ni mogel ude- ležiti, ker je težko zbolel. Potem smo pa pred cerk- vijo dolgo prepevali naše pesmi. Tako, da se je vedno več oken in vrat odprlo: Francozi zelo radi poslüšajo našo pesem. Eden debeli možakar je celo prikora- čil do mene in prosil, naj za- pojemo tudi njihovo državno himno „Marseillaiseˮ, ker tako lepo Znamo peti. Pa sem se ded- ca odkrižal, da to Francozi mo- rajo zapeti, da ne bomo samo mi prepevali. Trebalo je vzeti slovo. Mno- go izseljencev me je spremljalo na kolodvor in le prehitro je privozil vlak za Pariz. Razgled po katoličanskom sveti Bolgarija. V jüžnoj Bol- gariji v lepoj vesi Pokrovan, ki je v krasnom planinskom kraji, so naseljeni sami grškokatoliški Bolgari. Čeravno je ves daleč od železnice i od ceste — v njo se pride samo peški ali pa ja- hajoč na osli — so vendar ludje dobri i prijazni. Pred kratkim je prišeo v njihovo ves škof, da je blagoslovo novo cerkev. Lüdje so škofa Mons. Cirila Kurteff i njegovo spremstvo pričaküvali z velikim veseljom. Pri toj priliki je dosta lüdi sprejelo sv. obha- jilo. Posvečenji cerkve so priso- stvüvali tüdi zastopniki bolgar- ske državne oblasti i so v vsem šli na roko Škoti, Polska. V Poznanji je 25. julija vmro Mons. Eduard de Ropp, nadškof metropoiit Mohi- lewa. Bio je iz nemške rodbine, ki je pa pripadala polskomi plem- stvi. Bio je duže časa župnik med katoličani v Rusiji i nato škof v Vilni. Zavolo svoje apoš- tolske gorečnosti je morao živeti duže časa v pregnanstvi. Po padci ruskoga carstva je bio nadškof v Mohilewi. Postavo je vnoge cerkve s pomočjov svojih vernikov. Ali bolševiki so spo- rüšili cerkve i pregnali dühov- nike. Tüdi de Ropp je bio pre- gnani i zapreti. Izmučeni se je vrno iz temnice v Polsko, kde je doživo 88 let živlenja. Španija. Po celoj Španiji so prvikrat po strašnoj bojni prestaviti svetek sv. Jakoba, zaš- čitnika španskoga naroda. Pri proslavi so sodelüvale državne in vojaške oblasti. Španski na- rod se vüpa, da bo po priprošnji svojega záščitniká dobo tüdi ma- terialno in dühovno obnovo svoje države. Glasi iz Slovenske Krajine. Navuk za 3 red sv. Fran- čiška je v nedelo, 27. augusta v Črensovcih po večernici. Na Bašov prosvetni dom v Bogojini so darüvati izseljen- ci v Toury 2. julija 140 Fr. Hotiza. Naš novomešnik g. Matjaš Balažic so se müditi na po- čitnicaj pri Sv. Jakobi, blüzi Ljub- ljane. Predzadnjo nedelo so meli tam lepo predgo i velko mešo. Za tiste farnike so nekak Obno- viti svojo prvo sv. mešo i njim podelili novomešniški blagoslov. Bogojina. Prosvetno drüš- tvo „Slogeˮ v Bogojini se naj- lepše zahvaljüje kr. banski upravi za naklonjeno podporo, v zneski 2.000 Din. Ravnotak tüdi občin- skoj upravi v Bogojini za 500 Din. — Bog plačaj. Slov. kat. akad. drüštvo Zavednost priredi v dnevaj 21 i 22. augusta izlet po Prekmurji. Idemo iz Dobrovnika, kde bo ob 8. vöri zbirališče pred kató- ličanskov cerkvijov, potom skozi Kobilje, Prosenjakovec na Hodoš i Velke Dolence, kde bo pri g. Horvati, župniki, obed, nato na tromejnik, Grad, i od tu k Sv. Jürji, kde bomo dobiti večerjo i prenočišče. Potem idemo ob meji navzdol i v Soboti bo razhod. Prehrana i prenočišče de jako po ceni! Vabimo vse starešine, člane i goste Zavednosti, da se udeležijo toga izleta v kem vek- šem števili. Prijave pošlite na naslov: Puhan Martin, abiturient Bogojina. Beltinci. Preminoči tjeden se je müdűo pri nas slikar Božidar Jakac. Sükao je hiše, pokrajino i tüdi drüge posebnosti našega kraja, da tak na sliki prikaže naše krajevne značilnosti. Božidar Jakac je eden najbolših zdaj živečih slovenskih umetnikov—slikarov. V proslavo 20 