106. številka.
Ljubljana, v sredo 11. maja.
XX. leto, 1887.
iEhaja VLak dan neier, iaimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejunan za a v s t ri j Bko-og erske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za L j a bij an o brez pošiljanja na dom za vse hto 18 gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meso«- t gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa s
10 kr. za meec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznani la plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali veekrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravnifivo je v Rudolfa Kirbiša hiSi, „Gledališka stolba". Dpravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
za
se po
Govor slov. poslanca dr. L Gregorca
v državnem zboru dne 3. maja 1887.
(Dalje.)
Takšno izvajanje Člena 19. se nam Slovencem mora zdeti kot jedino pravo in kot takšno, ki je primerno, da se mir mej narodi doseže. Mislim tudi, da smo temu bliže, nego bi se komu dozdevalo. Zakaj mislim tako ? Zato, ker se za takšno izvođenje člena 19. že Nemci zanimajo. (Poslanec Vošnjak: le na Češkem!) Ali Nemci so bili, ki so pripomagali členu 19 do sedanje oblike. Zatorej mislim, da bodo tudi Nemci mu pomagali do pravega izvedenja! Vprašam: kaj neki Nemce na Češkem toliko peče? Gotovo to, da ima češka večina v deželnem zboru češkem sklepati in odločevati tudi o nemških šolah, o vzgoji nemških otrok, sploh o vprašanjih, ki zadevajo nemško narodnost. Tako je in temu je kriva sedanja deželska samouprava in njeni deželni zbori.
Nam Slovencem se iz istega uzroka slabo godi, le veliko hujše, nego Nemcem na Češkem. Razdeljeni smo v 6 pokrajin le v jednej (na Kranjskem) imamo še ne dolgo nekoliko upliva na šolstvo.
Ne rečem, da hočejo biti ali da so Čehi krivični Nemcem na Češkem. Tega no rečem in tudi reči ne morem. (Posmeh na levi.) Nasprotno, češka večina v deželnem zboru v zlatej Pragi je Nemcem že večkrat roko ponudila k miru in porazumljenju. (Živahno posmehovanje na levi.) Kaj podobnega nam S'ovencem nemške večine v štajerskem in koroškem deželnem zboru, italijanske v Trstu in Istriji še nikoli niso ponudile. O miru ne-čejo ničesar slišati. One le pesti krčijo, da bi nas hitreje ko mogoče pobile. (Poslanec dr. Foreg-ger: glej, Anastazij Grtin!)
Na Koroškem nimamo niti jedne slovenske ljudske šole in prebiva vendar ondi še 130.000 Slovencev. (Čujtel Čujte! Neverjetno! na desni.) Ponemčevalce v Gradci je že zelo sram ter se ne upajo z vsemi svojimi hudobijami v javnost na svitlo dan. (Posmeh na levi.) Da, tako je! (Po8lanecdr. Do rs eha ta: ni tako hudo.) Kakor bi bili kaj ukradli ali nameravali ukrasti, kakor zločinci skrivajo se v temo tajnih šolskih za-ukazov.   Pred nekoliko leti izdali so namreč tajen
zaukaz (Čujte! čujte! na desni.) šolskim vodstvom na Spodnjem Štajerskem. V njem nahaja se navod, kako bi slovensko mladež brez vednosti sta-rišev hitro ponemčiti mogli. (Čujte! čujte! na desni.  Klici na levi: prečitati, pa vse!)
To Uria8ovo pismo smo zasačili. Naslov mu se glasi: „Bestimmungen iiber Behaudlung desdeutschen Unterrichtes an den nichtdeutschen Volksschulen in Steiermark".
To je pravcato Uriasovo pismo, ki ima namen, slovenskej mladeži na zlobni, zavratni način kakor mogoče hitro in urno zavdati narodno smrt. (Čujte! na desni. — Posmehovanje na levi in klici: prečitati! poročati!) Bodem precej poročal. (Poslanec dr. Rusa: datum in število! — Klici na desni: Mir! Poslanec Thurnherr: vsaj mu ne bode te Vi narekovali, kaj ima govoriti!)
Po tem zaukazu zmatra se poučevanje nemškega jezika kot del vsega pouka, to se reče: v sicer slovenskej ljudskej šoli morajo vse predmete — veronauk izvzemši — otrokom utepati tudi v nemškem jeziku, (Čujte! čujte! na desni.) začnejo pa z nemščino že v drugem šolskem letu, (Čujte! čujte! na desni!) ko so že v prvem šolskem letu z nemškim govorjenjem bili pričeli, s prva posamez, zatem pa vsi vkup! (Čujte! na desni.) Polagoma postane pouk utrakvisticen in naposled stopa zmagonosno na dan nemščina kot jedini poučni jezik. (Čujte! na desni)
Naposled še treba delo venčati in venec je spleten iz tehničnih izrazov nemškega telovadstva ali „turnarije" katerih si mora slovenska deca v glave ubijati ter še konečno nemške — narodno pesmi prepevati, menda na primer „Die deutscbe Wacht am Rhein" ali „Das deutsche Lied". (Ugovor na levi.) Tako se godi Slovencem, to je za-sramovanjc člena 19.!
Navajam vse to v dokaz, da sedaj ni pričakovati, da bi bili narodi drug drugemu v narodnih rečeh pravični. In zato traja narodna borba nepretrgano naprej. Konec j<j storiti jo možno le, ako se sleharuemu porodu prilika vzame drugemu v narodnih rečeh zaukazovati. In v to svrho najpri-pravnejši organ ali sredstvo je od mene priporočana narodna samouprava.
Ž njo ujema se tudi naš prvi, najboljši narodno-politični piogram, kateri je pred 20 leti v peticiji do vlade bil podpisan od 20.000 podpisov ter njej predložen. V tistej peticiji so namreč Slovenci prosili vlado, naj vse njih pokrajine zloži v jedno narodno, upravno slovensko skupino. Slovenci prisiljeni smo ta politični program zopet izkopati, se ga poprijeti in za njega uresničenje vse sile napeti; sicer pograbi nas v petih upravnih skupinah narodna smrt, a tega nečemo. Marveč boriti se hočemo prav možato, dokler ne zmagamo, dokler ne dospemo do pravice. Zato bodemo o primernem času tej visokej zbornici predlagali dotičnih nasvetov ter se nadejamo, da nas bodo podpirali vsi avstrijski domoljubi, ki resnično želijo, da narodni prepiri in borbe prenehajo.
Je pa še jedni glavni uzrok, zakaj so narodi ne morejo pomiriti. In ta uzrok imamo iskati v obnašanji vlad, katere so od 1. 1867. naprej na krmilu. Nobena izinej njih se ni resno pečala, da bi člen 19. izvele. Nobena ni hotela potrebnega organa za njega izvedenja ustvariti, namreč narodnih /astopov pri raznih narodih. Toda mnogo pripada pri izvajanji 19. člena tudi vladi ali eksekutivi in tukaj so vlade mnogo zakrivile pa tudi zanemarile, kar bi narodno borbo vsaj zmanjšalo, skrčilo.
