1928 M/ITI IN GOSPODINJA št.24
Izobrazba
kmetsk h deklet
ali
ljutlskouniverzni tečaj za kmetska dekleta.
Nemški Volksverein si je, poleg mnogih lepih nalog, ki jih je že izvršil za dobrobit nemškega kmeta, postavil v teh zimskih mesecih še to nalogo, da izobrazi kmetska dekleta za krepke in vzorne kmet-ske žene.
Zadnji predvojni časi so bili za kmeta, njegovo družino in sploh za kmetsko ime nekako časi sramote in ponižanja. Nihče ni maral tega imena in kdor ga je po svojem stanu moral nositi, se je čutil ponižanega in razžaljenega. Odrekali so temu stanu dostop v družbo, beseda kmet je veljala za psovko. — Vojna in z njo vsa beda, ki so jo prestajali vsi brez izjeme, pa je marsikoga pripravila do razmišljanja, odkod je pravzaprav možnost, da so ljudje sploh še mogli obstati spričo splošnega pomanjkanja. In kdor je mislil prav, je prišel do zaključka. da je bil prav kmet tisti, ki je rešit domovino — lakote in pogina. Od vojske sem je torej kmetovo ime in njegovo delo dobilo pravo veljavo.
Kaj pa kmetska žena? Med vojno je prevzela kakor ob sebi umevno vsa moška dela doma, v hlevu, na polju in v gozdu. Celotno gospodarstvo je slonelo na njenih ramenih. Po končani vojski je mož, ki je bil toliko srečen, da je prestal grozote vojske, stopil zopet na svoje mesto v gospodarstvu. Če meža ni bilo več nazaj, kar je doživela tako mnoga družina, ali če je prišel nazaj pohabljen, je pač žena tudi nadalje ostala na svojem mestu.
Pri nas Slovencih se nam zdi to ženino delo l;ar nekaj navadnega. Če pa pogledamo druge narode: Francoze, Italijane, Nemce, vidimo, da tam to delo ženi zelo visoko zaračunajo. Pri vseh narodnih in državnih praznikih proslavljajo ženo; pesniki jo opevajo, pisatelji slave njene žrtve.
Vsi ti narodi pa pri vzgoji kmetskega ljudstva in pri njegovi izobrazbi poudarjajo, da se ljudstvo samo, zlasti pa žena vse premalo zaveda svoje vrednosti. Tu seveda ne mislijo vzgajati k bahavosti — tega, mimogrede povedano vsaj pri nemških kmetih ni toliko, kakor pri nas — pač pa privesti do stanovske zavednosti, ki je vsakemu stanu bistvena potreba, da si ohrani lastno svojstvo.
Da zbudi v kmetskih dekletih, ki so bodoče žene, to zavest, je otvoril Volksverein v gospodinjski šoli Inselbad v Pader-bornu trimesečni tečaj za kmetska dekleta po načinu ljudske visoke šole, to se pravi ne samo teoretična predavanja in tudi ne samo praktičen pouk, pa tudi ne samo to dvoje, ampak v dobro pripravljenih razgovorih (diskuzijah), pri katerih v nekakih prijateljskih pomenkih učiteljice z gojen-kami vsaka izmed njih pove svoje mnenje o stvari, ki se obravnava. Nikogar ni sram, Četudi napačno pove, ker se pri popravi
razbistri mišljenje; drugič, tretjič pa že kar korajžno pove svoje misli. (Te vrste pouka pri nas še ne poznamo; zdi se, da bo morala Orliška zveza svoje dekliške sestanke v tem smislu gojiti.)
Smoter tega tečaja je, zrelejšim kmet-skim dekletom pokazati, kako naj vrše svojo nalogo kot žena, mati, gospodinja in državljanka. V prvi vrsti jih seznanja s temi nalogami, obenem pa jim kaže tudi način, kako naj si to nalogo osvoje.
V praktičnem delu uvaja zelo temeljito izvežbana gospodinjska učiteljica dekleta v vse naloge gospodinjstva. Bolj kot kdaj prej je danes treba, da pomaga žena pri izboljšanju vseh gospodarskih razmer in pri po-vzdigi splošnega kmetskega blagostanja; vse to pa zmore le, ako je temeljito podkovana v vsem praktičnem delu.
K temu pridejo tudi teoretični nauki; zlasti gospodinjsko knjigovodstvo je posebne važnosti za vzorno gospodinjstvo. Zdravstvo, strežba bolnikov, nega dojenčkov zavzemajo v učnem načrtu važno mesto; saj je za kmetsko ženo materinski poklic na prvem mestu in njena najvišja naloga je, skrbeti za zdravje vseh družinskih članov in si znati pomagati tudi v dneh bolezni in pri raznih nezgodah.