letnice prvega slovenskega tabora v Slov. Krajini, ki se je vršil 17. augusta 1919. v Beltincih, priredita Fantovski odsek in Dek- liški krožek v Beltincih s sode- lovanjom sosednih odsekov in dekliških krožkov velik telovadni nastop dne 27. aug. 1939. v Beltincih na občinskem travniku prek od Rousove kapele. Spored objavi- mo prihodnjič. Bog živi! Fantovskim odsekom. Mladec čuva v sebi lepoto in moč svojega düha in življenja. Mladec je resntcoljuben. Ne laže nikdar, ker se Zaveda, da je človek rojen za resnico, da jo išče, da se je oklepa da je zagovornik resnice vse- povsod, saj je cilj njegovega življenja Bog, ki je večna. Resnica. Mladec ne laže, ker ve, da je laž orožje slabot- nim Laže le človek, ki v strahopetno- sti svoji iz strahu pred kaznijö in te- žavami in neprijetnostmi ne upa pove- dati resnice. Mladec govori vedno res- nico, ker ve, da je resnicoljubnost v težavnih trenutkih posebna krepost in dokaz močne duše njegove in on hoče nositi v sebi močno dušo. Ako je Mladec resnicoljuben, ni surov in brezobziren ! Njegova resnica in ljübeznost se vedno druži z do- broto. Resnico govori, da bližnjega dviga, da mu pomaga. Zato ne bo re- snicoljuben nikdar z namenom, da bi bližnjega žalil, da bi ga ranil ali po- nižal. To ni resnicoljubnost ampak je lahko opravljivost in maščevalnost in to je grda napaka in ne krepost; to je dokaz grde in nemočne duše. Zato bo resnicoljubnost njegova nosila ved- no pečat dobrote njegove, Mladec je resnicoljuben v svo- jem vedenju. Prezira h navstvo, priliz- njenost in potuhnjenost. Je vedno is- kren, odkrit, preprost tudi v svojem vedenju. Mladec je viteški v svojih mis- lih, besedah, vedenju. V vsakem dek- letu vidi. Mladec svojo sestro, v vsaki ženi svojo mater. Zato vsako dekle in vsako mater spoštuje tako zelo kot svojo lastno sestro in svojo mater. Zato nastopa proti sleherni žalitvi z isto odločnostjo, kot bi nastopil, če bi kdo žalil njegovo lastno sestro ali ma- ter. Poslanstvo dekleta in matere mu je nekaj svetega, božjega. Zato s pre- zirom odklanja vsako neprimerno go- vorjenje, vsako kvantanje in zbijanje dvoumnih šal na račun dekliškega sve- ta. V boju proti tem je tako odločen, da je pripravljen prelomiti vsako, še tako tesno prijatelstvo z vsakim, pa naj mu bo še tako ljub. in tako blizu, kakor hitro bi opazil, da je ta brez spoštovanja do deklet in mater. Kajti taki fantje so podli in brez časti in s takim Mladec govoriti ne more in ne mara in v njih družbi ostajati je proti njegovemu ponosu in časti. Zato pa Mladec tudi sam v sebi ne dopušča nikdar niti ene same prostovoljne ne- spodobne misli in želje. V vsem svo- jem mišljenju in govorjenju je viteški. Vedno neizprosno in ponosno brani dekliško čast z besedo in dejanjem proti vsem in je ponosen na to, da sme biti v Življenju čuvar dekliške in materinske časti. Mladec je tudi v težavah pogu- men in zvest svojim načelom. Mladec ve, da je življenje često zajeto v trp- ljenje. A tudi ve, da je trpljenje naj- boljša šola za življenje. V trpljenji! se čistijo naši značaji, v trpljenju postaja naš duh močan in človek se dviga nad svoj majhen in sebičen jaz in se us- posablja za delo v korist bližnjega. V trpljenju postaja človek poln razume- vanja do sočloveka. Neuspehi Mladcu ne vzamejo poguma in v težavah ne obupuje ! Saj ve, da so težave samo zato, da v boju z njimi preizkuša svoje mlade moči, dokaže Bogu, sebi in bli- žnjemu zvestobo poznanim načelom; on ve, da so težave samo zato, da jih premaga! Drži se načela: kuj me, ži- vljenje, kuj ! Če sem kremen, se razis- krim; če sem jeklo, bom bel; če sem