295. številka. Ljubljana, sredo 24. decembra. VL leto, 1873.
SLOVENSKINfl R 0D.
Uhaja vH-ik  dati. tMMuum ,,o. no.*ij»* u> ttnnve jm, praauiNiL  »er »*oa pa pe«tl ptttftoi«...  *a v>v«re-9B«rtM» de/«le ... ~ :tt „-v.it:., m l,o, let.-« 8 gold,
sa Mtrt .ota 4 gola. — Za Ljubljane tn-©* poo»!,;aoia na Joti za oe.o leto 13 gold., ta de-j-t lata 5 gold. 30 kr.. ta en moseo I gold. 10 kr.   Za pošiljanje na Uom -e računa 10 kraje za meseo, 30 kr. sa ćetrt leta. — Za taje dežele %a oelo leto 20 gold., »a pol leta 10 gold. — Za gospode uoltelje na ljudskih aoL»h ln la dijaka velja zalžaaa oena in sicer: Za Ljabljano sa četrt leta 2 gold. 50 kr., pa polti prejeuan sa Ćetrt lati 3 gold. — Za oznanila se plaoiu> od oetirt ■topue potit-vrate 6 kr. de ao oauamlo ©nkra: tiska, 5 kr. do ue dvakrat in 4 kr. č> an tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat ho plaća etempelj za 30 kr Oopiai naj aa iivole frankirati. — Uokopici s.', ne vračajo. — Uredništvo je v j-jauljaui na celovški ooeti v Tavčarjevi hiši -Hotel Evropa" 0»r«vn:i>To. oa katero «*< a* hi<urovnH1c pofti.lat* «»»ro*v.<r)#>  r*ki*ro*H1-   otnanOa *     Mhatfiilttrativufl        j« v „Narodni nakarni" v Tavoarjnvi hlA
Vabilo na naročbo.
Z novim letom se začne na ..Nlov. \iii'4»el** novo naročevauje. Ta edini slovenski dnevnik nastopi zdaj svoje Bedmo leto in velja:
Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za celo leto.....13 gld. — kr.
Za pol leta.....«»   „   50 „
Za četrt leta      ....     3   „   »O „ Za en mesec     ....     1   „ lO Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za celo leto.....14» gld. — kr.
Za pol leta.....fi   „    — n
Za četrt leta     ....    4   „    — „ Za en mesec     ....     1   „   40 „ Za gospode   ti«!ilVlj«»   na ljudski h i o 1 a b in za ciajaakc velja zni-žiaittl cena in sicer:
Za Lju bij a n o za Četrt leta & gld. &0 kr. Po pošti sprejeman   „    „   3   „  — „
fcJI^^* Ob enem zopet prosimo, da oni gospodje, ki so nam Še kaj na dolgu, precej poravnajo.
y* jt raciju „Stov. 1\'<* t-otitf.
Bismark
je v pruskem zboru ob priliki posvetovanja in sklepanja o civilnem zakonu, ki se je na Pruskem uvel, govor govoril, kateri se v vsem evropskem novinarstvu kot znamenit zaznamuje. Da se razvidi stališče, katero zavzemlje nova Nemčija proti katoličanstvu, ali pravilneje v razrešavanji razmer med cerkvijo in državo, mislimo i nu.šiui bralcem ustreči, ako nekoliko glavnega iz tega Kismarkovega govora izpulimo. Kekel je on: „To je premisleka vreden slučaj, da se nobena postava ne more dati, katera nema od vatikanskega koncila sem potrjenja papeževega, ali vsaj
Si&tt t © k** •
Slovesna sednica jugoslavenske akademije znanostij in u me In osi i j
dne 27. novembra 1873. Leta 1844 je pisal Stanko Vraz svojemu prijatelju Erbenu: „Jaz sodim, da je zdaj Hrvatska, posebno Zagreb, ognjišče, iz katerega se razpršivajo iskre narodne izobraženosti v razne jugoslavenske strani." K koliko večjo sigurnostjo moremo mi denes besede tega neumrlega pesnika ponavljati, ker moremo govoriti o najvišjem znanstvenem zavodu, kateremu za časov Stankovib v Zagrebu nij bilo ne duha ne sluha. V kratkih letih se je popel literarni život v Hrvatskoj do visoke stopinje, posebno odkar obstoji akademija znanostij m umetuostij. O tem nam svedoči zadnja slovesna sednica tega
da se misli, da posvetna oblast nema pravice postave dati, katere bi papež ne odobril. Tega načela pa ne morete drugače izvesti, nego v državi, kjer je katoliška vera državna vera. In celo, če je to posvetna država, ne pridete tudi potem do mej logike, ki jo hočete; to morete samo v papeževi državi. Vi (klerikalci) bi torej na vsako ceno do tega prišli, ne samo papeževo državo obraniti, nego papeževo državo čez celi svet raztegniti, (mrmranje v sredini, kjer ultra-niontanci sede.) če le en katolik tam stanuje. (Mrmranje.) Z razlogi mi ta izraz pobite, a ne izražajte z neartikulirani mi glasi svojega »trmenja. V zadnji instanci ste vi vendar v dolžnosti, držati se odločilne sodbe papeževe. Mi bolj hočemo miru, nego se ga od vaše strani želi, a vi ne smete vendar pozabiti, da stanujemo v paritetni državi, kjer imajo drugi tudi svoje pravice, in se versko prepričanje vsacega. posameznega samo do neke meje more v zakonu izraževati.u
8 temi besedami je liismark kratko, lapidarno povedal svoje stališče v konfesijo-nelnib postavah. Drugi večji del njegovega govora je osoben, a ne menj zanimiv. Bismark odgovarja protestantovskemu klerikalcu in reakcijonarju Gerlahu, ki mu je očital, da je pred 25 leti Bismark vse drugače sodil. Bismark zagovarja spremembo mislij: „MogoČe, da sem drug postal, a jaz se nij sem nikoli sramoval pritrditi, da se je moje mnenje spremenilo v mojem položji, ako so me okolnosti prisilile, da sem se prepričal, da tako baš ne gre, kakor sem jaz hotel. Jaz sem prav zadovoljen, da se mi iz novejše polovice te stoletinske četrtinke ne more očitati, da sem se v kaki veliki, za državi odločilni zadevi zmotil v svojih pred zorih in razsodbah o stvareh. Saj to mora biti; motiti se je človeško; a krivično bi
zavoda, o katerej hočem nekoliko besedij iz pregovoriti.