Praktični pouk pa ne podaja samo ročnosti in koristnega znanja, ampak njegovo delo je, smisel za materinstvo in ženstvo sploh v dekletih vzbuditi in jih usposobiti, da si ustvarijo v svojih bodočih domovih čisto podeželsko kulturo.
Preko teh zahtev pa hoče ljudskouni-verzni tečaj kmetskim dekletom razširiti obzorje tudi za družabno življenje v gospodarskem, državnem in kulturnem smislu. Zato se v tečaju obravnava in poraz-govarja tudi še nastopna snov: Narodna zgodovina s posebnim ozirom kmetskega stanu; Kmetsko in narodovo bistvo, kakor se prikazuje v raznih življenjskih krogih: v družini, soseščini, vaški skupnosti, v plemenu in ljudstvu. — Nevarnosti, ki prete kmetskemii bistvu in kmetska žena kot njegova varuhinja. Bistvo in |x»tanek države. Ustava. SmiRel strank. Žena v občini. Organizacija občine. Dobrodelnost in skrb za mladino. — Razvoj gospodarstva v malem k modernemu ljudskemu in svetovnemu gospodarstvu. — Kmetsko ljudstvo v narodnem gospodarstvu (njegov pomen in njegove naloge). — Kriza gospodarstva. Pomoč žene, da se ta kriza srečno premaga. Kmetsko dekle in nasel jevanje.
Celotno delo tečaja sloni na verskih temeljih. Skupne vsakdanje molitve in sv. maša zbero celo družino v domači kapelici. S tem načinom teoretičnega, praktičnega in skupnega dela hoče tečaj obvarovati ali zo-
Z na5o timetno
mošfovo esenco „MostIn"
■ I lahko vaakdo r. ina Iral utrnSki pripravi izvrstno, obntoln« in zdravo dnmaPo pi.la' o. Cona 1 »tekle-niči za 1IMI litrov Pln 20'—, po poŠti nln «■••—. Hobi »e »smo v drouerljl A Kane sinova, Ltnb-I lana In drOReriii Wolfram n nI M Knne, Maribor. - V zalogi tadl TeJakovo o je.
pet pridobiti živo razmerje do starih kul turnih vrednot naroda, kakor jih le ta hra ni v knjigi, sliki, narodni pi smi in prelepih narodnih običajih. — Večerne ure pa zbirajo vse tečajnice in učiteljstvo k prijetnemu razvedrilu, pri katerem mora vsaka sodelovati.
Pričakovati ie od tega prvega ljudsko-univerznega tečaja za kmetska dekletu prav mnogo lepega in koristnega tudi za naš« žene in dekleta, da postanejo res pionirke norodnega življenja.
Anica Lebar.
Kuhinja.
Karfijohia jedila. Karfijola je sedaj v jeseni bogato obrodila in jo dobimo vsak dan na trgu po zmerni ceni. Marsikatera gospodinja bi jo doma pripravila, ako bi jo znala; zato pa današnja gospodinja prinaša nekaj priprostih navodil o porabi karfijole. Karfijola je zelo zdrava rastlina in lahko prebavljiva jed. Kadar kuhaš karfijolo no zavrzi vode, ampak jo porabi za karfijolno, krompirjevo ali pa kašnato juho. Z njo lahko zaliješ ješprenjček ali tudi dušeni riž.
Karfijolna-krompirjeva juha. Kuhaj v enera^litru vode dva debela olupljena In na kose zrezana krompirja; ko je krompir kuhan, mu prideni prežganja iz ene žlice masti in ene žlice moke. Ko se prav malo zarumeni, prideni nekoliko drobno zreza-ne čebule in zelenega peteršilja; nato prilij dve žlici vode, da se prežganje razpusti, prideni prežganje h krompirju kakor tudi vodo če si kuhala karfijolo, prideni še (če imaš pri rokah) 1—2 žlici pretlačenih paradižnikov. Ko vse skupaj prevre, juho s krompirjem vred pretlači skozi cedilko, zlij jo nazaj v lonec in prideni še eno žlico kisle smetane. Ko prevre, stresi juho v skledo na opečene krušne rezine. (Tudi rezine črnega kruha so dobre za to juho.)
Kako pripravimo krušne rezine. Za te rezine je dober vsak kruh ali stare žem-lje. Nareži ga na tanke rezine, pomaži pleli stresi rezine nanj in ga postavi v pečico, da se rumenkasto zapeče.