Kar nas Slovence zadeva, smo svoje težnje že večkrat predložili v posebnih spomenicah, do sedaj brez bistvenega uspeha. To je tem bolj obžalovati, ker naše težnje nikomur ne delajo krivice, vse zamore vlada izvesti zelo lehko. Vrhu tega so še tako malenkostne, da se moramo slovenski poslanci že res sramovati pred Bogom in pred ljudmi, ker še zmiraj s takim beraštvom vso visoko zbornico nadlegujemo. Neprenehoma krčimo svoje zahteve na-dejajoč se, da tako vsaj nekaj ulovimo. Od leta do leta stojimo pred ministerskimi stoli kakor upog-nena prosilna pisma. (Veselost) pa še niti le nekoliko ugodnega rešunja ne dobimo. (Poslanec dr. Vi U žić: žali Bog, res je). V vseh važnejših glasovanjih glasujemo za vlado pogumnejše nego vsi mameluki. (Burna veselost). V zahvalo za to pa nas Slovence vlada prepušča na Štajerskem in Koroškem najkrutejšemu ponemče-vanju v Trstu in Istriji po najnezapopadljivejšemu poitalijančevanju. Našim narodnim sovragom dohaja
LISTEK.
Mabel Vaughan.
(Roman. V angleškem »pisala Mari j a S. Cummins, poslovenil J. P—ski.)
Trinajsto poglavje. (Dalje.)
Ko je sluga stopil v prehod, vrgla je Ludvika listek na mizo ter je zaklicala: „Ali je bilo kedaj že kaj toli smešnega ? V bodoče bode semkaj došel celo očak Noa!" in očitaje je pogledala Mabelo.
Zadnja je nekoliko zarudela, vzela listek ter čitala: „Gospod Jakob Parcival".
Žarek očitne radosti zasvetil se jej je na obličji, ko je kaj željno pričakuje s tihim glasom vzkliknila: „Ob, ona lepa stara gospa!"
Ludvika je zopet jela z zaničljivim obrazom prebirati bakroreze, Mabel pa, boječ Be neuljudnosti od strani sestre, šla je proti durim, da bi gosta vsprejela; njeno obličje je kazalo neko iznenađenje in začudenje zaradi nepričakovanega pohoda.
Trenotek čakavši slišala je, da so se vrata v prehodu zaprla in da se je sluga povračal. Pri tem
pomenljivem znamenji se jej je posvetilo v glavi in obrnivši se k Ludviki, vprašala jo je hipoma: „Kaj je pač odšla?"
„Jaz menim, da," odvrnila je Ludvika vsa začudena zaradi vprašanja. „Ti bi jo pač ne bila vsprejela! — Če prav se ne more dobro vedeti, kaj bi bila ti storila," pristavila je z zaničljivim smeljanjem, „ker so ti, kot je podoba, starine toli priljubljene."
„Zares so mi priljubljene," odvrnila je Mabel odločno. „Ali je po meni povprašala?"
„Seveda, po tebi," odgovorila je Ludvika precej uporno, opazujoč, da so Mabeli lica zarudevala. „Gotovo sem ti dobro ustregla ter te rešila kaj dolgočasnega pohoda, ko sem ukazala jej reči, da gospice Vaughanove ni doma; za to, mislim, bodeš mi vsaj hvaležna."
„Ludvika!" vskliknila je Mabel; in golo imenovanje njene sestre je izrazovalo vse začudenje, žalovanje in ponižanje, katero so jej one hladnokrvne besede uzročile; kajti Ludvika ni mogla celo z najnavadnišim izgovorom opravičiti laži, ker je bil Mabelin sprejemni dan.
A Ludvika naj bi se bila čutila še bolj krivo,
vender je bila zmeraj pripravljena odgovoriti; tudi takrat je Mabeliuo očitanje zavrnila z rezko opombo : „Draga moja! ne jezi se toliko; gospod Dudlev imel te bode za pravo prepirljivko. Ko pride očak Noa," pristavila je z zbadljivo pomirljivim glasom, „ukazovala in urejevala bodeš sama ter se njegove družbe tudi sama veselila, kajti upam, da jaz ne bodem prisotna, da bi to čast s teboj delila." In po svojej navadi lehkomiselno se smeje, drobnela je mala gospa k odprtemu klavirju, ter je zaigrala radostno melodijo spremljajoč s pesnijo: „O ne, o ne, mene ne bode ne!"
Očitna srd, ki ie Mabeli obličje porudila in sestri dala povod obkriviti jo, da je huda, umaknila se je očitni žalosti; in solze so jej svetile se v očeh, ko je z zares častitljivo blagostjo rekla: „Ne srdim se, Ludvika, a užaljena sem močno." V svesti, da jo Dudlev neprestano opazuje, bila je v zadregi ter je naglo stopila k okuu z lavoriko; na pol skrita v senci njegovih težkih zaves opazovala je, kako se je gospa Parcivalova oddaljevala ter z radostno nesumnostjo o nespoštujočem vedenji, prav polagoma tekala tja doli po ulici."
(Dulje prid.)
iz onega omahljivega obnašanja vlade zrairaj več poguma k novim krivicam in k novim nasilstvi m. (Res je, na desni) in tako traja narodna borba naprej čedalje hujši in srditejš'. (Konec prih.)
Petindvajsetletnica slovanskega pevskega društva.
Na iMiuaji, s. maja 1887. (Izv. dop.i (Kouec.)
Na programu bila je prva pesen neumrlega skladatelja slovanskega iu prvega pevovodje slovanskega pevskega društva A. Forchtgott Tova-čovskega: „Zvuky slovanske", fantazija za moški zbor s spremljevanjem orkestra. Čveterospev peli so gg.: Mlčoch, Sedla ček, Sychrovsky in V i 1 i m e k. Zbor dopadal se je zelo.
Druga točka bila je B. Smetanova „Vltava", simfonička pesen za velik orkester, obstoječa iz osem delov. Ti so: Dva izvirka Vltave, lov v gozdu, kmetska svatba, ples rusalk luna, šentjanske brzice, široki tok Vltave in motiv Višehrada. Točka ta bila je velezanimiva, izvršitev prekrasna.
Tretja točka Worohkiewiczeva „Oj čo-gož ti počornjelo", maloruski moški zbor, pri katerem je pel bariton-solo gosp. Čonek Kicskv, član c. kr. dvorne opere,  bila je isto tako krasna.