Predsednik dr. Franjo Rački je odprl s slovesnim govorom to sednico. Govornik pravi, da se sme obrniti akademija s ponosom na svoje dosedanje delovanje, njen trud je položen v 46 knjigah raznega obsega. Vse stroke so v njem zastopane. Neka pitanja so dokazana, diuga tešenju bližje privedena, a nekatera spodbujena. Pojedine razprave so ] riu cd o svetlosti v povest in zemljepis slovanskega juga, druge bo zopet pokazale bogastvo hrvatskega jezika : ene so nam odkrile prosvetne, društvene in dižavne odno-šaje naše domoviue, druge pa prirodne razmere bivatske zemlje.
Lepa kita 48 strokovnjakov, od katerih 12 stoji še zunaj našega zbora do tega časa, obdeluje znanstveno jx»lje, in nadejati se je, da se bode število v kratkem še pomnožilo,
bilo od mene zahtevati, da bi skozi četrtinko stoletja eno in isto razsodbo o stvareh imel. Jaz ne tiram več strankarske politike kot minister, nego sem se naučil osobna prepričanja podvreči potrebam države. Jaz mislim, da mora tako biti in menim, da je <na zvestoba svojim načelom slaba, ki dete s ko peljo izlije in reče: naj dižava konec vzame, to mi je vse eno, jaz ostanem pri svojem prepričanji in pri sklepu svoje frakcije. Jaz imam to za slabo doslednost, ki me spominja na nepravo mater v Salomonovi sodbi katera pravi: uniči otroka, meni naj bode prav, da se le moja volja izpolni. Tega ne morem. Jaz moram v okolnostih tudi svojo osobno prepričanje podvreči.. Jaz nemam pečati se z dogmatiko, nego s politiko". Dalje razvija Bismark, da je ravnanje katoliških škofov, ker so obstoječim postavam ne podvržejo, revolucionarno. Itevolueijonar mu je namreč vsak, kateri svojo lastno sodbo in svoje mnenje višje stavlja, nego obstoječo postavo. To obstoječo postavo spremeniti, odpraviti želeti iu na to delati, sme vsak; a nihče no sme proti postavi na svoje lastno stališče postavljati se.
Bismark je velik in nevaren sovražnik Slovanstva, — a kar je tu govoril, je za vsacega politika prevdarka vredno, vsak se ima iz tega mnogo učiti.
Iz deželnih zborov. Kranjski deželni zbor.
(6. sej a.) Deželni glavar dr. vites Kal tenegger se spominja na naglo umrlega poslanca Korena. Pravi, da je bil poslanec od leta 18G1 brez prestanka, da je bilo njegovo delovanje, akoravno mirno, vendar uspešno. Tudi za kmetijstvo ima nmrli kot načelnik podružnice kmetijske družbe v Planini velike
kajti oni nemar za vzdruživanje, ki je pred nekoliko leti med nami vladal, gine. Govornik spominja lepega sklada ne samo med delavci, nego tudi v načelih, ki vse v delovanji vodi. „Mi ne mislimo, da obstoji ne izpolnjivi jez med vero in nauko, ili da nauka edina more zadovoljiti umu in upokojiti Človeško srce. Mi te držimo duha treznosti v nauk ah, ki je našemu razdeljenemu narodu posebno potreben."
Potem preide govornik na izvor dualizma v naših verskih, državnih, društvenih in prosvetnih odnošajih. Latinica in cirilica nas spomiujate na ta dualizetn, kako je književnosti obeh narodov služila enemu bizantinska, a drugemu sredovečna latinska naobraženost. Dualistični so povestniiki spomenici, kakor tudi umetniški. En / narod, razdeljen med dve cerkvi, zajemal je podloge svojega duševnega života iz dveh virov, od-
zasluge. Na povabilo deželnega glavarja, izrazijo vsi poslanci svoje žalovanje s tem, da vstanejo.
Filozofično društvo dunajske univerze prosi podpore.
Seknndarji ljubljanske bolnišnice prosijo po dr. Uazlagu izročeni prošnji , da se jim poviša plača, ali pa da draginska priklada.
Deželni tajnik Kreč prosi personalne priklade. V«e te prošnje se izročijo finančnemu odseku.
Dr. Pnkfukar izroči prošnjo prebivalcev močvirja na desnem bregu Ljubljanice, naj bi se od <>0 00O pold., ki ho še za sušenje močvirja namenjeni, tudi za desni breg Ljuh-Ljanfet kaj porabilo. (Izroči se gospodarskemu odseku.)
Poslanec dekan Kramar izroči prošnjo občine Stara Loka za podporo , da bi se napravila dovozna cesta k železniški postaji Loka.
Dr. Poklukar in drugovi predlaga, naj si. zbornica oklene, da je jako nujna potreba, da ne izpeljejo železniške črte Loka-Trst in L j u M j a n a - K ari o vec.
Poslanec Branne in tovariši interpelujejo deželni odbor, kaj je storil za popravo ceste iz Ljubljane na Velike Lašče, Kočevje in Hrvatsko.
Deželni glavar odgovarja, da je deželni odbor nže sklenil , da ima deželni inžene> ce«to prpgledati in deželnemu odboru nemudoma sraviti nasvete.