Kašnata karfijolna juha. Kuhaj bolj nežna peresa karfijole in olupljen storžek v 1—2 litrih vode. Ko zavre, prideni en debel olupljen in na kose zrezan krompir, deni v kozo za 1 žlico masti in nekoliko drobno zrezane čebule; ko se zarumeni, stresi v mast eno osminko litra oprane kaše, duši jo nekaj minut in stresi v kašo pretlačeno juho ter karfijolne cvetke z vodo vred, ki si jih posebej kuhala. Ko vse skupaj še četrt ure vre, je juha gotova.
Karfijola zabeljena. Osnaži in razcepi karfijolne cvetke, operi jih in skuhaj v slani vodi, kuhane pa odcedi in stresi na krožnik, potresi s krušnimi drobtinami in zabeli z razgretim surovim maslom.
Karfijola ko solata. Skuhaj karfijolo kakor zgoraj. Kuhano polij z oljem in kisom potresi s šcepom popra in postavi mrzlo k mesu na mizo.	M. R.
7*
Vrt v jeseni.
Letošnja prezgodnja slana je pomorila skoraj vse vrtno cvetje in zelenje. Le nekaterim vrstam krizantem je prizanesla. Prizanesla jim je zato, ker njih cvetne glavice še niso bile takrat dovolj razvite, ko je gospodovala na naših vrtovih. Letos je pomorila te vrste cvetlic, ki so bile zgodaj zacvetele. K tem spadajo one z belim velikim in vse z belim srednjim in majhnim cvetom. Vsem tem je osmodila razcvetele glavice, da so jih žalostno povešale, ker so se sramovale oropane svoje lepote.
Drugim, ki so nekoliko poznejše in tudi bolj trpežne, ni prav nič škodovala. Še danes sioje bahato v vsej svoji jesenski cvetni leooti. Kosajo se med seboj, katera izmed njih bo dosegla prvenstvo. Prav težko je določiti, ker so vse zelo lepe; pa naj-: i bodo rdeče, rožnate, višnjevo svetle in temno zelene in več vrst rjavih, kar je pri kriztniemah neka posebnost in izjema; saj ijavega cvetja ni posebno lahko najti pri poletnih cvetlicah.
Med cvetlice, ki jim ne škodi slana, spadajo bele in rumene lilije. S'aj ravno v jeseni poganjajo bogate zeleue šopke iz zemlje. Presgdili smo jih v mesecu avgu-siu, zato da nam drugo leto v juniju zacveto.
Če porrečemo malo listja nanje, jim ludi najhuiši mraz prizanese. Nevarne so :anie le miši in podgane, ki se lačne kaj jade lotijo njih čebulj.
Tudi narcisi poženejo v jeseni zeleno i.eije iz zemlie. Te so še bolj trdne, saj jih niti pokriti ni treba.
. oionkftm, trajnim astram, Maksu in še drugim porežemo perje, da z njim pokrijemo zim ' o solato, radič, motovileč, jagode iu še druge sadike, ki prežimo na vrtni gredici. Na vrh pa namečemo še listja, slame ali smrečjr.
Vrtnice kronovke zakopljemo v zemljo tako globoko, da jih lahko dobro pokrijemo s prstjo in da ne kukajo vejice v beli mrzli dan.
Nizkim grmovkam pa z lesenimi ka-velji pritrdimo izrastke k zemlji. Nanje namečemo vrtne šare, slame listja, ali smrečja. l>a jim veter ne raznese odeje, jo ob težimo ■/ opeko ali kamenjem.
Podgane in miši prav rade povasujejo pri položenih vrtnieah. Da jim to vasovanje. i:e bo škodovalo, pomečemo brinjevih in smrekovih vej nanje. Bodeče igle zabranijo pretesno združevanje lačnih glodalk z zelo okusnimi mladikami.
Ker sem že pri vrtnicah, naj še povem, kako se mi je lani posrečilo razmnoževanje vrtnic z razdeljevanjem korenin. To je mogoče le pri grmovkah. Kdor nič ne poskusi, tudi nič doseči ne more, sem si mislila in poskus se je posrečil. V pozni jeseni, ko je treba vrtnice zakopati ozir. pokriti, sem Izkopala celo korenino iz zemlje, jo z ostro i fkiro razdelila na dva, če je bila korenina ;-elo močna, tudi na tri dele. Te razdeljene dele sem posadila primerno globoko in dovolj narazen. Mladike sem povezala tako, <'a sta ostali na posamezni veji po dve očesi. Pri koreninah re treba posebno pazili, da re ne uničijo tiste male koreninice, vlak-nice, ker te so glavni pogoj da p" korenine primejo. Tiste debele nerodne korenine so i 81
lahko porežejo brez škode. Ko sem imela posajene, sem jih pokrila z listjem ali kar sem imela. Vse so se mi prijele in vse so mi tudi ob času cvetja zacvetele. Pripomniti moram le to, da morajo biti vrtnice starejše in košate. Pri mladih bi se tak poskus skoro gotovo ponesrečil.