steklo, naj se zdrobim ! Zato je Mla- dec tudi v težavah radosten, vesel, poln poguma in zaupanja. Mladec je resnicoljuben, je vi- teški, v težavah močan ! To je moč njegovega duha in duh v organizaciji je tisti, ki organizacijo oživlja, oživlja življenje v njej, ki ji daje lepoto in moč, čast in priznanje pred ljudmi in pred Bogom. Na god Marije snežne v soboto 5. augusta sta bili pre- oblečeni dve Sloveniki v novici- jatu družbe „Molilk Marije Sred- nje,ˮ Boissise le Roi (Seme et Marne). Prekmurka Andrejek Ana iz Martinja je dobila ime „Kris- tijana presvetega Srca, Černe Ernesta iz Tržiča pa „Ema od svetega Jožefa. Slovesnost je vodil kot škofov zastopnik ge- neralni vikar iz Meaux. Priso- stvovalo pa je večje število du- hovnikov, znancev in tamošnjih župljanov. Bilo je tudi več gos- tov iz Belgije, ker je bila pre- oblečena tudi ena Fiamka. Po- sebej je bil povábljen naš izse- ljenski duhovnik v Parizu g. Čamplin, kateremu se je g. pater Samuel, ustanovitelj družbe, v globokem govoru imenoma zah- valil, da je pomagal prvima Šlo- venkama do te sreče in časti. Prav lepo je bilo, ko so molilke, gotovo prvič javno v redovni hiši v Franciji, trikrát krasno recitirale slovensko „Zdrava Ma- rija". Slovesnost je zaključi^ petje latinskih in francoskih cer- kvenih pesmi. Obema Slovenkama Želimo dar stanovitosti in upamo, da se jima bo pridrüžilo še več roja- kinj, ter bodo dostojno širile slavo Kristusa Kralja in Kraljice Marije z vzgledno molitvijo in s karitativnim delom, kakor je to namen te moderne kongregacije. Domotožje po Bogi. Heimweh nach Gott — Domotožje po Bogi — nosi na- slov kniga holandskoga pisatela, Van der Mcer de Walcheren Petra, ki se je iz brezverstva povrno v kat. Matercerkev. Te v kalvinskoj veri rojen i nekrščen brezverec z etimi toplimi rečmi naznanja svojo povrnitev: Moj dnevnik. Gda sem jaz leta dugo skoro vsaki den vse zapisao, ka me je razveselilo ali razžalostilo, vse, kam je mero v dvojlivih pitanjaj moj düh, v brezvüpnom strahi ali v mokepunoj dvoj- nosti, pretreseo kakši sam bio, po žalostnoj usodi človeštva, štero je zgübilo pot do paradižoma, i po pogledi moje lastne düše, sam, ne da bi v pamet vzeo, napisao zgodbo mojega ne- vtrüdlivoga iskanja pravice. Zmerom sem poslüšao vse glase živlenja. Tiste, šteri so mi od zvüna gučali, kak i tiste, štere sem v skrivnosti moje lastne düše čüo, da so se tožiti ali se radü- vali. Jaz sem si Pogledno živlenje, jaz sam je šteo nevtrüdlivo i v celoti z vsemi njegovimi protislovji zapopasti. Mislo sam, da bom se mogeo na te način nad živlenje zdignoti i je obvladati kak kakši Vladar, z svojov lastnov voljov, gda bi z zaničlivov prostostjov skovao živlenjski navuk, šteri ne bi tajio skrivnosti, šterim do dna ne mogoče priti, a bi tem skrivnostim na lehek način menjevredno mesto poiskao. A jaz ne sam mogo zadüšili v gostoj zlatoj megli blodno- st! svojega hrepenenja po istini. Moj düh ne je Poznao niti mirü, niti sloboščine. Noso je verige, kak na smrt obsojeni. Trpo je bridko pod krvavečim domotožjom po večnih goraj. Tak je po- stala ta kniga Zgodba moje düševne grozote, štera bi me mo- gla, če me nadnaravna moč ne bi vodila, jako daleč odpelati od zveličanja, zdaj me pa pripelala k vratam cerkve, gde me je nekak čakao i me je za roko notri pelao i mi je pokazao večni posvet i oltar. V te namen sam bio pri izdaji knige primoran vsebino dnevnika v polnosti predelati, lüknje zakrpati, odvisno izpüstiti, nešterne datume spremeniti, da tak dam jasno sliko svojega živlenja. Od toga časa naprej se klečeč sklánjam na podi v senci križa, jočem pred