Izreden užitek bila je četrta točka B. Cho-p i no ve skladbe „Audante" in „Finale" iz Emoll koncerta za klavir s spremljanjem orkestra, ki ga je vodil slavni ruski glasbeni umetnik Lešeticki. Na glasoviru pa je igrala gospa Aneta Lešeticki-Esipova po vsem umetniškem svetu znana umetnica.   Že pri nastopu bila je vsprejeta  z glasnim rokopleskom, in ko je umetniško svojo  igro končala,  spremenila se je cela dvorana v vihar preglasne pohvale.   Umetnica prejela je dva lavorova venca, jednega od slovanskega pevskega društva s trobojnico, v katere belem traku bil je napis: „Spč-vačky spolek slovanskv   3. kvetna 1887". Drugi venec bil je s črno žoltun trakom z napisom: „Der grossen Meisterin".  Daroval ga je Nemec, c. kr. dvorni fabrikant glasovirov B lise n d o rf er, na ko jega glasoviru je umetnica igrala.   Dalje prejela je še dva šopka, katerih jeden bil je od grofice Gy-žicke.   Ni res torej, kakor poroča kritik „Neue Freie Presse", da je bilo društvo vsako slovansko znamenje odstranilo, ter da ni bilo videti slovanskih trobojnic.
V peti točki bila sta dva mešana zbora: T o I-lingerjeva srbska: Labud se kupa, in češka B e n d 1 o v a: Barkarola. Pri prvi je tenor-solo izborno pel Slovenec, konservatorist Fr. Pogačnik. Oba zbora pela sta se precizno, z občutkom, tako da sta bila od vseh jako pohvaljena.
Vsa pozornost občinstva pa je bila osredotočena na Šesto točko, A. Dvor ako v koncert za gosli s spremljevanjem orkestra pod osobnim vod-stvoni skladatelja. Igral je na gosli kralj živečih goslarjev Fran On dri ček. Ko sta umetnika nastopila, navstal je viharen plosk. Točka ta zahteva res vso umetniško izvežbanost. Ko je točka končana bila, ponavljal se je viharen plosk štirikrat, petkrat, šestkrat. Ondfiček prejel je lavorov venec s slovansko trobojnico z istim napisom kakor Esipova, in ginljivo bilo je videti, kako je slavni umetnik na odru poklonjeni mu venec poklonil prestavnemu skladatelju Dvofaku.
Sedma točka bila je slovenska: „Slovan-ska pesem", besede Bo ris Miranove, skladba dr. B. Ipavca.   Menda smem povedati,  da se to točko  z radovednostjo in  željno pričakovali Slovenci, kajti pesen in skladba bili sta poklonjeni za petindvajsetletnico slovanskemu pevskemu društvu. Marsikateri slovenski pevci  pričakovali so, preden je skladba bila znana, da bode ta skladba umetna, dolga, kakor so bili sploh zbori, ki so bili odbrani za to izvanredno slavnost, in ti težki in dolgi zbori stali so pevcem mnogo truda.   Ko smo »Slovansko pesem" prvič peli,  bili so mnogi  pevci slovenski nezadovoljni, ker skladba bila jim je preprosta, prelehka.   Nevoljnost nekaterih  slovenskih pevcev narastla je tako, da je slovensk odbornik v odboru slovanskega pevskega društva stavil vprašanje, bode li „ Slovanska pesem" ugajala strogo zloženemu slavnostnemu programu, rekoč, da je skladatelj sam mu dal poverjenje, da ako bi skladba ne ugajala, naj se odstavi s programa. Nastala je debata, društveni pevovodja Budita bil je odločno za pesen, in tudi drugi glasbe vešči odborniki pritrjevali so
mu, da je skladba lepa. nežna. Pri glasovanji bila je jednoglasno vsprejeta v program. Po tem sklepu so slovenski kritiki deloma utihnili. Čim dalje pa so se pesni vadili, tembolj je ugajala, in radovedni smo le bili, kako bode strogo občinstvo to pesen pri koncertu vsprejelo. Pela se je pesen krasno i u /■ občutkom, tenor-solo sta imela gg. Mlčoch in Vil i me k, baritonsolo Hrvat dr. I. Floršič. Burna pohvala cele dvorane bila je znak, da je pesen ugajala, in po koncertu slišal si glasove iz ust umetnikov in veščakov, kako globoko v srce je segla „Slovanska pesem". Prepričani smo sedaj, da bo po tem sijajnem uspehu v največi dvorani pred strogim občinstvom Dunajskim udomačila ta pesen tudi v domovini.
Druga pesen sedme točke bila je hrvatskega skladatelja Ivana pl. Zajca: „Diži se iz sna!" Krepak zbor, ki se je pel junaško, ognjevito.
Osma točka ruskega skladatelja Rubin-s teina: Ples kažmirskih nevest iz opere „Fera-mors" za orkester, in deveta točka poljski zbor Lad. Zelenskega skladba: Chor strzelcovv s spremljevanjem na lovskih rogih bili sta izvršeni z vso natančnostjo.
Koncert končal se je še le ob pol jednajstih, čeravno se je pričel točno ob pol osmih. Navzočni bili so kritiki Dunajskih nemških listov: „Vater-land", „Neue Fr. Presse", „Presse", „Tagblatt", „Neues Wienor Tagblatt-, „Extrablatt", „Welt-blatt" itd. Vsi poročajo obširno o tem koncertu, ter ga hvalijo.
Po koncertu zbrali so se pri koncertu navzoči Slovenci v Gausevi restavraciji. Vsem se je videlo, da so bili naudušeni vsled izrednega užitka. Ko sta stopila Stritar in dr. B. Ipavec v dvorano, bila sta vsprejeta z navdušenimi živio'klici. Bilo je navzočnih tudi mnogo Čehov in Hrvatov in tudi mnogo nemških gostov. Slovenci jeli so pope-vati, ter bili vsi presenečeni ob navzočnosti dveh slavnih slovenskih mož. G. prof. Šuklje ustal je ter govoril navdušeno zdravico pesniku Stritarju in skladatelju dr. I p a v c u, slaveč njijine zasluge za današnji večer, za slovensko narodnost in za slo-vanstvo. Se le pozno v noč razšli smo se z neminljivimi spomini na jubilejni koncert slovanskega pevskega društva, koje naj ži.i na veke!
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 11. maja.
Deputacija Praškega ,.Sokola" odšla je na Dunaj zaradi prepovedi slavnostnega sprevoda ob petindvajsetletnih in bode prosila pri cesarji za avdijenco. Češkim „Sokolom" v Ameriki so pa brzo-javili, da je policijska prepoved svečanost uničila; tedaj je ne bodo priredili. Praga jih bode pa vzlic temu prisrčno pozdravila.
Vseučiliški profesor dvorni sovetnik tir. Hfaas-ncu je v soboto v gospodskej zbornici odločno zagovarjal Pražakovo jezikovno naredbo. To je dalo povod nemškim „buršem", da so v ponedeljek, ko je prišel v vseučilišče, priredili demonstracijo, žvižgali so in „pereat" klicali vse dopoludne. Rektorat moral je na črnej tabli razglasiti svarilo proti izgredom. Ko bi še slovanski dijaki, katerih je mnogo na Dunajskem vseučilišči, bili tako surovi, kakor nemški, prišlo bi bilo do krvavega poboja.
Ynaiij4k države.