Ali že veste, da je mesečnik »Vigred« edini ženski list, ki odgovarja mišljenju ogromne večine slovenskega ženska?
Ootovo pa ne veste, da so za nabirate-Ijice novih naročnikov razpisane krasne nagrade pod. pogojem, da je za nove naročnike i plačana do 31. januarja celoletna naročnina:
Za 15 novih naročnikov »Slovenska kuharica«.
Za 10 novih naročnikov »Iz modernega sveta« (Finžgar).
Za 7 novih naročnikov »Tunel« (socialni : rcnian).
Za 5 novih naročnikov »Dom« (roman).
Za 3 nove naročnike »Valerija, izhod iz katakomb«.
Naročnina: »Vigred« (brez priloge) 25 dinarjev.
•Vigred« s prilogo Din 50.
Na delo za naš edini ženski list!
Uredništvo in upravništvo »Vigredi«, Ljabljana, Ljudski dom.
Pripravite kurnike za zimo.
Če hočemo imeti od perutnine dobiček, posebno pa od kokoši obilo jajc, moramo skrbeti tudi za njih nego. Perutninar mora seveda v prvi vrsti gledati na pasmo kokoši ter na odbiro najboljših jajčaric za pleme. Nadalje se mora brigati za dobro, točno, primerno krmo, ki bodi poleti kakor tudi pozimi mešana, to je deloma zrnata, deloma mesnata in nekaj zelenjave. Prikladna krma največ pospešuje dobič-kanosnost perutnine.
Toda še drugi pogoj je tu, ki izredno veliko pripomore, da imamo posebno pozimi od naših kokoši dovolj jajc: to je bivališče perutnine ali kurnik. Pozimi mora perutnina mnogo čaM, mnogokrat po cele tedne preživeti v zaprtem kurniku zato je to bivališče izredne važnosti za ..jeno zdravje. Zaradi tega moramo že sedaj, dokler imamo še kaj toplih, solnčnih dni, pripraviti kurnik za prezimovanje perutnine. Najprej ga moramo temeljito osna-žiti in razkužiti. Kar se da lesenih delov spraviti ven, jih ostrgamo in čisto opere-mo z vročim sodovim kropom ter jih osušimo. Tudi notranjost kurnika polijemo in odrgnemo z, isto tekočino. Lahko vzamemo namesto sode tudi lizol, oziroma domači
Slivovko, brinjevec, pellnovec, rum in HruSevec
si lahko napravite z naSimi esenci. Steklenica ?.a napravo 4—1 1 žganja siane gamo Din 2C-. po pošti Din 32'—. T, čno navodilo i a vsaki s-teklenici. - Samo v drogeriji ft. Ka.• « c:»o o, Ljubi jura. 7. (lovska ul I
ianealnolin, ki je izvrstno razkuuvaln® sredstvo.
Če opazimo, da so se v kurniku žaro. dile uši ali kurnice ali kaka druga gola-zen, moramo to čiščenje in razkuževanje ponoviti po osmih dneh in sicer tolikokrat dcfder golazni popclnoma ne zatremo! Medtem pa potrosimo živali, če imajo kurnice na sebi, s pra-skom proti mrčesu ali Zaherlinom. Kokošji zajedavci so hudi sovražniki, ki požrejo mnogo jajc in mnogo mesa iz kokoši.
Kurnik nato lepo pobelimo z apnenini beležem in sicer ne samo stene, ampak tudi sedala, korita in tla. Apno jo tudi razkuževalno sredstvo, obenem pa služi kokošim za hrano, ker se iz njega napravijo jajfije lupine. Na tla potrosimo svežega peska, ne prahu, da se v njem kokoši poljubno okopa jo. Na ta način je kurnik pripravljen za prezimovanje živine.
Pozimi pa moramo skrbeti, da je bivališče perutnine primeroma toplo, kajti s tem si prihranimo na hrani in omogočimo kakošim, da tudi tedaj ležejo jajca. Nadalje je skrbeti vedno za čisto, mlačno pitno vedo. Ker nimamo pozimi zelenjave za pokladanje perutnini, se poslužimo pese, repe, korenja, kar bo ravnotako dobro hasnilo. Kot mesna hrana nam služi razen kuhinjskih odpadkov in zdrobljenih kosti posebno ribja moka, ki se je izkazala za izvrstno krmo za perutnino. Če bomo tako ravnali s perutnino pozimi, smemo tudi tedaj pričakovati od nje koristi.