Poslanec dr. pl. Zavinšek stavi predlop. naj bi se dede na to, da zopet živinska kuga preti , uživanje soli pa je za zdravje živine j^ko koristno, izrekla prošnja na c. k. vlado, da kakor hitro mopoče, predloži držav nemn zboru postavo, da se cena sol/ zmanjša.
Poslanec dr. pl. Zavinšek in več drnzih poslancev interpelujejo vlado, ali bi hotla preiskavati, ali bi ne bilo koristno, da bi se napravila cesto iz Novppa mesta v Metliko čez Gorianski hrib. Vladni zastopnik obljubi, da bo odgovoril v eni prihodnjih sej.
Poslanec dr. Suppan poroča v imenu finančneca odseka , o računskem sklepu za I. 1872 zemljišno-odveznega zaklada in proračuna za 1. 1874 in predlaga sledeče:
1. Računski sklep, tega zaklada za leto 1872 se odobrava.
2. Za zaklado deželnega doneska za leto 1874 naj se 20perc. doklada na direktne davke izvzemši doklado za vojaščino, potem lOperc. doklada na davek vžitnine od vina,
deljenih s pregrado dveh različnih jezikov, nosilcev starodavne klasične prosvete. Bi-zanlinska in latinsko-nemška država sta bila dva tf-Čaja, okolo katerih so se vrtele državne, uredbe obeh polovic našega naroda z oddeljenim pmerom. Turška povodenj je za-vstavila razvitek jngoiztočne Evrope, med tem ko je zapad lahko lepo napredoval. To trdno spanje je objelo tudi iztočno polovico naSepa naroda, ki je to stanje duševne nezavednosti izrazil jako lepo v spanji junaka, kraljeviča Marka. Ali tudi ta del se je začel zopet lepo zbujati iz svoje nezavednosti ali pridržavši si še vedno ostanke duševnega dualizma. Naša akademija ima tedaj poleg svoje prve naloge tudi se drugo, da namreč ta dnalizem ublaži, ter oba naroda privede do duševne zajednice, in to bode tem laglje, ker ste zdaj obe polovici prisiljeni zajemati izobraženost samo iz enega vira, iz vesolj-
vinskega sadnega mošta in od mesa pobira.
3. Deželnemu odboru se nkaže , da naj najvišje dovoljenje za pobiranje teh deželnih priklad po navadnem potu zadobi.
Poslanec Kramarič pravi, da nij pravično, da se samo vinorejcem in vinopivcem zmiraj nov davek naklada. On bi bil zato, da se tudi pivu, katerepa po večjem gospoda pije, in žganju davek naloži. Končno nasvetuje, naj se deželnemu odborn naroči, naj skrbi za to, da se tudi pivu in žpanjn za namene topa zaklada davek naloži. Poslanec Zaporec in dr. Osta podpirata Kramaričev predlog, kateri se s predlogom finančnega odseka vred sprejme.
Poslanec Murnik poroča, da je finančni odsek njemu izročene računske sklepe kranjskega deželnega zaklada in njegovih podza-kladov za leto 1872 in sicer: porodnišnega zaklada, nnjdenišneera zaklada, norišnega zaklada, zaklada posilne delalnice, bolnišnega zaklada, pledišnega zaklada in dcžc^no-kul-turnepa zaklada v vsili postavkih glede dohodkov in stroškov primerjal z dotičnimi proračuni in za opravičene zpoznal poedine prestope proračunov, katerim so bile neiz-opibljive potrebnosti uzrok, ter predlaga, da se računski sklep kranjskepa deželnega zaklada I končnim gotovim blagajničnem ostankom s 114 710 gld. 4\/.j kr. odobri. Skupno premoženje, ki znaša konec leta 1872 1.421.615 pld. 9G1kr, se jemlje na znanje.
..Dpželni zbor skrbi, da se ohrani deželnih stanov domestikalno premoženje in drupa deželna imovina, katera je po svojem začetku ali po svoji odmembi lastnina kranjske vojvodine, ter da se ohranijo zalope in naprave, katere so se osnovale, ali se zakla-dajo iz stanovnih, ali deželnih novcev."
Deželni odbor naj za to skrbi, da bode iz dolžnih pisem od dne 10. julija 1846 in od 15. oktobra 1848 k terjatvam prejšnjega deželno-stanovskega (domestikalnepa) zaklada pripadajoči kapital v znesku 19.000 gold. st. d. z vsemi od dne 1. maja 1853 zaostalimi in dalje tekočimi 4°/0 obresti v premoženji kranjskega deželnega zaklada natanko razviden, zatorej se preklienje dotični sklep al. deželnega zbora od dne 2. marci i a 1863. kateri določuje, da bi omenjeni dolg odpisal in v gruntnih bukvah uknjižil.
Vse te predloge zbornica brez ugovora odobri.
0 napravi mosta Čez Savo pri Radečah sklene dež. zbor sledečo postavo :
nega vira človeške naobraženosti. Akademija si sme šteti v čast, da je to svojo nalogo razumevala od svojega postanka. Akademije nij motilo pri tem poslu niti dvojno ime, niti dvojna pisava, ki je oboje opravdano s povestjo in prošlostjo. Ona je enako iziskavala duh naroda, kako se on pokazuje v jeziku in narodnih sestavah, bilo to v zapadnej ali pa v iztočnej polovici, pri Hrvatih ali Srbih. Ona je spravila na dan stare spomenike našega jezika in naše književnosti, bili oni pisani z latinico ali s cirilico, nastavši med Hrvati ali Srbi.
Tako nij izpolnila akademija samo svoje rodoljubne dolžnosti, nego tudi zahtevanje znanosti, ki obsojuje vsako enostranost. Tako so je razvilo naše jezikoslovje do visoke stopinje, kakor tudi historijogratija po prispodabljanji vseh spomenikov.
„Zadržimo, visoka gospoda akademici!