K tako imenovanim patrijotičnim odborom, katere je osnovala holgar.sku vladua stranka, pristopilo je več mohamedancev, kakor se poroča iz Sofije. — IGO kadetov imenovanih je častniki. Bolgarska vlada se sedaj nadeje, da jej ti bivši kadeti ne bodo več delali sitnostij, ker so avanzovali. — Regent Stambulov in minister vnanjih zadev Nače-vič pojdeta v kratkem v Bukurešt. — Govori se sedaj o novem kandidatu za bolgarski prostol, katerega nekda podpira knez Bismarck, ta je princ Nassavski, ki je avstrijski polkovnik. Rusija s tem kandidatom najbrž ne bode zadovoljna.
Nekemu Berolinskemu listu piše se z Dunaja o NrhNkej ministerskej krizi: „Ministerski pred sednik Garašanin hotel je s političnimi koncesijami narod pripraviti, da bi privolil v večje finančne žrtve. Ko je bila lani vojna, suspendovale so se bile nekatere točke ustave. Priporočal je kralju, da se zopet dovoli svoboda društev in zborovanja, občin-Bka avtonomija povsod, kjer se je bila razveljavila itd. Kralj je v to dovolil, če je upati, da večina skupščine dovoli vladi novih davkov. Drugi vodje vladne stranke pa z Garašaninovimi soveti neso bili zadovoljni, ampak so mu povedali, da finančno vprašanje nema nič opraviti s političnim. Ustavne pravice, katere so se ustavile o vojni, bile bi se morale že tako zopet dovoliti, ne da bi se zanje
zahtevala taka cena. Skrajni čas je pa, da se napravi red v državnem in kraljevem domaČem gospodarstvu".
KiiMki general Kaulhars je prišel v Berolin ia obiskal nemškega kancelarja. Pogovarjala sta se dve uri Nemški listi iz tega sklepajo, da so se odnošaji mej Rusijo in Nemčijo zboljšali. Grof Šu-valov ostane še ruski veleposlanik v Berolinu, .»ar so posebno Nemci želeli. Knez Bismarck si jako prizadeva ohraniti si rusko prijateljstvo.
KiimunNka vlada je ukazala zapreti v Jassy več opozicijonalcev, ker so bili izdali oklic na prebivalstvo, da naj se nikar ne udeleži slavnostij, ki se bodo priredde kralju, ko pride v Jassy k blagoslovljen j u metropolitanske cerkve. Opozicijonalcev oklic sicer ni imel druzega upliva, kakor da se je po nekod čulo žvižganje in sikanje, ko se je kralj mimo vozil.
„Norddeutsche Allgemeine Zeitung" prinesla je nedavno vt-st, da se novo francosko razstre • lilo hitro razkroji, tedaj v kratkem ni za rabo. Francoski listi pa pišejo, da trditev „Norddeutsche Allgemeine" ni istinita.
Obe SpaiijNki zbornici sta sklenili, da se uvedejo porotna sodišča. Temu zakonu so hudo ugovarjali konservativci. Mej španjskimi liberalci kaže se poslednji čas lepa sloga.
V Londonu že jako dvomijo, da bi se mogel obdržati sedanji afganaki emir. Narod je ž njim jako nezadovoljen, ustaja se širi. Posebno kritičen je položaj v provinciji Terghana ob ruskej meji. Indijska vlada je poslala v Afganistan več Častnikov, da bode o vsem, kar se zgodi, jo hitro poučili Angleži se boje, da narod proglasi svojim vladarjem Ahmeda Eguba hana, ki je Rusom prijazen. Slednjega imajo sicer Perzi zaprtega, toda ruskim diplomatom se bode že posrečilo pregovoriti šaha, da ga izpuste. Jakub han in njegov sin Musa han sta se odrekla svojej pravici do afganskega prestola v korist Ahmedu Ejubu, zategadelj ima poslednji precej upanja, da pride na afganski prestol, ko se bode narod znebil sedanjega emira. — Afgau-ska komisija včeraj ni imela seje, ker angleški odposlanci še neso dobili novih instrukcij. Prihodnja s<'ja bode še le v torek. Angleški odposlanci so za nekaj dnij odpotovali za zabavo v Moskvo.
Dopisi.
1% KrAko-Neviiičke okolice ob Savi 8. maja. (Zborovanj e „Sevniško-Brežkega učiteljskega društva" in „Pedagogiškega društva" v Sevnici v dan 5. maja t. 1.) Zjutraj imenovanega dne se nas je zbralo okolu 30 učiteljev in učiteljic s Kranjskega in Štajerskega v lepem trgu Sevniškcra. Zborovanje Sevniško-Brežkega društva otvori točno ob 11. uri predsednik društvu naduč.telj Rajhenburžki g. Fran Jamšek v ondotni čveterorazredui ljudski šoli. Kot vladni zastopnik je bil pričujoč gosp. I. pl. Lehman iz Brežic.
Na to spregovori mnogozaslužni  domači šolski voditelj gosp. T. Dernjač, kateri v imeuu svojih domačih tovarišev in v imenu Sevniškega kr. šol. sveta vse prisotne učitelje, učiteljice in goste prav prijazno pozdravi.   Ob jednem je nam ta, že samo v Sevnici črez 30 let službujoči osiveli učitelj, starosta mej Sevniško-Brežkim učitelj stvom, ki ima tudi križec za zasluge, povedal obilo zanimivega no starem šolstvu."  Pravil nam je, kako je bilo takrat, ko je on še v šolo hodil.   O na ■ zornem uku, o risanji, telovadbi, vzlasti o realističnem pouku ni bilo ničesar slišati. Ravno tako neso otroci nikdar slišali v svoje lastno razveseljevanje kake m i ene in poučljive pripovesti v milem materinem jeziku — slovenskem.  Sploh je bil ves šolski pouk suhoparen. Nadaljujoč svoj govor — gospod Dernjač — pravi:   „Dobili smo otroci vsak svojo ploščico v roke, žulili jo leto in dan — in redek je bil tisti šolar, ki je znal že prav lepo črkovati..." Še mnogo druzih pravcatih posebnostij je nam povedal. Vsi poslušalci smo bili g. govorniku hvaležni, da nas je s svojimi, iz lastne skušnje pridobljenimi znamenito8timi iz stare šole tako dobro zabaval.
Za tem govornikom se je prebral zapisnik zadnjega zborovanja, ki se je brez ugovora odobril. Pri tej priliki so vrli štajerski učitelji sklenili, da se bode od s i h dob naprej zapisnik spisoval jedino le v slovenščini.