Peči na žasan?e.
Prijatelj nam piše: >V Vašem cen j. listu štev. 43 tek. leta sem čital opis peči na žaganje. V našem kraju (Ilirska Bistrica) so take peči v rabi že 30 let. Niso sicer take, kakor so opisane v >Domoljubu-?, ampak nekoliko drugačne in narejene iz litega železa. Izdeluje jih neka tovarna na Nemškem. Peči imajo vse prednosti, ki jih opisuje Vaš dopisnik, pa tudi veliko hibo, o kateri Vaš list ničesar ne omenja. Hiba obstoji v tem, da se žaganje ko odgori na spodnjem delu, pogrezne navzdol. Tedaj bruhajo pri spodnjih vratcih iskre, plamen in žaganje iz peči. To je povzročilo tukaj že parkrat požare. Kad bi vedel, je-li se dogaja isto tudi v peči, ki jo je opisal Vaš list. Prosim, blagovolite izročiti moj dopis gospodu dopisniku, ki ga prosim, da mi nanj odgovori, za kar se mu že vnaprej zahvaljujem ... .<
Takoj smo poslali pismo našemu poročevalcu, ki nam je odgovoril to-le: Peč sem priporočal z najboljšim namenom, koristiti onim, ki težko štejejo denar za drva. Sam imam tako peč in sem lani in letos zadovoljen ž njo. Narejena je pa v Št. Vidu iz pločevine in hibe, ki jih našteva gospod iz II. Bistrice pri nas niso znane. Samo en tak slučaj poznam. Pred par dnevi stopim k prijatelju trgovcu, gospodu A. B. vprašat, čemu da je zamenjal v prodajalni in v sobi peč na žaganje z sistemom Zephir? Odgovori mi, da zato, ker je peč na žaganje ne-katerikrat puhala iz sebe iskre in se ji' hal kake nesreče vsled tega. Z Zephirjem da p zelo zadovoljen, ker malo pokuri (samo šest kilogramov drv na 24 ur), in daje zelo ena*
komerno, zdravo toplino. Kurjava je silno poceni; peč pa stane za navadno sobo okrog 1200 Din, za prav veliko okrog 20C0 Din. — A tudi ta slučaj mi ne jemlje zaupanja do peči na žaganje. Važno je predvsem, da se žaganje prav dobro natolče v peč in da v njem ni -težjih tujih reči, kosov polen ali celo premoga ali kamenja, ki morajo nujno povzročiti, da se podira žaganje, ko pride žar do njega. Na vsak način pa naj bo konstrukcija teh peči najnovejša: s prostorom za pepel pod cilindrom z žaganjem in še posebna stranska odprtina, pri kateri se žaganje prižiga in peč uravnava (regulira). Imnm tako peč in ne poznam gori omenjenih napak.	F. P.
Božii blagoslov *H denar.
(Slika iz današnjih dni.)
(Konec)
Mladi kovač Ivan je še staršem postavil moderen nagrobni spomenik, par nedelj je še nosil črno krav£to, petem pa jih je pozabil.
Kmalu se je poročil z me:tno gospodično, ki jo je prejšnje leto spoznal na balu. Najboljša plesalka je pač bila, teda na kuhalnico in trke stvari se ni razumela. Umevno, da ji ni bila povšeči moževa sajasta obrt; na moč mu je prigovarjala, naj jo opusti in začne rajše trgovino. Ivan se je prav rad dal pregovoriti; opustil je kovačnico in jo preuredil v trgovske prostore. Trgovina je bila pevsem mestna; seveda je ta preureditev porabila vse očetove prihranke.
V tistem času je bilo, ko je Lovro odpeljal Tinco ket ženko na svoj dom. Ni ji bilo težko od doma, ker ji je bil tuj; Lovro ji je še tudi namignil, da se ne poslavlja za vedno. Ni ga prav razumela, a tudi vprašala ni po lem. Saj jo je čakal nov dom.
Ivan in njegova žena sta irrela zdaj več časa, ko ni bilo treba skrbeti za cbrt. Vpisala sta se v razna društva, ki so jih volila v razne odbore; posebno v prireditvenem in zabavnem odboru ni bilo boljših odbornikov.
Glavno besedo sta imel;, tudi tam, kjer se je govorilo o prelomu s starim časom in o petrebi modernega družboslovja. Ali ju je morebiti pekla vest? Kdo ve?