Lübeznostjov, srce se mi pa napunjava z ne- dopovedlivov radostjov. Cerkev moli na Veliki petek pri božoj slüžbi prle kak se križ odkrije: »Vsemogoči večni Bog, ki zveličas vse, i neščeš, da bi se što zgübo: zgledni se na düše, štere je vkanila vrajža jalnost: da odpovedavši se krivo verskoj hüdobiji, se blodnih srca stisnejo i se k edinosti tvoje pravice povrnejo." Što je pa molo i trpo za moje rešenje? Nepoznani so. Mislim pa, da ednoga poznan, ednoga moža z sereni vlasmi i z velikimi düha punimi očmi, ki je Boga nad vse lübo, i s kem me je Cerkev po dühovnom vezalji, sv. krsta za vsikdar zdrüžila: to je Leon Bloy, moj krstni boter. (Bloy Leon je francozki umetnik, šteri je bio tüdi brezverec i se je povrno k Bogi. To je vplivao na povrnitev Van der Meer de Walcheren Petra.) Z izdajov toga dnevnika ščem svedočiti i razglasiti, da v primeri z Božim Veličastvom i s križom Jezušovim je vse jalno i prazno. Mogoče s tem pokažem bar nešternim lü- dem, ki blodijo i iščejo i od žeje onemagajo, vretino žive vode, štera teče k njihovim trüdmi i ranjenim nogam. Na svetek Marijinoga oznanenja 1. 1913. jo tüdi skoz stene, takše reči, štere so se ne nigdar dogajale i čüjejo takše reči, štere so ne bilé nikdar spregučane.ˮ „Ka se brigaš za babje je- zike, je zamahno Lipič z rokóv i ga vlekeo notri. Pa Jančeka ne biló moči spraviti notri. „Zamažejo pa te ti takši jeziki,ˮ je odgovoro na to Janček. Gda je Lizika vidila, da Janček ne bo šo notri, jima je v predpásniki prinesla nabrane grüške. Ponüdila je Jančeki i ga silila, naj si nadevle v žepe. „Vi tak nemate takših grü- šek, samo nadevli si je v žepe.ˮ I Lizika njemi je sama pu- nila žepe na kaputi. Jančeki je biló skoro na- opačno zavolo té preproste pa domače darovitnosti. „Ka bi tü stati. Idemo raj kukarco peč,ˮ se je domislo Lipič. „Kama?ˮ je pitao Janček. ;,V Mirišče. Tam se spečé prlé, kak bi zmolo tri očanaše.ˮ „Pa idemo. Ka praviš Li- zika?ˮ se je obrno Janček k Liziki. „Če ide Miklóšova Tilika, te prideve za vama.ˮ je bila pripravlena Lizika. Gda sta odhajala, je Lizika glédala, naslonjena na vrata, za njima. V sosidonom okni so se zgenole rože v teglinaj i ženske oči so se prikazale med njimi. „Ka te je že mladi gospod neháo,ˮ so jo zbodnole i piknole reči od toga okna. „Kak pa, takši so navajeni samo na lepe gos- podične i što bi se samo edne držao, hi hi hi...ˮ „Jezik ospičeni!ˮ njoj ne ostala dužna Lizika i odišla v preklit. Janček pa Lipič sta šla pomali skoz ves i prek po brvi, ki je držala prek Mirice. Mirica je bila čaren potok, ki je ob- krožao veške hiže i na šterom so rasle lepe bele rože z šürki- mi, zelenimi tisti na vodi i vel- kim šerjóm. Prišla sta v Mirišče. Zelena kukarca je že visiko pognala i kak zelena gošča prekrila vse gornje i dolnje Mirišče, vse ta do Meke pa Orlovščeka. Telko je že zrasla, da je bilo že najti za pečenjé. Zeleno pole je pri- jetno valovelo, da so si odpoči- nole trüdne oči. Stavila sta se na vratnicaj poleg jarka, gde so se metale ribe i čebukale žabe. Sfüčkavala sta si veselo pesem, šla najprle v log i nabrala med kopinjem šibje za ogen. Nato sta zakürila na vratnicaj poleg loga i podpihnola. Najprlé se zdigno čaren, žmeten dim, šteri se je plazo po zemli, nato se pa zdigno na drevje. Za njim je zaplapolao plamen, lizao šibje, se nato vi- siko zravnao, da je prasketalo i veselo pokalo. „Idi pa vtrgni štiri vlati ku- karco,ˮ je velo Janček Lipiči. „Na našem vtrgni. Samo ne kré- taj preveč, da je vrabli ne skü- kajo.