Potem pa se oglasi znani slovenski pedagog in izvrsten metodik g. nadučitelj iz Rajhenburga Fr. Jamšek. Ta je namreč referiral o zanimivem predmetu: »Sverižostegni vrt vzgoje." V svojem predgovoru pravi, da je on Že kot nastopni mladi učitelj dobil v roke knjižico z naslovom: „Der Irr-garten der Erziehung", kojo je posebno rad in marljivo prebiral. Že takrat se mu zbudi misel, da bi bilo dobro jednako knjižico imeti v slovenskem prevodu. Se ve, da je to svojo prvotno misel opustil.   Pred nedavnim  časom   vzame omenjeno
knjižico zopet v roke, bere iu bere — in bila mu je njena vsebina še bolj po godu, kakor v mladostnih učiteljskih letih. Sklene torej to knjižico posloveniti, toda prosto, prikladno našim razmeram in za slovenske stariše. — G. Jamšek nam prebere že nekaj sestavljene knjižice, vmes pletaje mnogo iz novejše vzgojevalne dobe, iz skušenj modrih šolnikov nabranih pouMjivih izgledov. — Vsebina tega, kar je čitai nam, je tako zauimiva in jezik tako pravilen, da smo ga vsi prav pazno poslušali. Ko-nečno smo ga pohvalili, da se je odločil to stvar uresničiti, ker bode izvestno dobro ugajala našim razmeram. — G. Jamšek, kot jeden prvih sedanjih šolskih strokovnjakov pač dobro čuti in sprevidi, kaj je sedanjim resnim časom dobro in primerno — sosebno pa, ker so se od vseh stranij jeli — po krivici oglašati nasprotniki šoli. Ti pojavi se celo pokazujejo mej zavednim občinstvom, kar mu gotovo ne dela uikakeršne časti! Hvala g. Jamšek u, ki je začel tako vrlo zagovarjati težnje našega težavnega, a vzvišenega stanu!
Za tem je sledil govor gosp. učitelja J. Kun-stiča iz Sevnice in sicer: „Kako naj učitelj v zmislu nekega ukaza štajerskega deželnega šolskega sveta opravlja svoj pos-l, da bi se goltne bolezni in s temi v zvezi potrebni odpusti mej učiteljstvom tako ne množili." Gosp. poročevalec je s pedagogiško-didaktičnega stališča navajal prav modre in pametne nasvete, kako naj učitelj ravna pri šolskem pouku, da ne bodejo pri težavnem njegovem delu preveč trpela njegova pluča, in da se ne pokvari govorilo, iz. česar potem izvirajo goltne bolezni. G. govornik poudarja, da naj učitelj govori malo, otroci pa veliko ; tudi pravi, da je veliko bolj tiho poučevati, kakor pa kričaje, ker s tem se večkrat dosežejo povoljnejši uspehi, kot z nasprotnega stališča. Mi-Blim, da bode temu sleherni moder učitelj pritrjeval, kar tudi mnogo pripomore k dobri šolski disciplini.
Nasvetov posebnih ni bilo, kakor le to se je ukrenilo, da bode prihodnjič društvo zborovalo na Vidmu.
Na to gosp. društveni predsednik sklene zborovanje. (Konec prih.)
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani 10. maja.
Predseduje župan g. Grasselli. Navzočnih 22 odbornikov. Poverjevateljema zapisnika imenuje župan odbornika Valentinčiča in Povšeta. Župan pozdravi potem na novo voljene odbornike in njim priporoča trudoljubno delovanje v njih poslu, ki ga jim je izročilo zaupanje meščanov volil-cev. Preverjen je, da si je vsak gospodov odbornikov svest svoje naloge in da bode vsak pripomogel sodelovati na korist in prospeh stolnega mesta. (Dobro.) Župan nadalje naznanja, da je nadvojvoda feldmaršal Albrecht brzojavno do deželuega pred-sedništva zahvalil se za mestnega zbora čestitko povodom 60letnice, kar naj mestni zbor vzame na znanje. Graški magistrat doposlal je poročilo o po slovauji klavnice in o konjskih in živinskih trgih.
Odbornik Vaso Petričič nasvetuje, naj se izreče izstop i vši m gospodom odbornikom zahvala mest nega zbora za požrtovalno delovanje.   Vsprejeto z dobroklici.
Na vrsti je volitev podžupana. Odbornik Potočnik, kot najstarejši odbornik, nasvetuje, da se z vsklikom izvoli dosedanji g. podžupan Vaso Petričič, vnovič podžupanom. Nasvet vsprejme se z dobroklici.
Podžupan Petričič se zahvaljuje za izkazano mu čast in zaupanje in zagotavlja, da bode vse svoje moči posvetil interesom mesta.
Vrše se sedaj volitve odsekov. Izid je sledeči: I. Magistratni odsek. (Predsednik gosp. župan.) Dr. Bleivveis Kari vitez, PakiČ Mihajl, Petričič Vaso, Potočnik Fran, Dr. Tavčar Ivan. II. Personalni in pravni odsek. Gogala Ivan (namestnik). Dr. Mosche Alfonz (načelnik), Murnik Ivan, Dr. Stare Josip, Dr. Tavčar Ivan. — III. Finančni odsek. Benedikt Josip, Gogala Ivan, Hribar Ivan, Petričič Vaso (načelnik), Ravnikar Fran, Dr. Stare" Josip, Dr. Tavčar Ivan (namestnik.) — IV. Stav-binski odsek. Hraskv Jan. Vladimir, Muuiik Ivan (načelnik), Pakič Mihajl, Potočnik Fran (namestnik), Dr. Stare Josip, Tomek Josip, Velkovrh Ivan. — V. Odsek za uboge. (Predsednik g. župan.) Klein Anton, Ničman Henrik, Zitterer Matija vitez, Zu pan Toma, Žagar Karol. — VI. Policijski od
s e k. Dr. B!eiweis Karol vitez, (načelnik), Gogala Ivan, Trtnik Fran, Valentinčič Ignacij, dr. Vošnjak Josip, (namestnik), Nolli Srečko, Žagar Karol. — VII. Šolski odsek. Povše Fran, Tomšič Ivan, Valentinčič Ignacij, dr. Vošnjak (namestnik), Zitterer Matija vitez, Zupan Toma (načelnik), Železnikar Ivan. — VIII. Odsek za olepšavo mesta. Dolenec Oroslav, Hraskv Jau. Vladimir, dr. Mosche Alfonz, Povše Fran, Ravnikar Fran, (načelnik), Velkovrh Ivan (namestnik), Žagar Karol.
Pri dopolnilnih volitvah izvoli Be v klavnično ravnateljstvo dr vitez Bleiwei s-T rsteniški; v direktorij mestnega užitninskega zakupa Ignacij Valentinčič, v vodovodni odsek pa Vaso Petričič.
V imenu stavbinskega odseka poroča mestni odbornik Murnik ob oddaji kamnoseškega materijala za I. 1887. in nasvetuje naj se odda, ker je stavil najugodnejše cene, kamnoseku g. Vinko Ca-merniku. Ob jednem pa v imenu odseka nasvetuje, da se razglasi precej oddaja kamnoseških del in dobava kamnoseškega materijala, z dostav-kom, da ako se bodo stavile primerne cene, se bode vse oddalo za tri leta 1888, 1889 in 1890. (Vsprejeto.) (Konec prih.)