Tako je prišlo, da so Ivana tudi izvolili v občinski odbor, kjer je imel zopet priliko zagovarjati svoje moderne nazore. Za cerkev in službo božjo in za domačo molitev pa je zmiraj zmanjkalo časa. Saj tega tudi ni treba, je Ivan večkrat zatrjeval, kajti dandanes je denar glavno.
Denar je še imel in s tem se je tolažil.
IV.
Vsaka stvar pa le nekaj časa traja; tako tudi pri mladih Kovačevih. Ob skrbi za živahno društveno življenje in za družabno blaginjo v občini je Ivan zanemarjal čimdalje bolj svoj dom. Zabave in veselice so stale mnogo denarja in tako je prišlo, da se v par letih dohodki in izdatki niso krili. Pa to mu ni delalo težkega srca; zato je šlo kar po stari peti nanrej: veselje in zabave so se vrstile kar naprej in nik;er ni bilo videti, da je glavni zaklad trdne Kovačeve hiše že davno dvignjen. Malenkostne vsete tako podjetje ven-
dar še prenese, s tem se je tolažil Ivan in brez skrbi jemal na posodo, kdor mu je le hetel dati.
Na ta način pa je šlo kaj naglo navzdol zlasti še, ker je bila v trgovini slaba postrežba in slabo blago, največ iz judovskih tovarn. Stari prijatelji Kovačeve hiše so zmajevali z glavo in šepetali marsikaj vse dotlej, da ni bil nekega dne proglašen konkurz nad imetjem. V tistih dneh je Ivan potrkal na marsikatera vrfta, proseč pomoči, a vsi tisti, ki so ga dotlej hvalili, so se tiho zaprli v svoj dem.
Tako je prišla Kovačeva domačija na boben. Dan pred licitacijo se je pripeljal Lovro iz mesta in je prevzel vse z vsemi upniki, da reši Tinci dom, ki ji je bil še vedno tako drag.
Ivan je bil sam; žena, ki je začutila pretečo nevarnost, ga je zapustila, ker je videla, da so časi zabav in veselic za vedno minili. On sam, neredno življenje mu je izpod-kopalo zdravje, je odšel v bolnico, od koder se ni več vrnil.
Kovačev dom je zopet postal lep in imo-vit v Lovrovih in Tinčinih rokah, ki sta zopet vpeljala stare navade v družinsko življenje.
Pod novim imenom Lovra Skoka se je povrnil stari sloves. Izpričala se je tudi stara resnica, da ne denar, ampak božji blagoslov zagetovi domu stalno blagostanje.

se neprestano suče okrog solnco.
Ravnotako mirno mine dan ko *e pere perilo, le gospodinja izkoristi 7 prednosti, katere ima
4mt
Tkrpenhm
Mih
Meh za smeh.
Pet tucata premožnih dijakov se je med počitnicami odpeljalo v Newyork. Tretjo noč na morju so si napravili veliko zabavo, pri kateri je šampanjec tekel kot voda. Posebno Smith se ga je nalezel, da je obležal in ni vedel, kje se nahaja. Ko je drugo jutro prišel k njemu v kabino tovariš, ga je Smith pričel spraševati, kako je bilo, ter dejal: »Sicer se vsega spominjam, kar se je vršilo, le tega ne vem, kdo je plačal avtomobil, ki me je domov pripeljal.«
Kratko in jedernato. »Kako se imaš?«: — »Hvala, dobro. Pa ti?« — »Ze gre. Kaj pa tvoj mož?« — »Sedi.« — »Zakaj?« — »Ker je stal...« — »Kje?« — »... pred sodniki!«
Vladimir ni bil za nobeno rabo. Kjerkoli je bil v službi, so ga kmalu odslovili. Zato se je ponudil v neko trgovino, da bo prvi mesec delal brezplačno in res je dobil tako službo. Po preteku enega meseca je Vladimir dejal gospodarju: »Sedaj je mesec ven in ka-









ko bo naprej s plačo?« »Koliko pa imate sedaj mesečno?« ga je vprašal. »Nič«, je odvrnil Vladimir. »Dobro, od danes naprej imate svojo plačo podvojeno.«
Nekdo se je z velikim zadovoljstvom ponašal s svojimi predniki ter sklenil poiskati veščaka, ki bo natančno preiskal njegov rodovnik. Ko je bil gotov, je zahteval plačo 3000 dinarjev. »To je pa precej drago«, je dejal bahač, »čemu pa je pravzaprav toliko?« »Največ zato, da sem tiho«, je odvrnil gene-olog, »kajti eden izmed vaših prednikov je bil na gradu obešen.«
Zdravnika sta skupno preiskala bolnika, nakar sta se umaknila v sosednjo sobo v svrho posvetovanja, vendar pa sta vrata nevede pustila priprta, tako da je bolnik njiju pogovor lahko slišal. »Vi nimate nrpv« 1 dejal eden izmed zdravnikov. »Moje mnenje . je pravo«, je dejal drugi. »Le tako naprej«, je dejal prvi zdravnik«, ampak pri raztele-senju vam bodem dokazal, da ste se motili.«
Gospa: »Kaj pa je to Mina? Kako se drznete kukati skozi ključavnico?«
Mina: »Ker sem ravno prah brisala, sem pogledala, če niso v ključavnici kake pajče-vine.«
Izvežbanost. Sodnik: »Zdi se, da vam zasliševanje ni neprijetno!« — Obtoženec: »Res ne. Šem poročen!«
Mlad fant (na pošti): »Jaz bi rad oddal tole pismo, ali bo jutri že v Ljubljani?«
»I seveda bo«, je odvrnila poštarica.