ˮ Za časek je Lipič prineso vlati. Olüpala sta je, bilje vrgla v grm, nateknola na gare i djalá k ognji, da se je žutila. Zmes si je Janček sfüčkavao nekšo pesem, Lipič pa je s tihim gla- som spevao. Gledala sta v ogen i grenola po vogelji, da so se iskre razsipavale. Naednok pa so obema nek- še roké zakrile oči. Janček je bašlao po rokaj, segao do obra- za, a ga ne mogeo dosegnoti. „Aha, že znam, što je,ˮ se je hitro domislo. „Nikaj ne veš,ˮ se je z za- držanim smehom oglasila Lizika i ga narahi vdarila po lici. „Rožo vam vašo, gda ste pa prišle, da sva vaj ne čüla?ˮ se je čüdo Lipič. Zgrabo je Ti- liko za roké, da se je zvijala pa branila, konči pa jo ti spravo na kolena. „Šče boš gda strašila?ˮ „Dokeč pa ne bo prilike,ˮ se njemi je smejala i zvila iz rok. 4 NOVINE 20. augusta 1939. Balažic Marija, Henin sur Coyeul. Hvalen Jezuš i Marija. Spoštovani g. urednik! V začetki pisanja vas najlepše pozdravim i vam želem vse najbolše od Boga i blažene Device Marije, posebno to lübo zdravje. Zahva- lim se vam na rednom pošilanji Novin i Marijinoga lista, šteriva sta mi na velko veselje v toj mrzloj tüjini. Jaz sam tü sama iz Jugoslavije. V sosidnoj vesi mam edno prijatelico, s šterov se včasi v nedelo vidivi. Sam pri krščanskoj hiži, k meši idem vsako nedelo. Tü v tom kraji je navada, da nemajo dece, ali pa samo edno ali dvoje. Pač pa majo vekše število psov namesto dece. — Šče ednok vas pozd- ravlam. Pozdrave pošilam svo- jim domačim, moži, deci, oči, bratom i sestram doma i v tü- jini, celoj melinčkoj vesi i bel- tinskoj fari. Na pomlad se vrnem v lepi domači kraj. Pisma vojakov iz Slovenske Krajine, štera so v svetovnoj bojni pošilali uredništvi Novin. Ta večjezema pisma so dokaz tiste povezanosti, štera je obstojala med No- vinami i našim narodom i štera je rodila našo sloboščino. Žökš Anton, Baukompani No 1/14. Feldpost 145. 5. IX 1918. Visiko poštüvani gospod plebanoš, srca njim lipou zahva- lim na njuvi dobrotaj, ka so mi po- slali njuve vesele Slovenske No- vine, šteri smo mi Slovenci tak žmetno čakali, da je dobimo. Zdaj smo je dobili, lepo se njim zahvalimo na njuvi dobrotaj. Srč- no ji pozdravlam ino njim želem+ lepo zdravje. Žökš Anton s Ko- vačevec ino Gašpar Jožef s Pro- sečkevesi. Litrop Matjaž, M K 20 Nèp Fölkelü Márosi Közkorház uj pa- vilon Nagy Kanizsa. Falen bojdi Jezuš Kristuš, tak se obrnem prouti njim dühovnomi oči ino njim gori skričim z milim gla- som molite ino prosite Očo ne- beskoga i Mater blaženo Divico Marijo, naj nam podeli eden mali mir nam nevolnim sirotam, ki se moramo vojüvati. Šteri smo mogli svojo drobno dečico ino žene ostaviti, nedužne sirotice. Dragi Jezuš, zgledni se z nebes doli na nas grešnike ino skleni mir v domovini. Na drügoj strani mojega lista njim pišem naš do- ber dühovni paster, odpišem njim par reči od našega vojüvanja od tužne Galicije i od tužnij Karpa- tov. Krugle ido kak gosti dešč, lüstvo civilsko se razbiži, kak perotne ftice, sela se vužigajo, krv se preleva nad nami, postele mamo s trde zemle ino z gore. Tü zima spreodi človeka, velki glad i žeja i smit ga čaka sako minoto. Na to si zmislite drage žene. Prišle so naše vöre, ka nas Oča nebeski na pokoro po- zvao. Püstimo vse kinče ta na sveti ino si gledajmo za nebe- sko kralestvo. Eti jij pa prosim dühovnoga pastera ino njüvo dobroto, či bodo tak dobri, ka mi pošlejo 2 snopiča lista bla- žene Divice Marije pa edno mo- litveno knigo, takšo malo, kak za šolsko deco, ka si leži ge šte denem. Zdaj sam v špitali, ka lejko Bogi služim, samo mi naj pošlejo pa mi naj odpišejo, kelko de koštalo. Ve njim moja žena plača. Tak prosim jij dü- hovni paster, naj bodo tak dobri, naj mi pošlejo, kak naj prle, ka bi rad