Domače stvari.
— (Gosp. Jurij Šubic,) naš slavni, v Pa rizu bivajoči rojak, dobil je v 1. dan maja lastnoročno podpisan list c e s a r j e v i č a Rudolfa, z na • ročilom, naj prevzame in dogotovi ilustracije za Slovensko Štajersko v njegovem delu „Oesterrei-chiseh Ungarische Monarchie in Wort und Bild" po gosp profesorja IIubada tekstu.
— (Profesor Nedved), s katerim smo imeli mnogokrat posla, prosil je za dopust do konca šolskega leta, ker je toli nervozen, da ne more poučevati na gimnaziji. Dopust seveda se mu dovoli in utegne imeti jednake posledice, kakor na vadno dopusti dostojanstvenikov, ki so nekoliko višji, nego nervozni profesor Nedved.
— (Požar v Kamniku.) Danes dopoludne proti 11. uri raznesel se je po mestu glas, da Kamniška tovarna za smodnik gori. In res se je z Grada videla velikanska soha dima, ki se je pri Kamniku navpik vzdigovala proti nebu, ob jednem pa je ob Val2. uri dvakratni strel naznanil požar, čuvaj pa ponavljaje klical „Pulverfabrik in Stein". Hkratu bilo je v mestu vse po konci. Požarna bramba in vojaki, za njimi pa velika množina voz odpravilo se je v Kamnik, kdor je le utegnil, odhitel je na mesto katastrofe. K sreči je o poludue nevarnost bila že odstranjena, kajti našemu listu oddal se je v Kam niku ob 12. uri 48 min. naslednji telegram: V tovarni za smodnik nastal v oddelku za rafinerijo salpetra požar. Ljudstvo me neč, da gori v oddelku za žveplo, bežalo v nepopisnem strahu iz mesta. Nevar nost odstranjena, ponesrečil samo jeden delavec.
— (Dramatičnega društva odboru) dovolilo je deželno predsedništvo v kronovini kranjskoj v meseci maji in juniji prirejati slovenske predstave ; ter bode prihodnja predstava dne 15. maja v Kranji, dne 22. maja pa v Škofjej Loki.
— (Gosp. Gregor Tuškan,) bivši pos'anec v zboru hrvatskem, dostal je včeraj svojo 8 mesečno ječo. Njegovi častilci priredili so mu v A. StarČeviča stanovanji srčno ovacijo iu mu poklonili srebrno čašo, vseučilišniki pa zlat prstan. „Agraroer Zei tung" škodoželjno javlja, da bode sedaj Tuškan otvoril v Sisku kavarno, kar je pa menda le jalov dovtip, kakeršnih so v poluradnih listih navadni.
— (Občni zbor meščanske vojašnice) bil je zadnjo nedeljo v magistratni dvorani, navzočnih do 30 članov. Vodja g. J. N. Horak otvori zbo rovanje, katero je 25., od kar društvo obstoji, z ogovorom, rekoč, da je v zadnjem zboru poročal, da ima meščauska vojašnica še 500 gld. dolga, sedaj pa javlja, da je ta dolg poplačan, dasi je vod stvo moralo napravljati mnogo hišno opravo. Hišnim posestnikom, ki so doneske za ukvatiranje vo jakov  plačali v mestno blagajnico in ki so se za nje pri vodstvu oglasili, so se ti doneski po sklepu glavnega zbora iz leta 1883 povrnili.   Konečno se g. vodja  zahvaljuje vsem svojim  tovarišem, ki so ga v 25 letnem težavnem poslu podpirali. Računski  sklep kaže, da je bilo dohodkov in troškov 2723 gld. 42 kr. Dohodki za umeščevanje vojakov iznašali so  2139  gld.,  dohodki za porabo hišne oprave 109 gld. 74 kr. Naložene glavnice pri obrt
njiski pomožni družbi je 200 gld. vrnjenega izpo-sojila je 1350 gld. Račun se po nasvetu preglednika g. Mucka odobri brez razgovora in vrše se dopolnilne volitve. Izvoljeni so gg. Ah čin Gašper, Dolenec Oroslav, Geba Fran in Lahajner Karol; za pregledovalca računov gg: M. Muck in Josip Gerber. Mej posameznimi predlogi vsprejme se predlog g. dr. Stareta, da se odslej, ko je dolg poplačan, od čistega dobička, razdeli 70°/0 na vsak delež, 30% pa naj ostane za reservni zaklad za posebne potrebe. Mestni odbornik Pakič in tudi vodja g. Horak mislita, da bi bilo s tem predlogom še nekoliko časa počakati. Sosebno g. Horak naglasa, kako potrebno bi bilo, da se kupi sosedna mala Tomčevo hišo, da bi se potem napravila okna proti Trnovski cerkvi. Tudi g. dr. Ahazhizh se strinja z mnenjem, bi se še nekoliko časa kapital hranil. G. Stedrv pa nasprotuje, češ, da ni treba štediti za potomce. Pri glasovanji vsprejme se predlog g dr. Stareta. Gosp. dr. Ahazhizh predlaga, naj se vsakemu soposestniku meščanske vojašnice brez ozira na to, koliko mu je mestni ma gistrat poslal vojaškega plačila, odškodujc, po do ločeni plači za vojaško ukvatiranje za vsaceva moža, kolikor ima zavarovanih pri vojašnici ali po 50, GO in več krajcerjev. Predlog obvelja. Po predlogu vodje g. II o raka dovoli se vojakom v mešČauski vojašnici na rojstni god presvetlega cesarja za poboljšanje kosila 40 gld , požarni brambi Ljubljanski 10 gld., društvenemu raznašalcu pa se poviša plača na 30 gld. Gosp. dr. Kotnik izraža željo naj bi se sestavila bilanca o stanji premoženja, na kar gosp. vodja odgovori, da se je to prejšnja leta storilo, a mnogo več ni zipisati, nego to, da je poslopje me ščauske vojašnice cenjeno na 40.000 gld. Zaradi tega se je bilanca izpustila, drugi dohodki in troški pa so itak izkazani.   Potem se zborovanje sklene.
— (Prvi semenj v Loškem potoku) dne 23. aprila bil je dobro obiskan, posebno kramarji so veliko stržili. Živine nagnalo so je 203 glave.
— (Nova skladba) izšla je pod naslovom: Cantus saeri in Solenmitate Corporis Christi tam
iu expositione, quam in processione vervientes ad IV voces inaequales composint lg. Hladnik. Op. 7. Sumtibu8 auetoris. Pr. 80 cr. Typis J. Blasnik. Labaci 1887.
— (Iz Gleichenberga) se nam piše, da je društveno restavracijo, katera se je primerno popravila in pri tem veranda precej podaljšala, vzel je v najem Josip Panhans, dosedanji načelnik kuhinje v hotelih na Semeringu in v Opatiji.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 11. maja. Razglas vseučilišnega rektorja naznanja v imenu naučnega ministra, da se bode z najstrožjimi sredstvi postopalo, ko bi se izgredi ponavljali.