§. 1. C. kr. kranjska deželna vlada je pooblaščena, podjetnikom stavbe mostu čez Savo poleg Radeč pravico dati do pobiranja mostarine za rabo tega mostu na 50 let po-čenši od tepa časa, ko se most izroči občenin po tarfi, ki je pretresovati med c. kr. dež. vlado in dež. odborom.
2. Med temi 50 leti morajo podjetniki ali njikovi pravni nasledniki most vzdršavati v rednem stanu ter stroške vzdršavania plačati.
4J. 3. Po preteklih 50 letih so dolžni podjetniki ali njihovi pravni nasledniki most brezplačno in v dobrem stanu izročiti kranjski deželi.
§. 4. Zarad oprostenja od mostarine na tem mostu veljajo vsakokratno obstoječi zakoni plede državnih mostov.
Deželnemu odborn se naroča, da dohode najvišjo potrditev.
O prošnji viteza Gntmannsthala in druž-nikov naj deželni zaklad dsi podnoro, da se postavi most čez Savo pri Radečah, poroča poslanec Murnik in predlae-a sledeče :
1. Vitezu Ludoviku Gntmannsthalu in druŽnikom se dovoli iz deželnepa zaklada podpora G000 gld. za stavbo mostu čez Savo pri Radečah.
2. Podvzetnikom so naroča, nai Bkrbć zato, da ae bode konečne opledne komisije mogel udeležiti tudi deželni inženčr.
3. Deželnemu odboru se naroča , da 'co podporo izplača takrat, kadar bod<5 most narejen, pregledan in prometu odprt.
Poslanec dr. Costa nasvetuje le 4000 gl. podpore, kateri po njepovem mnenji zadoste.
Za njegov predlog govore grof Barbo, Zagorec in dr. Razlag; proti njemu in da bi Re (5000 gl. dovolilo, Dežman in poročevalec Murnik. Zbor pritrdi z enim glasom večine predlogu dr. ('osto.
V imenu finančnega odseka poroča dr, Snppan o dotaciji za kmetijsko šolo na Kranjskem in nasvetuje:
1. Za nakup zemljišča za kmetijsko šolo na Dolenjskem se dovoljuje deželnemu odboru, da is deželnega zaklada porabi 20.000 gld. in ako treba tudi več.
2. Napravite se dve štipendiji, vsaka po 400 gld. na leto na 3 leta iz deželnega zaklada za sinove kranjske dežele , da se izobrazijo na kaki višji kmetijski šoli, in se zavežejo, da bodo potem najmanje (> let podlijevali , proti sistemizirani plači, ali na vi-norejski šoli v Slapu, ali na gospodarski šoli v Sneperku, ali na kaki drugi deželni šoli.
tudi za nadalje ta smer v našem zavodu, dobro znajoči, da znanost zediuja a ne cepi; da duševno in književno jedinstvo Hrvatov, Srbov in družili južnih Slovanov, ako je mogoče, je »kategoričen imperativ" za njihov obstanek kot narodne in prosvetne osobine, posebno pogledom na velike pro-svetlene narode, ki je obdajajo. Dandenes je moč prosveto tolika, da raztvara narodne osobine, ako je ono ne znajo prisvojiti. Ono misel, gospoda, katero je čopič našega umctelj-nika na tej veliki slici, pri katerej ste se denes zbrali, tako živahno predstavil, naj naša ;tkademija znanostij in umetnostij s svojim trudom na dalje izvršuje na polji nauke, na korist ne samo naše nego tudi vse-obče prosvete."
i Koner prihodnjič.)
Poslance- dr. Razlag nasvetuje, naj bi se v prvem de'u predloga, po besedi „Do lenjskem", dodale besede, ako mogoče blizu Novega mesta, in v drugem delu predloga, po besedah ,.za sinove kranjske dežele," besede: ako teh manjka, pa za take, ki so slovenskega jezika zmožni.
Poslanci pl. Langer in Zagorce govore za to , da bi bila Šola blizu Novega mesta, potem se predlogi finančnega odseka, z od dr. Razlaga nasvetovanimi   dodatki sprejmo.
Poslanec pl. Langer poroča v imenu šolskega odseka o postavi zarad ponavljav-nih šol na Kranjskem. Postava se na predlog dr. Coste brez debate sprejme en bloc tudi v drugem in tretjem branji.
Poslanec Murnik nasvetuje, da se:
1. Občini Kranjski gori dovoli za občinske potrebščine v letu 1874 k direktnim davkom 80" Q doklade, in deželnemu odboru se naroči, naj pridobi za ta sklep Najvišje potrjenje.
2. Občini Kranjski gori pa naj se pove, da se mora zanaprej pri izdelavanji občinskih proračunov ravnati itrogo po §. 66 občinskega rada. Zbornica potrdi.
Deželni glavar potem naznanja, da bode zarad praznikov prihodnja seja 3. januarju.
Štajerski deželni zbor.
|Izv. dop.J
11. seja 19. decembra. Specijalna debata o učiteljskih plačah in odpravi šolnine.