kaj Bogi slüžo, zdaj da morem. Da sam ži 10 mesecov v toj velkoj nevoli eti. Šče ed- nok ji lepo dam pozdraviti kakti dühovnoga pastera pa ostanem njüv dober prijateo. Amen. Lit- rop Matjaž, pod Lipov stoječi. Pismo iz jüžne zemlje. Med tem, ko štejete doma pasje dni, nam mrzel veter piha doli od juga. Tisto kar je doma burja, je tukaj „Pampero“, veter ki pride iz Pampe. Kar kosmato ovčjo kožo sem si navil okoli noge, da me ne zebe... tako je tukaj pozimi. Pa nimamo kdo ve koliko koliko časa misliti na mraz. Mo- ramo kar gibati. V juniju smo imeli celo vrsto lepih slovesnosti, s katerimi se moramo kar malo pohvaliti, saj drugi nas tako nih- če hvalil ne bo, če se ne bomo mi. Praznovali smo svetogorske slovesnosti. Saj tukaj je največ naših izpod svete gore. Malo je takih, ki ne bi romali pred od- hodom v Ameriko na Sveto goro pri Gorici, da se Mariji pripo- roči za dolgo pot v Ameriko pa tudi za pot skozi življenje. 18. junija smo praznovali svetogorsko 400 letnico z vso slovesnostjo, ki jo mi zmoremo. Slovenska šolska sestra Alfonza, ki v rosariju uči na slovenski šoli, in je tudi profesorica sli- karstva, nam je na platno nasli- kala dve prekrasni podobi sveto- gorske Kraljice. Eno smo name- nili za našo kapelo na Paternalu, drugo pa za kapelo na Avellanedi. Nič kaj lepo se nam ni za- držal dan 18 junija. Pa vendar se je zbralo mnogo naroda, bilo je kakih 600 ljudi. Naša kapela je bila čisto polna. Med lepim petjem se je slovesnost vršila in je bilo marsikatero oko solzno od besedah, ki so bile govore ne, ob pesmi, ki smo jih slišali in ob spominih, ki so se budili. Deklice v belem so v pro- cesiji ponesle svetogorsko po- dobo, ovito s krasnim vencem. V nepozabnem spominu bo ostal ta dogodek vsem. Pa tudi ví tam doma ga boste lehko doživljali z nami, ko boste imeli priliko videti tudi film, ki smo ga snemali ob tej izredni priliki. Isti dan smo imeli prelepo slovesnost tudi popoldne. Imeli smo telovsko procesijo skupno z župnijo na Paternalu, katere se je vdeležilo kakih 400 naših, nato pa še našo posebno slo- vesnost. 25. junija se je spet vršila naša svečanost z vsem sijajem na Avellanedi. Tudi tam smo blagoslovili podobo svetogorske Marije in tako s tem dogodkom še bolj povzdignili slovesnost tretje obletnice Slovenske službe božje med našimi Prekmurci. Do- živeli smo prelep spominski dan, o katerem bodo v marsikateri hiši tam, doma brali vesela spo- ročila in tudi dobili za spomin naše svetogorske podobice, ki smo jih dali izdelali za tisto priliko. 25. junija je bil pa prazno- van tudi Vidovdan na zelo po- memben način. Postavljen je bil temeljni kamen jugoslovanskemu domu na Doclc Sudu, to je v tistem predmestju Buenos Airesa, kjer naših ljudi največ, posebno Dalmatincev. Načrte za novi dom je izdelal arhitekt Viktor Sulčič, Slovenec, strokovnjak, ki uživa velik sloves in je njegovo ime napisano že na marsikateri veli- častni stavbi v Buenos Airesu. Na slovesnosti se je zbralo silno veliko naroda, ki so se potem poveselili ob pečenih jančkih. Novi dom bo imel dvorano za 1000 gledalcev. Med tem, ko z zanimanjem zasledujemo priprave na veliki ljubljanski kongres, se pa tudi mi pripravljamo na velik dogo- dek, ki bo velika prireditev v proslavo 400 letnice svete gvre, namenjena tudi tukajšni javnosti. Večina programa bo v španskem jeziku, da bomo tudi drugim na- rodom lahko povedali nekaj tis- tega, kar nas boli in kar nam je v tolažbo. 