Atene 11. maja. Sultan zahvalil se grški vladi za pomirjenje duhov na Kreti.
Dunaj 10. maja. Demonstracije proti profesorju Maassen-u so se danes nadaljevale. Nemški vseučilišniki vsprejeli so Maassen-a pri prihodu s klici „Pfui! Pereat!" Rector Zi-mermann jih je ponavljaje svaril, naj bodo mirni, rekoč, da gre tu za vseučilišča čast in za njih lastno korist. Kljubu temu so profesorja Maassen-a pri odhodu zopet s pereat-klici spremljali.
Berolin 10. maja. „Post" dvomi, da bi cesar letos zopet šel v Gastein. Zdravniki menijo, da bi visoka leža toplic in tamošnji vzduh zdravju cesarjevemu več ne ugajala tako, kakor druga leta.
Razne vesti.
* (Rusko domoljubje) se je sijajno pokazalo pri zadnjem domačem posojilu. Vlada potrebovala je samo 100 milijonov, narod pa je podpisal blizu 2000 milijonov rubljev. Pri tem podpisavanji prigodila se je, kakor javlja DMosk. List" naslednja zanimivost. Kmetska ženska, popolnem prosto opravljena, prišla je v Moskvo, upisala 400 000 rubljev. ter takoj odštela predpisano 5°/0 varščino v znesku 20.000 rubljev. Kaj poreko na to nemški listi, ki v jedno mer trde, da se Rusija ne more bojevati, ker nema novcev?
* (Gozdni požari) v Galiciji in Bukovini, ki so se pričeli preteklo sredo, so se grozno razširili. Ob novi Kimpolunški lokalni železnici so vsi gozdi v plamenu. Sedem milj na okolu vidi se požar in čuti se dim. Najhujše razsaja ogenj na posestvih bukovinskega deželnega glavarja barona Vasilka.
„LJUBLJANSKI IW
(192—32)
M t oj i
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
Poslano.
cerkvenim predatojništvoiu itd., ki nameravajo k Bin-koStim za avoje cerkve napraviti nove altarne preproge (tepihe), uljudno naznanjam, da mi dotična naročila dopošljejo do 18. t. m., da mi bole mogoče poslati pravočasno uzorce na ogled in ravno tako mogoče o pravem času iz-gotoviti naročene preproge. Za obila naročila se priporočam, zagotovljaje nedosežno in najfinejšo izvršitev.
Z velespoštovanjem
(328 -2)       ANTON OBREZA, tapecirar,
Kljneartake ulic« tU. 3, — Ljubljana.
Tulci:
10. m«j:i.
Pri Nionat Monschein, Hirschfeld, Janeschitz, Fa-hiani z Dunaja — Liebman iz Budimpešte. — Nossek iz Ino-mosta. — Mnrgel z Gorenjskega. — pl. Arbter iz LJubljane.
— Sruh z Dunaja. — Murgel J. iz Metlike. — Ambrosch, Thoman iz Trsta.
Prt 9f Mllel: Frohlich, Winter, Lautner, Fritsche, Sihneider z Dunaja. — Goldscheider II Jagerndorfa. — Sohwarz iz Gradca. — Hoflman iz Kočevja. — Verderber iz Krškega. — Scbimnn, Petermichl z Dunaja. — Stare iz Mengša. — vVeisskircher iz Gradca. — Haggiconto s soprogo iz Trsta.
Pri Virnntu: Leuba z Dunaja. — Pavlovič iz Celovca. — Goreč iz Istre. — Slivnik iz Rudolfovega.
Pri avstrijskem eeaarjt: Loaer, Ktisel s Češkega.
— Pire iz Radovljice. — Demscher iz Železnikov.
Pri južnem kolodvora t Zelbaum z Dunaja. — Kleši z Nemčije. — Schick z Moravskega — Prister iz Zagreba. — Blauna, Sterle iz Starega trga. — Prager iz Ljubljane — Weissa iz Trsta.
Tržne cene v LJubljani
dne 11. maja t. 1.
	fl-lkf.l	Špeli povojen, kgr. .	WB
Plenica, hktl.   .   . .	7 31		-164
Bež,         „ ...	4 87|	Surovo maslo, „	—190
Ječmen,    „ ...	4 39	Jajce, jedno ....	— i 2
Oves,       , ...	292		— 1 8
Ajda,             .   . .	4 55	Goveje       meso, kgr.	— 64
Proso,      „     .   . .	4 87	Telečje          „ „	— 54
| Koruza,     „ ...	5 04	Svinjsko        „ „	— 64
; Krompir,   n ...	2 «7	Koštrunovo    n „	— 36
Leča,        „ ...	10 -		— 60
Grah,        ,     .   . .	91 —	Golob......	— 17
Fiiol,        i     .   . .	9t—	Seno,   100 kilo    . .	286
Maslo,             kgr. .	— 9«	Slama,   »     „      . • Drva    trda, 4[3metr.	2 86
Mast, ,	— 66		6 20
Speh frišen, „	HM	„   mehka,   „ „	4 20
Meteorologi eno poročilo.
S Q	Ćas opazovanja	Stanje barometra v nun.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
a o	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	736-42 mm. 734 66 mm. 735*01 ram.	13 4" C 184' C 13 4° C	sl. zah. sl. zah. sl. zah.	d. jas. obl. d. jas.	0-00 mu.
Srednja temperatura 1.-V19, za 2-1° nad normalom.
'.ID "U.xxa, j s>z"borza dne 11. maja 1.1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj — danes
Papirna renta.....gld. 81-20 — gld. 8145
Srebrna renta.....„    82*88 — „ 82*60
Zlata renta   .......     „  11190 — „ 112*—
5°/0 marčna renta ....     „    96-95 — „ ^'7-05
Akcije narodne banke   .   .     „  h76-— — „  876-—
Kn ditne akcije.....„  279— — 280-70
London.........12695 — J 127-
Srebro........„-- — „    —•—
Napol. .   . .....                            „    1005 — „ 1005
0 kr. cekini......„      :V98     - „ 597
Nemške marke.....                       „    62-2?V4 — „    6227»/„
4°/,, državno srečke iz I. 1854   25;t gld. 128 gld.— kr
Državne srečke iz 1. 1864         100   _ 165 „   75 *
Ogi-rska zlatu renta 4°/9...... 100 „   50 „
Ogi'rska papirna renta 6 .,..... 87 „   45 _
5°/„ Štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 105 „  50 _
Dunava reg. srečke 5°/0  .   .     100 gld. 116 „25 „
Zerolj. obč. avstr. 4,/,,/0 zlati znat. listi . 125 „75 „
Prior, oblig. Elizabetine zapud. železnico     — „ —
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnic«; 100 „   25 „
Kreditne srečke.....100 gld. 175 „   — „
Rudolfove srečke.....10   .      18 „  — „
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120    „ 104 „   — „
Trammway-druSt. velj. 170 gld. a. v.    . 230 „  50 „
Podpisani naznanjam v svojem in svojo matere imenu, da nama je sinoči ob 11. uri oče, oziroma soprog, gospod
ANTON BELE,
meščan Ljubljanski in hišnik,
v 82. letu svoje dobe, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb so bo vršil od žalobne hiše št. 8 na Lončarski stezi jutri v četrtek 12. dan in»ja oh 6. uri zvečer.
lokojnik se priporoča blagemu spominu svojih znancev in prijateljev.