Šolski odbor nasvetuje, da bi odslej bile samo trojne vrste plače po 800 gl., 700 gl. in 600 gl. Reuter predloži, da ostanejo štiri razredi, kakor dozdaj in da ho plačo za učitelje I. razreda 800 gl., II. 700 gl., III. 600 gl., in IV. 550 gl. Po dolgem govorjenji je sklenil deželni zbor: Od 1. maja 1874 dobivajo učitelji na ljudskih šolah 1. reda 800 gld., II. reda 700 gl., III. reda 600 gld. in IV. reda 550 gl. Tukaj moram omeniti, da so šole L iu II. reda večjidel na zgornjem Štajerskem, šole IV. reda pa samo na srednjem in zlasti na spodnjem Štajerskem. Zato so slovenski poslanci glasovali, da bi bili samo trije razredi šol, tedaj tudi učitelji na slovenskem Štajerskem tako plačani, kakor na gornjem. Dokler se to ne doseže, bodo učitelji zmirom silili na mesta, kjer dobivajo boljše plače in se iz spodnjega na zgornji Štajer preseljevali. Deželni odbornik dr. Fleck je pri tej priložnosti nekako osramotil slovenske učitelje, rekoč, da pridejo iz Kranjskega na Štajersko , kjer so boljše plačo, a da ne ostanejo na spodnjem Štajerskem, ampak zavolj par goldinarjev višje plače silijo na zgornji Stajer, kamor jih radi vzemo, na spodnjem Štajerskem pa pomanjkujc učiteljev. Upamo, da se odslej to ne zgodi, ker so plače učiteljev povišane. Naj bi ostali slovenski učitelji na slovenskih tleh.
Dalje so se prejelo sledeče odločbe:
Ravnatelj ali podučitelj dobiva prilogo, ki znaša v Gradci in na šolah 1. in II. reda 100 gl., na šolah III. in IV. reda pa 50 gl. Dokler začasno nastavljeni učitelji nemajo spričala, dobivajo samo (JO do 70 odstotkov od redne plače.
Stalno nastavljeni poduČitelji dobivajo plačo, katera znaša 80 odstotkov učiteljske plače na isti šoli; dokler pa nemajo spričevala, pa samo 60 odstotkov.
Učiteljice dobivajo ravno tako plačo, ka kor učitelji in se jim dovoljuje, da se smejo omožiti. Dozdaj jim je to bilo prepovedano.
Pri vsaki točki je bilo dosti govorjenja, predno je bila sprejeta.
18» seja 20. decembra zvečer. Finančni odbor poroča. Deželni zbor dovoljuje za okrajne ceste l.reda 80.000 gl., za popravljanje in narejanje okrajnih cest 4. reda 40.000 gl., podpore za okrajne ceste 2. reda 15.000 gl., za prezidanje Weiz Rirk-ftsldiške ceste 48.500 gld. , sploh za ceste 188.300 gl., ki se imajo iz deželnega fonda plačati. Za reguliranje Aniže se privoli letni znesek 11.250, za izvanredne stroške 8200 gl.
Deželnemu odboru je naloženo, vlado prositi, da stori predloge zarad reguliranja More in Savlae še v tej sesiji.
Glede železnic sklene deželni zbor: Zidanje železnic Dunaj-Nov i in K ni t te 1-feld-Zaprcšič, kakor pontebske in soln"-graške, zadevlje v prvi vrsti interese štajerske dežele. Deželni zbor tedaj pričakuje, da bode vlada ko najhitreje storila take predloge državnemu zboru, po katerih bode mogoče, da se zidanje teh železnic skoraj začne.
Razne prošnje se rešijo. Vinorejna društva v Mariboru, Ljutomeru, Slovenski Bistrici in Ptuji prosijo, da se nastavi posebni potujoči učitelj za vinorejo in kletarstvo, kateri bi hodil po vinorodnih krajih in pod učeval v vinstvu in kletarstvu. Prošnja se izroči deželnemu odboru, da stori v prihodnji sesiji svoje nasvete.
Omeniti moram, da je baron Washington vprašal vlado, kaj misli storiti proti živinski kugi, ki se je na spodnje Štajersko zatrosila Namestnik Kllbek obljubi, da bode vlada vse atorila, da se kuga ustavi. Dr. SchloiTer se je denes deželnemu odborništvu odpovedal. Deželni zbor je odložen do 5. januarja
Politični razgled.
Notranje drsele.
P LJublja/nJ 2)i. decembra. Nedeljske ftttnajslse uradne novine „Wiener Ztg." razglašajo sankcijnnirano , v nbeh zbornicah državnega zbora skleneno postavo o finančni pomoči za založnice in železnice. — Nedeljska „Sonn- u. Montags-Ztg." piše pod naslovom „ministerstvo in borba proti kornpciji v Avstriji" tak članek, kakorŠen bi gotovo konfisciran bil, če bi ga mi pisali, ali popolno prestavili. V tem ne-koniiseirauem članku se pripoveduje, da so krogi nekih dunanjskih bank to ministerstvo. ki ga še zdaj imamo , podpirali. Te banke so namreč „ehabrus" naredile na Češkem in s kupovanjem velikoposestev se je v rajh.s-ratu ustavover-na večina kupila od bank, ki so zdaj propale. — 11 koncu pa hvali „S. u. M." ministerstvo, da je Ofeuhajma zapreti pustilo in sodniku izročilo, kajti obravnava proti temu , v gospodarstveno-politično življenje tako globoko zapletenemu človeku, bo osvetila neke naše dozdanje razmere na tak način, da — se ne dajo zdaj preračuuiti nasledki.
ne nehajo pravdati so med soboj zavoljo poslanja v deželni zbor. Vsak dan beremo v „Pokroku" in „Nar. L." tožbo iu zagovor in prot tožbo. Reči se mora pa ponavljaje, da se ,,star< čebi" nikakor ne brigajo za slogo. „Podvizi se nam!" to je njih geslo. Na znane spravne propozicije Sludkov-skega iu drugov, so odgovorili Kicger in dragi, to se ve z drugimi besedami: mi ne kandidiramo nikogar, kdor se nam ne pod vržo. Na ta način bode raspor le hujši postali in svojeglavucži bodo odgovarjali za škodo.