»No vidite, ravno to sem hotel vedeti, ker ne sme v Ljubljano, pač pa v Velike Lašče.«

Za naše male.
Rojstvo pravljice.
Nekoč je bil SC CaS, ko še ni bilo pravljic in takrat so bili ct/oci žalostni, ker niso slišali nikoli lepih pravljic, kakor jih slišite
dandanes.
Takrat sta v daljnji deželi živela tudi de-fek in deklica, oba kraljevska otroka. Vsak dan sta se igrala v prelepem vrtu in izpreha-
jala po senčnem gozdu. Raznovrstnih igrač sta imela in vsega dobrega in lepega.
Ker sta pa vsak dan videla vedno eno tn isto ter se igrala z enimi in istimi igračami, sta se naveličala vsega tega ter sta tudi postala žalostna. Manjkalo jima je lepih pravljic Vi b> jih vodile v 'epe kraje in jim naka-
zale precudne lepote. Nič več se nista hotela igrati; tiho sta sedela in gledala v daljavo.
Mati-kraljica jih je v skrbeh vprašala, kaj naj jima da, da bosta zopet vesela. Samo povesta naj ji in dobila bosta, kar želita.
Otroka sta sanjavo zrla v daljavo in nista inogla odtrgati oči od sinje daljave. Skrbni materi pa sta tako-le odgovorila: »Mama, mamica zlata, želiva nekaj, a res ne veva kaj.«
Kraljica je molčala in je želela postati sama otrok, da bi vedela, kaj otroka želita.
»O, da bi prihitei angel iz nebes, ki bi razveselil moja otroka!«
Ti: ti hip, je z neba nizdel priplaval angel. O, kako hitro sta ga "pazila oba otroka! Vedno nižje in vedno bližje je prihajal. Natančno sta videla otroka njegov lepi obraz, tople, globoke oči in čudovito milino v obra-eu. Na glavi je imel zlato krono, na vsem te-
lesu je valovilo krasno belo oblačilo, pretkano z zlatimi zvezdicami. Tiho brez besede se je spustil sredi"med otroka in mater. Vsakemu otroku je položil roko na glavo ter se je sklonil in poljubil mater na čelo.
Takoj pa se je dvignil ter splaval nazaj v nebo. Mati in otroci so strmeli za njim, dokler jim ni izginil izpred oči.
Ko so obrnili oči nazaj na zemljo, pa so jim oči čudovito žarele. Vso zemljo so videli drugačno kot prej; solnce je drugače sijalo, ptički so drugače peli. In otroka sta se oprijela matere ter so odšli po vrtu.
In mat jima je razkazovala vso lepoto. Tako je na.-taia prva pravljica. To rta si otroka zapomnila, kakor tudi vsako novo in novih je bilo vsak dan vse polno. Vse te sta si otroka dobro zapomnila; pripovedovala sta jih dalje svojim rtrekrm in ti zoret svojim tako, da so prišle vse te lepe nravljice ! do pns in jih še mi ra<"'i poslušamo.
Pravljica pa hodi še danes krt lepa kraljičina po naših gozdovih in gradovih in ko-par poljubi angel, ti jo vidi in zna o njej pripovedovat; najlepših povesti. Takega človeka in'enujemo pesnika.
Mirko Kunčič:
&0»'0šfa zgodbe.