20. augusta upamo, da bo- mo doživeli dan, ki bo spet ne- kaj doprinese! k poznanju skri- tega koščka slovenske zemlje in slovenskega imena. Na ljubljanski kongre bo- mo poslali pa le naše želje in spremljamo ga z našimi molitvami. Vas vse pa prav toplo po- zdravljamo vsi dobri Slovenci v Argentini. Buenos Aires, 5. julija 1939. Janez Hladnik. Ka je komunizem? Kak se je komunizem dozdaj obneso? a) Kam je segno, je v isti- ni najprle, če je samo mogeo, povzročo revolucijo. Tak v Ru- siji, v Mehiki, na Španskom. V revoluciji je besno predvsem proti Bogi i njegovo) Cerkvi: moro je dühovnike i redovnike, požigao cerkvi, vničavao cerk- vene ustanove. Primerjajte pa predvsem Špansko! b) V Rusiji, gde je po re- voluciji zavladao te komunizem, z vsemi silami širi brezverstvo,: izdaja liste za brezboštvo, za- smehava cerkvene svetke, pre- ganja vernike, organizira „brez- božnike“, zbera mladino v drüš- tvo „brezbožnikov“, veže se s svodomiselci vsega sveta v boji proti Bogi. c) V istini komunistične drüžabne uredbe pa ne more spelati. Odpravo je z žaklom za- sebno last, a dejansko jo v toj ali onoj obliki dopušča ali pa uvaja. Včasi so se naimre zač- nole kazati usodne posledice ko- munizma: lüdje po kmetaj so zanemarjali delo, rekši zakaj de- lati za drüge, sam pa nevoló trpeti; sila nemre dati poštenosti pri deli; začnola se je pokazü- vati lakota; a tüdi delavci po fabrikaj so nezadovolnih njüvo živlenje je vnogo slabše, kak je pa po kapitalističnih državaj. Se razmi, je Voditel i slepijo ino tolažijo z bodočnostjov. To jim šče davle nekelko volé. A pokazalo se bode, ka je bila tüdi ta tolažba velko vkanjüvanje, kak so vsa „obečavanji komu- nizma vkanliva.ˮ (Pij. J SI.) Teda izbruhne revolucija, a zdaj proti samomi komunizma Ka za konca de melo to, što bi mogeo povedati? Zagvüšno straš- no razdejanje ino opostüšenje, lakoto, pomor. Mogoče bo teda človeštvo spoznalo, ka je tüdi na zemli prava rešitev samo v Kristuši. A s kem komunizem lüdi tak mami? Komunizem mami lüdi z zrni istine, štere ma tüdi ta straš- na zmota v sebi, pa z »vkanlivci obečanji,“ ki je oznanüje. a) Komunizem po pravici kaže na velke krivice, štere se godijo delavnomi lüstvi pod gospostvom kapitalizma. Potom pa vkanlivo sklepa: trbej na ni- koj spraviti ves Zdajšnji drüžabni red. Kak da bi bilo vse to ed- nako: Odpraviti krivice, štere dela kapitalizem, pa vničiti ves Zdajšnji drüžabni red, vničiti krš- čansko kulturo, pokončali krš- čanstvo, iztrebiti vero v Boga. b) Komunizem slepi lüdi, s preprostov formulov: vničiti. Kak da je edno pa isto vničiti i stvoriti, vničiti Zdajšnji red i gor postaviti novoga. A že preprosta narodna modrost pravi: Eden sam Človik zvali skalo v vodo, ki je deset lüdi nemre potegnoti z njé. Lejko je vöro streti, a žmetno je vöro vküp postaviti. Lejko je okno potreti, ali ne je tak lejko glažovino vlejvati. c) Komunizem misli, da de napravo novi red s splošnov socializacijov. Lüstvo čüje, ka do vsi vednaki i to je — se raz- mi — mami. A pravili smo že proti socializmi, ka je nujna posledica splošne socializacije: ali tiranija ali anarhija, to se pravi robstvo pod tiranstvom nešternih mogočnjakov (primer strašni režim Stalinov, ki spo- re ori vse, ka se njemi slepo i robsko ne pokori) ali pa edna- kost v splošnoj bedi (prim. to I ednakost, ki v istini že bije ruske I kmete). Štera je sklepna reč od socializma ino komunizma? Sklepna reč od socializma i komunizma more biti samo ta, ka bi socializem ino komunizem, če bi se vresničila, prinesla člo- veški samo neskončna trplenja. To trplenje bi bilo ešče strašnejše, kak je vse trplenje pod kapitahzmom, ki v istini dosta strašno kriči po socialno] reformi. A takše socialne reforme socializem i komunizem nemreta dati. iz Naše poti XVII, Aleš