Tnanje driiave.
lit/ t f, t „Golos" 'piše o poklici Rnsije v Slovanstvu: pObžaIovati moramo, da je v Srbiji ona stranka zmeraj močnejša , ki se trudi, Sbijo lučiti od Rusije, in jo Magjarom iz lati. Nam očita, da hočemo Srbijo rusifici-rati. Proti temu h um niče nju nas „Budučnost" hrani, kažoč, kake zasluge si je Rusija pri dobila s tem, da je srbske mladeniče na državnih zavodih carstva odgojevala. Rusija je I. 18 12 v hu!'. reškem miru na to delala, da je Srbi/a neodvisna postala, in da je po akjei roanski pogodbi še več neodvisnosti zadobila. Očita se uam knuta v Varšavi. Toda ne pomisli se, da na vsakega človeka, ki so pa Rusi na Poljskem umorili, pride 20 onih, ki jih Avstrijci na Ogcrskem in Italiianskem, 50, ki jih Francozi v Algieru, in 100, ki jih Angleži v iztočni Indiji na vesti imajo. Zdaj naj se naredi paralela med avstrijsko h tuna niteto in med pošastjo ruske nečlovečnosti. Zastonj se o (1 v raca srbski narod od tihih razmer do Rusije; on si je v zavesti, komu se ima za dosedanjo neodvisnost zahvaliti, in komu se za bodočnost sme priporočati. Želeti bi bilo, sklepa „Golosw, da bi se nazori, kakor-šne ima „ Ihulučunst" o poklici Rusije, vedno bolj in bolj širili, da se paralizira laž in obrekovanje naših sovražnikov. Zapadni Slovam se inogo le rešiti, ako razumć nase položje proti drugemu slovanskemu svetu."
f''i7fHCfi.yf,y vlada bo odgovorila na interpelacijo tikoma rirnskegavprašanja. „La Preste". Brogliejev organ, dn v dolgem članku videti, kak bo odgovor. Francoska bo čakala tikoma Viktorja Fmanuela, tikoma Švico in rimskega stola časa, ko se bodo druge napake pokazale — Znano je, kako hitro je Mac-Muhonova vlada Bazaina pomilostila. Vso bolj lena je proti vjernikom komune, ki že dve in pol leta v ječi stokajo. Iz oficijozuih dat se razvidi, da se še zdaj dve vojaški sodniji bavite s preiskovanjem proti pripadnikom komune, katerih je Še 1350 zapitih.
TV##'jpA# sultan bo bržkone svoj kabinet spremenil. Radjid-Paša se mn je zaradi okornosti zadnji čas zameril.
Domače stvari.
— (Iz C'rn o m 1 j a) se nam piše: Tukajšnje učiteljsko društvo bo imelo ;30. t. m. ob 10. uri dopoldne v šolskem poslopji svojo 12. sejo. — Dnevni red je. 1. ustanovitev učnih ur za šole tega okraja na podlagi učnega šolskega reda in načrta od 10. avgnsta 1870 in vsled zboljšanja učiteljskih služeb. 2. Vpe-ljanje nove metrične mere v ljudsko Šolo. 3. Določba o časopisih za novo leto 1874. 4. Račun g. denarničarja od leta 1*73. 5. Volitev nMvega odbora.
— (Učiteljsko društvo) v Ljutomeru ima v pondeljek, 29. dec. občni zbor. Na dnevnem redu je: 1. Govor o izgledni šoli na dunajski razstavi. 2. Razlaganje iz lizike z eksperimenti. Pogovor o skupnem naroČevanji časnikov. Vabijo se vsi učitelji ljutomerskega iu bližnjih okrajev.
— (0 d S c ž a n e) so nam piše: Pred nedavnem smo brali v „S1. N.", v dopisu iz Pod-grada v Istri pritožbe o letošnji letini in o o hudem pritiskanji c. kr. davkarjev glede plačila zao talili davkov. Knako sc tudi v nas.-iu okraji godi, to letošnje prav ubogo leto, ko kmetu ni j iz uičesa denarja skupiti mogoče, posebno po miših brkinskih hribih, kjer uij niti ne sadja ni vina ali dražih pridelkov, tako, da kmet skoro nima ni vinarja za sol. — V bližnji vasi Kozjauc so koze modno razsajale iu še razsajajo, da je na tej bolezni že veliko odraščenih iu otrok pomrlo.
— (V  ljutomerski u ko lic i) je najnovejšem  času jako veliko tatvin, ropov in napadov, tako, da ima preiskovalni Hodnik neprimerno veliko preiskav zarad takih zlo činov. Slaba letina in malo zaslužka ter spa čenost je temu krivo.
— (Tatovi.) Iz Vato vel j na Primor skem se nam piše: Pred enim tednom so bile v bližnji vasi Misleče dvemu posestni koma vso ovco iz hleva ukradene; drugi dan pa vsi kotli iz hiše. Da ne bi po noči tako čuvarili, bog ve, kaj bi nam šo ti tibotapc pokrali. Vedno se jih bojimo. Celo nam bodo na večer meso in špeh pobrali, katerega v dimu sušimo.
— (Slovensko  gledališče) je zadnje nedelje predstavljalo resno igro „lliša slabega glasu".   S to predstavo je bilo ob činstvo popolnem zadovoljno.   Posebno go spodičini  Podkrajškova  in  Jamnikova ste igrali najtežje dele svojih ulog mojetersko -   Gospoda Kocelj in Sušteršič sta, igraje ulogi dandy-jev, nekoliko pretiravala, osobito kar se tiče izgovarjanja. Gospodičina Uar nasova  nij   brez   talenta, a manjka  jej še precej šole in poguma.   Gospoda  Kajzel in Šmid sta svoji ulogi p..iv dobro izvršila.
— (G ledališče.) Na Sveti dau bobta v ljubljanskem gledališči dve dobrodejni pred« stavi, slovenska in nemška! Slovenski se bo igralo ob sedmih zvečer. Ker je bila igra ,,1'ožigalčcva hči", ki sc pri tej priliki ponavlja, lani z veliko pohvalo sprejeta, nadejati se je obilega občinstva; želeti je pa tudi prav živo, da se ga mnogo zbere, ker je dohodek te predstave namenjen na pol po toči zadetim Dolenjcem, na pol pa ljubljanskim ubogim. Ne pozabimo o „veselih praznikih" — revežev!