Petelin je skočil na plot, priklical s presunljivim glasom skupai kokošji rod in mu oznanil:
•Kikeriki, putke moje, kikerikil Jutri je moj god. Spodobi se, da proslavimo predvečer tega veselega dogodka na svečan način, da bo svetal nanj spomin. Ker bi nam pa to zabavo utegnil kratiti onga — naš silni gospodar — sem sklenil in ukrenil vse potrebno, da praznujemo to reč daleč proč od doma — v samotni hosti. Vse je že pripravljeno: povabljeni so odlični gosti, pel nam bo žabji zbor, bakljado so prevzele kresnice, miši nam bodo nosile gnjali in potice; odmor, sladili nam bodo poleg drugega tudi ijodci in vinski sodci... Kikeriki! Kikeriki! Podvizaj se, kokošji rod — dan se niža, mrak se bliža — skoraj se odpravimo na pot!«
In so kokoši kot bi treni! praznično se preoblekle, izmuznile se naskrivaj z dvorišča in jo ubrale na vso sapo 7,a petelinom proti hosti...
Hej — in so žabe zaregljale, kresnice zabliščaie, zahreščali inštrumenti godcev, a vino teklo je kot ploha ven iz sodcev... Kokoši rajale so kakor blazne, polnile si želodčke prazne vse do polnoči — ko so pijane obležale in pospale...
Takrat — ojej — ko tat prišla iz hoste lisica zvitorepka je nepovabljena k njim v goste in mogočno dovršila slavnnstno gostijo: zavila je po vrsti vsski putki vrat...
Tako .ie, vedite prijateljčki, če petelin-ček potepinček z godci in vinskimi sodci svoj god — bedak — slavi!
V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«!
Zakaj so grče v drevesu?
(Legenda.)
Nekoč je šel Gospod s sv. Petrom mimo krčme, odkoder je odmevalo razposajeno petje. Sv. Peter bi rad pogledal noter, ali Gospod ni hotel, ker je videl, da so ondi pijani ljudje.
Ali sv. Petra je vendarle gnala radovednost. Nazadnje mu je dejal Gospod: »Pojdi tedaj sam tjal« Da ga kaznuje zavoljo njegove nepristojne radovednoati, mu je obesil na hrbet gosli.
Ko je sv. Peter stopil v sobo, je zapazil, da je polna rokodelcev in delavcev. Po orodju, ki je bilo razmetano po klopeh in kotih v sobi, je spoznal, da so najbrže tesarji. Komaj so ga ti zapazili, misleč, da je godec, so zahtevali, naj jim zagode kako okroglo. Sv. Peter, ki ni vedel, da ima na hrbtu obešene gosli, se je smejal njihovi neumljivi želji in še odgovoril ni. Tesarji so še bolj vanj silili in drzno so zahtevali, naj jim ugodi.
Ker se niti zdaj sv. Peter ni zmenil za njihove želje, so se razsrdili in ga napodili von. Zraven je sv. Peter dobil baje tudi par nevšečnih udarcev.
Jokajoč je potem pripovedoval sv. Po-ler ljubemu Učeniku, kako so ga sprejeli in obdelovali ter je prosil Gospoda, naj te malopridneže kaznuje.
Kako pa naj jih kaznujem?« je nato vprašal Gospod.
»Učenik,« je dejal sv. Peter, >napravi, da so v losu železne grče, da bodo imeli potem več dela in tako puste poštene ljudi pri miru.f
»Ljubi Peter,« je dejal Gospod, »ali Ig nisem svaril pred pijanimi ljudmi? Ti pa nisi maral 7a moje besedo! Zdaj pa, ko si izkupil, kar si iskal, se hočeš maščevati nad ljudmi, ki jim je pijača premočila pamet. Njihovo ravnanje sicer ni bilo poštono, ali tako stroge kazni vendar ne zaslužijo. Dovolj bo zante, ako pripustim, da bodo le v drevesih grče.«
In tako se je tudi zgodilo. Odtistihmal ima drevo grče, ki močno obtežujejo tesarjem delo.
Kaj na! se igramo.
Narobe.
Ta igra se zdi na prvi pogled zelo preprosta, v resnici pa je precej težavna, ker je treba zelo paziti.
Voditeljica igre pove, da naj vsaka igralka stori ravno narobe kar ona zahteva ves čas igre.
Pred začetkom igre položi voditeljica na mizo knjigo, ki naj igralci, stoječi okoli mize, polože desno roko na njo.
Voditeljica zakliče: »Začetek igre. Dobro paziti!«
Voditeljica zakliče: »Izpustitel« A igralke ne smejo izpustil, ker velja zapoved »Narobel« Ko voditeljica zakliče: »Držite!« pa vse izpuste. Ko zopet zakliče: »Izpustite!« vse primejo. To se ponovi tri- do štirikrat.
Kdor se trikrat zmoti, je doigral. Za vsako pomoto pa dobi kazen.
Zelo dobra vaja za pazljivosti