Ušeničnik: Obris socialnega vpraánnja. Pošta. Kavaš Matjaž á Villechevre. Letošnja naročnina v zneski 72 din plačana. Zver Katarina, Palfart par Flecbin. Sprejeli 30 din., Novine zno- va pošilamo. Jug Jožefa i Sandt Ja- noša domači, Gederovci i Lukačevci. Novine Jug J. i Sandt j. so prišle iz Nemčije nazaj s pripombov, da sta mesto premenila. Javite nam novi na- slov. Balažic Marija, Henin — Sur — Coyeul. Sprejeli din 247*50 i po želi razdelili. Raščan Franc, á Seronvil- lers par Cambrai. Sprejeli 67*50 din. Javi nam svoj Prejšnji naslov 1 če si bio že naročnik Novin. MISIJONSKA POKOČILA J. M. J. F. Juli 2. 1939. Prečastiti g. urednik! Ne morem drugače, kakor da Vam svojo veliko hvaležnost izrazim v par skromnih vrsticah, ker ste tako velikodüšni, da mi vedno pošiljate Marijin List i Koledar Presvetega Srca Jezu- sovega. Liste iz naših krajev Sprejemam s tolikim veseljem, zdi se mi, da mi pošiljate košček moje predrage domovine. S takim veseljem čitam vse od prve pa do zadnje besede, a pri tem se mi dozdeva, da hodim po domačih krajih, občujem z mojimi dragimi i se veselim lepoti narave, v katero je Stvarnik oblekel mojo nepozabne domovino. A najbolj se pa veselim duhovnemu napredku, katerega ti katoliški listi pospešujejo zaradi, velikih žrtev, katere Vi, preč. g. urednik, doprinašate dan za dnem v blagor svoje domovine in Vam izročenih duš. Brez dvoma Vi mene osebno ne poznate, rojena sem bila v Ameriki, a kot enoletno dete so me moji mili starši vzeli v Evropo, kjer sem preživela svoja zlata otroška in dekliška leta v Vel. Polani. Zato mi je špomin,na Vas, preč. g. urednik, še svež; saj sem z mámo hodila v Črensovce k tretjeredniškim pridigam, katere ste Vi imeli. Še zdaj mi je v spominu en Vaš lepi govor o Mariji. Posebno so mi globoko v srce zapisana Vaša velika dela za Boga i narod, radi katerih je bilo celo v nevarnosti Vaše dragoceno življenje. Kot 17 letna sem zapüstila Vel. Polano in odšla v Ameri- ko. Tuji obrazi, drugačne navade, nepoznani jezik. O Bog ! Zdaj sem šele spoznala, kaj je domovina. Počasi sem se novi privadita ter jo vzljubila. V najlepši dekliški dobi mi je Bog pomagal, da sem spoz- nala ničevnost tega življenja ter sem zapüstila svet in stopila v samostan šolskih sester tretjega reda sv. Frančiška. Sem prav srečna in zadovoljna. Naše sestre tukaj delajo na slovenski i hrvaški šoli, dela imamo silno veliko, v večih mestih pravo misijonsko delo. Vsaka po svoji zmožnosti dela za rešenje duš, jaz šivam in še kaj drugega pomagam kjer moram, moje bol slabo zdravje mi mno- go ne dopušča. Z Gospodom lahko rečemo, žetev je velika, de- lavcev pa malo. V molitvi se Spominjam vseh, ki so mi bili ljubi in dragi, posebno pa Vas, preč. g. urednik, ker mi tako redno pošiljate Marijin List. Bog Vam plačaj! Vašo dobrohotnost Vam hočem povračevati z molitvijo. — V Jezusu mnogo pozdravov Vam, preč. g. .urednik, in vsem čitateljem Marijinega Listaj Prosim sv. blagoslova in sv. molitve. Ostajam v Gospodu Vaša vedno hvaležna domačinka Sestra M. Serafica Baje. K odaji je 2 orala oratje zemle, sposobno za najbolši travnik. Oda se tüdi za hranilno knižico Črensovske po- sojilnice Poizve se v uredn. Novin. 2 dijaka ali dijakinj!, z strogim nadzorstvom, sprejmem na hrano i stanovanje. Kološa Janez, čevljar Murska Sobota, Cvetna ulica št. 5. Sprejmem takoj 2 pomočnika Plača po možnosti in po pridnosti. Kutaššy, mizar, Bogojina. Širite „Novineˮ! Novine izhajajo vsaki četrtrk za prišestno nedelo. Za tiskarno Balkanji Ernest Dolnja Lendava, Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, iupnik v pak«