Razne vesti.
* (Od stopinje do stopinje.) V Ka-tisboni na Bavarskem je nekdanji kirasirski oberstlajtnant baron Fallot-Gcmeiner, poprej adjutant princa Alberta, zadnji čas kot ko misijonar živel, in je zadnje dni zaradi tatvine v zapor prišel.
* (Star tič.) Na Češkem je te dni nekemu fajmoshu kanalČek poginil, ki je bil 34 let star.
* (Nahod) je dobil pruski kralj, — in precej se po vseh novinah sveta telegrafuje o tem visokorodnem nahodu.
1.(Mulca opravnlftfv«. Na vprašanje mnogih č. gg. naročnikov, koliko še dolžujojo do konca tega leta, naznanjamo, da se bo vuiui po poštni listnici zaostala naročnina naznanila.
Barry
l*ONlfclllO.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov.
Revalesciere du
Vsem trpečim zdravje po izvrstni Revalesciere du Barrv, katera brez porabe leka in brez stroškov sledečo bolezni odstrani: bolezni v Želodci, v živcih, v prsih, tia pijačah, jetrah, žlezah, na slisnici, v duš-njaku, v mehurji, in na ledvicah, tubcrkole, sušico, naduho, kašelj, neprebavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlico in blje-vanje tudi ob času nosečosti, scalno silo, otožnost, Bušenje, revmatizem, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki so vsem lokom 7operstavljala se:
Spričevalo št. 73.1)28.
VValdeg na Štajerskem, U. aprila 1K72.
Hvala Vašej Kevalesciere, katero sem jaz, 50 let star mož, skozi 2 leti neprestano užival, sem od mojega lOletnega trpljenja: otrpnost na rokah in nogah, skor popolnem ozdravel iu opravljam, kakor v najboljših časih, svoje posle. Za to meni izkazauo veliko dobroto Vam izrekam s tem srčno zahvalo.
lir. S i g m o.
Spričevalo št. 93.208. Trapani v Siciliji, 18. aprila 1870. Moja žena,  žrtva strašnih,  nervoznih bolečin, s hudo oteklino na celem životu,  s srčnim bitjem, nespečnostjo iu vraničnico v najhujši stopinji, je bila od zdravnikov  za izgubljeno zuiatrana,  kar  sem 8e
odločil prihežati k Du Barrj-evi neprecenjeni Kevalesciere. To izvrstno sredstvo je na začudenje mojih prijateljev, v kratkem času one strašne bolečine ozdravilo in mojo ženo tako okrepčalo, da se je, da-siravno 49 let stara, plesov udeležiti mogla. To Vam naznanjam na korist vseh enako trpečih in se Vam srčno zahvalim.
Atanasio Barbera.
TečnejŠi kot meso, prihrani Kevalesciere pri odraščenih in pri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila.
V plehastih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr., I funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fun-;yv 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 fuutov 36 gold.,
— Revalesciere-Biscuiten v pušicah a 2 gold. 50 kr. »n 4 gold. 50 kr. — Revalesciere-Chocolatče v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta-10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold.
— Prodaje: Barrv du Barrv 4 Comp. na Dunaj!, WallflM«hKn.»n« Št. 8, v LJubljani Ed. Mahr, v ttradef bratje Oberanzuieyr, v lua-bruku Diechtl & Frank, v Celov«! P. Birn-bacher, v Loucl Ludvig Milile r, v Mariboru F. Koletnik & M. Morič, v Merauu J. B Stockhauson, kakor v vseh mestih pri dobrih h-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vso krajo po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
Dunajska borza 23. decembra
(livirno telegrafično por n\ilo.) Enotni dri. dolg v bankovoil) .   69 gld. 50 Enotni dri. dolg v srebru    .   . 74
1860 dri. posojilo.....103
Akcije is.--.ro.i m banke   .   . 996
Kreditne akolje......228
London.........a 13
Napol..........0
C. k. cekini.......—
Srebro.........108
kr.
10
86 60
10»/,
90
03
1
CD
'iai2s9'g.£i'3
O«   2 "3..g "S.*« S
• r—1 đ.£j,5«i:e^6.ll
rJO      .a 'J2 j= B ~ 7© 5
HM Era «9
r~B   fljfs KlĆifl M ® M e. g * S,
a> J* co
o taco o CD
.2
2 tj
Bi
Lekarna k angelju.
Lekarna l anoeljn
(poprej k angelju varim) Ljubljana    dunajska cesta.
Podpisani naznanja častit> mu občinstvu in gg. zdravnikom, da je 9. tega meseca likamo k angelju varim (sedaj k angetjn) na dunajski cesti pruvzol.
t rizadevajoe, z obilno zalogo najboljših zdravil domače in tuje držele, in posebno z najizvrstnišiuii inodiciu-skimi speoialitoiami, kakor tudi z napravo „kcuiii n". a laboratorija" in skoz vestno iu solidno ravnanje v vseli zadevah sedanjega časa zadost .vati, ne bode podpisani nič opustil, si polno zaupanje P, T. pridobiti
Naročhu iz provincijo budo takij proti gotovi plači ali pa po poštnem povzetji cluktiurano.
Poslednjič oziroma za domače in tuj06 se hode v novo odtvorjeni lekarni slovensko, laško in nemško govorilo. (.'J33—2)
I .j uhlja na. 18. decembra 1873.
Gabriel Piccoli,
lekar in kemikar.
Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan S
Dunajska cesta.
i
Pravi
Wilhelmov
antiartritirni an t i revmatični
c a j z a čiščenje krv i.