Ljubljana, dne 11. maja 1887.
(357) Ivan Itel-e.
Dober postransk zaslužek.
Agente za zavarovanje za življenje in proti ognju za mesta, trge in večje župnijsko kraje vsprejme dobra in Jako pri ljubi) en n »vstrijska drniba. Pri primerno uspešnem delovanji stalne plače. — Pismena vprašanja pod »»I«. Bf. 186*7" poslati temu listu.       (70—29«
Lepo poletno stanovanje
v Stražlšči pri I4raii.fi.
obstoječe iz 3 meblovanih sob, kuhinje s štedilniin ognjiščem in z lepim vrtom se da po nizki ceni ees poletje v najem. — Natančneje se izve pri Marjeti Benedlk v Straii&ei. (333—2;
CACAO
ČOKOLADA
VlCTOR
ScHMIDT & SOHNE
ki sta pri prvej Dunajskej razstavi kuhinjske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplomom, sta pristni »amo, če imata nafto uradno regiBtrovano varstveno znamko in firmo. (856—113)
I>ol»ivu »e pri vseh boljfiih trgovcih in prodajalcih do likate«, v lijnl»ljaiii pri g. Petru l^usaiiik-u. Razpošilja se v provincije proti pofitnemu povzetju.
VlCTOR SCHMIDT & SOHNE,
c. kr. dež. opr. tovarnarji.  Tovarna in centr. razpošiljalnica
Dana), IV., Allegasse Nr. 48 (poleg jož. kolodvora).
Vajene šivilje za obleko
se \ sprejmejo v trajno delo.
Kaj več se izve: na Fran Jonipovi cesti a*. 5, pritlično. i:i 11 —:*;»
ira
v nekem mestu na tUorenJftkem, na jako dobro obi-skovanem kraji, pripravna za vsako podjetje, oziroma tudi z inagacinl in stanovanjem, oddasta se v najem. — Ponudbe naj se pošiljajo pod ,.K. It. 50" Frana Miiller-ja Aiinoiiren-ltiire-iii-ii v Ljubljani. (348—2)
St. 2535.
(351—t)
v sklic ostalinskih upnikov.
C. kr. okrajno sodišče v Velikih Laščah poziva vse upnike (verovnike), kateri imajo kaj terjati iz ostaline (zapuščine) dne 25. aprila 1887 z oporoko v Podturjaku umršega gospoda posestnika in trgovca Matije Kočevarja iz Podturjaka h. št. 25, okraja Velike Lašče, naj se pri tem sodišči oglasijo, svoje iskovine napovedo in dokažejo, dno 8. juniju 1887 ali do te dobe svoje prošnje pismeno ulože\ — sicer bi oni do ostaline, ako bi s poplačanjem naznanjenih terjatev pošla, ne imeli več nobene pravice, razen kolikor jim pristoji kaka zastavna pravica.
C. kr. okrajno sodišče v Velikih Laščah,
dne 8. maja 1887.
<     Zobozdravnika Paichel-a ►
\ utii ii zobni preparati."
4 4 4 4 4 4 4 4 4
(Ustnovodna esenca in zobni prašek.)
Izvrstna sredstva za čiftčenje in ohranenje zob, zabranijo, da se ne dela zobni kamen, osvežijo usta in odpravijo smrdečo sapo.
Posebno utrjujejo otle zobe, ustavljajo krvavenje dlesna, zabran j u jejo trohnenje zob in če se stalno rabijo, odpravijo vsake zobn<) bolečine. Cena Mteklenlel lobovodne eitence 1 g!., »kateljci zobnega prašku 60 kr. (288—10)
Dobiva se v ordinaciJMkem prontoru pri Hrad(*.ckeg!» mostu v Kohlerjovi liiši 1. nadstropje, pri lekarjl Nvobodi iu trgovci Karinger-ji
► ► ► ► ►
►
BUDIMSKA
t?
H B Kot gotovo upliv-hjoči čistilno
I I    sredstvo   priporočajo najslavnejši
zdravniki   pri   trebu&nih boleznih, zastajanji krvi, zlatej žili, boleznih r ▼na jetrih in ledicah ter Skrofuloz-
nih boleznih, mrzlici, protinu, spuftčajib, zapiranji itd. Prodaja se v vseh špecerijskih in prodajalnicah mineralnih voda, kakor tudi v lekarnah in droguerijah.
Lastniki: bratje Loser v Budapešti.
(307—2)
9. maja: li. jinuiul Svetilk, krojačev sin, 23/4 leta, Vegove ulice St 9, za vnetjem sapnika. — Feliks Ilol-zer, prisiljenec, 56 let, Poljanski nasip št. 50, za oslab-lj cnjem.
10. maja: Peter Jeko-vec, delavec, 26 let, Hrenove ulico fit. 15, za pleuri-tičnim eksudatom.
V deželnej bolnioi: 9. maja: Jane/. Brolih, delavec, 26 let, za jettko.
— Marija Mehle, žena spre-vodnikova. 50 let, za slabostjo. — Urša Btefiarj gostija, 80 let, za uirtvoudom.
— Fran Miiller, strežaj, 58 let, za jetiko. — Marija Hribar, žena delavčeva, 58 let, za razširjenjem pluč.
prodajata najboljše in najcenejše lastnega Izdelka, na debelo ln drobno, nadalje
prstene in keiuičiie barve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago.        (87—70)
, LJUBLJANA. goHpoda .1. Vilhar-ja      Ntev. 4. LJUBLJANA. >
JEAN SCHREY,
nasladna pekarija.
Prod : i j -i 1 ii i*-: t s
v Židovskih ulicah, v Gerlicijevej hiši.
Usojam si svojim častitim naročnikom in slav. občinstvu naznanjati, da sem zaradi prirodnosti mnogih svojih čast. naročnikov
v Židovskih ulicah,
v katerej se dobi vsak dan trikrat sveže pečeni kruh razne vrste, ržen kruh tudi vsak dan zveze pečen in sicer ob 6. uri zjutraj in 10. uri dopoludne. Ob istem času dobi se sveže pečen kruh tudi v moji prodajalnici tik „hotela Pri slonu" in v prodajalnici v moji lastni hiši, Gradišče št. 5. V vseh treh prodajalnicah vsprejmo se tudi naročila, da se kruh na dom dostavi, katerim naročilom se tudi v malem točno in prav rado ustreže.
S spoštovanjem
JEAN SCHREY,
(352—2)
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železni kar.
pekovski mojster.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne'
F5