(Cisti krv zoper protin in revmatizem)
je kot
zimslto zdrar/jenjr
*-d i no gotovo zdravilno krv čisteče snddvo, ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
S |ir i v< it ji- n j c.  k. ilvirno jii »urno Vilmi Jnk Ii'I'.l ni I lun.i u
X 7. d«c. isu. ; ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
ker je od prvih nndi-cinskih avtoritet
„Evrope"
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
<m Valtd Nj. Vol. A
• NajvišjeRa pu- + ^vclju /opor |Kiim-^>
• rr-jonje /itvuro- * £ vunu. Dunaj, m e* M. iniiri .i ISTI. *m
z najboljim uspehom ttpotrebljevano bilo. Ta čaj čisti celi organizem; preišče, kakor nobeno drugo sredstvo, delo celega trupla in odvrno iz njega po notranjimi upotrebjovanji vso nečiste za bolezen nabrano reči; tudi jo učinek gotove* ustrajajoč.
IViiM-ljilo uz«lravljeuj«> protiua, rev-naatizma, otročjih žil in zastaranib, trdovratnih bolezni, vedno gnoječih bc ran, kakor vseh ipuiajev pri spolnih boleznih in po koži, inozolov po telesu ali po licu, lišajev, sifilitič-ii i h ran.
I*on<>1mio UKodou uNp€>h je imel ta čaj pri zagujetenji jeter in vranice, enako pri ziati žili, zlatanci, silnem hotenji po Čut-uicah, kitah in udih, potem pri tisanji v želodcu, vetrovih, zaporu, scavnih nadlogah, močenji, moškem oslabijenji, toku pri /mali itd.
ltol«-/.ni. kakor bramorji, žlozni otok. ozdravijo naglo in temeljito, ako sc pije čaj neprcnebljivo, kajti on je hladeče sredstvo, ki razstopi in žene scavnico. Celi kup spričeval, pripoznavalnih in pohvalnih pisem, ki se terjano zastonj dopošiljajo, spričujejo rus-ničnoMt zgorej ti vajeni h razlogov.
V dokaz rečenega navedemo tukaj vrsto prizna val uih pisem :
Gospodu Franc \V i 1 h o 1 m u , lekarju V Ni-uti k in-Iu-n I Bottusani, v Moldavi, 25. marca 1873.
Dvakrat som že dal od tretje roke Vašega slovitega Vv'ilhelmovega antiartritičnega aiiiirevmatičuega čaja za čiščenje krvi prinesti in ker je ta pri mojih prijateljih jaku ugoden uspeh imel, obračam so sedaj naravnost do Vas s prošnjo, da mi takoj pošljete deset zavitkov, za katere sledi znesek 10 gld. v prilogi.   S spoštovanjem udani
■iUtlvik        JI »I/.j lil. (335—2) c. k. avst. oger. vieekonzul.
Gospodu Franc W i 1 h e 1 m u . lekarju v N * -1111 k i i i-lieii !
llollenstein, 31. marea 1873.
Sprejmite mojo najtoplejšo in prisrčnejšo zahvalo za naglo poslanje Vašega VVilholuao-vega antiartritičnega antirovmatičnega čaja za čiščenje krvi.
Jaz sem ga večjidel sam porabil, nekaj tudi svojim prijateljem in znancem dal.
Vsi tisti, ki rabijo Vas Vilhelmov antiar-tritieni antirevmatični čaj za čiščenje krvi, so me prosili in mi naročili, nuj Vam njih izboljšanje naznanim, in Vam najlepšo hvalo Itn čem. Potebno pri meni kaže uživanje Vašega čaja veseli uspeh; ui<>ja protinska bolozou jo kljubovala do sedaj vsakemu zdravljenju skozi blizu 28 let, po vodnem uživanji 8 zavitkov Vašega Vilhelinovega antiartritičnega nntirevuiatičiioga čaja za čiščenje krvi je unija bolezen uginila.
Ker vidim, da bi bilo zdaj dobro iu zdravilno uživati dalje Vaš Vilhelmov antiartrični antirevmatični čaj za čiščenje krvi, prosim uljudno poslati mi zopet dvanajst zavitkov Vuhelmovega antiartritičneg • antirevuiatičiiega Čaja za čišćenje krvi, za katerega znesek pri-deneui. Z vsem spoštovanjem hvaležni
Jau. I nt< rleiiliu r. pust-stink
Gosp. Franc VVilholm, lekar v Ncunkirchen!
M. Sihotiberg, 5. maja 1873. Prosim Vas, pošljite ml zopet blagovoljno po poštnem povzetji 2 docenta zavitkov Va-iega izvrstnega VVilhelinovcga antiartritičnega antirevuiatičiiega čtija za čitičenje krvi. S posebnim spoštovanjem Vaš* j blagorodnusti udani J. |> I - 1 rolili« li, obeist v penziji.
Svarimo pred ponarejanjem in sleparijo.
Pravi \Villndinov ainiartritičui antirevmatični čaj za či.-č.njo krvi so dobivale iz prvo mednarodne fabrikacije \Vilhelmovega antiartritičnega antirevmatični ga čaja za čiščenje krvi v Nounkirehen pri Duiiaji ali v mojih po časnikih navedenih zalogah.
v.n\ i(<-1«.. x H okrukov ruz<l«>lj(>ii, po predpisu zdravnika pripravljen, s podukom v različnih jozicih 1 gol., posebej za kolek in zavoj 10 kr.
Na ugodnost p. n občinstva so pravi VVilhelmov antiartrituui aiilircviiiatični čaj za (lleenje krvi tudi dobiva: v .Mariboru pii Alois Ouandesta; v Cel ji Itauinbacliovi lokami, Kausclierjevi lekarni, pri Kuri Krisporju; v LonČu na Š Ji.j pri L. Miillcrju, lek.; v UotirJi pri Tribuču; v Varaždinu pri dr. A. Hal tor j n. lek.; v Slo v. Gradci pri J. Kalligaritscku, lek.
emen.
Laatuiaa in tisk »Narodne tiskarne".