Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV 65. LETO IH. V LJUBLJANI, torek, 23. marca 1926. Posamezna številka Din 1'- NARODNI DNEVNIK Jshaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—-. ieedvfsen političen list UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. L«- Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tftrtfc*. Pismenim vprašanjem naj se priloži «>«■'*« za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štey. Krizarenje. Posebnost naših vlad je, da so stalno v krizi. Vseeno, če je vlada homogena ali koalicijska, če ima veliko ali majhno večino, Damoklejev meč krize visi vedno nad njeno neponosno glavo. v •;llv0 iudi sedaj! Ni še sprejet proračun. ki je končno državna nujnost, in že se zatrjuje, da dobimo po izglasovanju preračuna novo vlado, ki po svojem bistvu ne bo nič drugega ko sedanja vlada z nekaterimi večjimi ali manjšimi osebnimi izpremembami. Ini ravno zato bo tudi nova vlada le križarila, mesto da bi vladala in zato bo še nadalje večna nevarnost krize najslabša stran nove vlade. Posledica teh neprestanih kriz je, da vse delo počiva in da naše gospodarstvo propada. Uradniki so v večni negotovosti, kdo bo njih prihodnji minister in ker se pri nas z vlado menja tudi uradniška garnitura, ne ve nihče, kako naj ukrene, da se ne zameri svojemu bodočemu šefu. Ni čuda, če pri takih razmerah kup nerešenih aktov stalno narašča in če slabo kvaliteto naše uprave pač vsi kon-■statiramo, a jo ravnotako enedušno dalje mirno prenašamo. Pa če bi imele vse te krize vsaj kak načelen pomen! Vse prej ko to! Niti ena naših vladnih kriz ni doprinesla k raz-oiščenju pojmov, niti ena ni nastala iz iiAčeiuik vzrokov. Vedno je porodil vladna krize samo strankarski, dostikrat pa tudi že čisto oseben interes. Mi imamo že leto dni neprestano krizo, ker je v krizi zdravje šefa vladne stranke. Državni voz ne gre in ne gre naprej in vsi vemo, da ne gre naprej zato, ker ni več kos svoji nalogi tisti, ki ima državno krmilo v svojih rokah. Povsod drugod bi takemu ministru rekli, da naj gre, le pri nas je stvar čisto narobe in poz,iv, da naj gre, dobi tisti, ki ne more več mirno gledati, kako propada vse vsled nesposobnosti enega moža. In zato križarimo že leto dni in bomo križarili bogzna še kako dolgo, ker naša skupščina ni dorasla svoji nalogi in ker nima poguma, da bi napravila red. In tega poguma ne bo imela, dokler ne bodo velilci poklicali poslance na odgovornost in jim ■ prav energično povedali, da so tega krizarenja siti! Vse te naše vladne krize so prava »fortvurštlerija«. Ne vpraSa se, kakšne zakone bo dala nova vlada, po kakšnem principu bo vladala, temveč vpraša se samo, za kako dolgo ji nezdrave zakulisne sile puste življenje in kako bo premagala krizo, v katero redno vstopi, p redno je bila zaprisežena. , Vsled teh vladnih krte imamo že celo ministrov na razpoloženju in na-stal Je že pregovor, da je Jugoslavija država, kjer postane politik lažje minister ko pa poslanec, Zato pa so on ministri tudi prava bela vrana- In če kdaj pridemo do take bele vrane, frotem vsled večnega krizarenja niti ta more razviti svojih sil. Komaj je storjen zakonski načrt, pa je že izmenjan minister in zopet se sestavlja zakonski n»črt po novih vidikih in to se ponavlja "d infinitum. V so zlo našega javnega življenja leži v tem krizarenju in ne moremo še upati, da ga bo skoraj konec. Zakaj te večne 'r™ 80 povzročile apatijo javnosti za politična vprašanja, to mrtvilo pa je pro-tektor večnih kriz. Zato ni boljšega leka proti večnim krizam, kakor, je aktivnost’ javnosti Toda treba je, da se ta pojavi čim prej, ali pa bo krizarenje ubilo vse naSe gospodarstvo. eja skupščine. EKSPOZE MINISTRA PAVLE RADIČA. — 590.000 HEKTARJEV RODOVITNI! ZEMLJE POD VODO. Interpelacija opozicije v zadevi Radeta Pašiča. Beograd, 23. marca. Popoldanska seja narodne skupščine se je pričela ob 6. in pol. Na dnevnem redu je bil proračun ministrstva za agrarno reformo. V začetku seje je govoril minister Pavie Radič, ki je podal ekspoze o delu v svojem resoru. Navaja, da bo že skoro leto dni, odkar je povzel besedo v tej skupščini v znani svoji politični izjavi. V tej izjavi sem kot eno izmed političnih toelc programa hrvatske seljačke stranke omenjal naše naziranje o agrarni reformi, ki smo ga imeli mi že pred tridesetimi leti. Takrat še ni bilo sovjetov. Mi smo že takrat povedali svoje nazore, kako je treba izravnati neenakost glede zemljiške posesti. Nismo našli nerazdeljene zemlje, a bi jo morali razdeliti. Sem minister za agrarno reformo, pa nimam zemlje, pač pa veliko število re-flektantov. Pri nas gre vedno bolj lepa zemlja pod vodo, mesto da bi se lepa zemlja oslobodila od vode. Znana stvar je, da imamo pod vodo 5GO.OOO hektarjev rodovitne zemlje. Naša agrarna politika bi se lahko ozna-j čila L eno samo bsedo, ki je dovolj jasna i in to je začasnost. Ko sem prišel jaz, sem našel, da se je že pred menoj začelo urejevati. Nadaljeval sem z ureditvijo. Ni mala stvar, da smo prišli do prepričanja, da je tako reševanje agrarne reforme, kakor je to izvedeno pri nas, porušilo pridobitno sposobnost naše zemlje, kar kar nas je oviralo pri okrepitvi dinarja in pri jačanju financ ter glede na davčno moč naše države. Ugotovili smo, da je v Vojvodini 45 odstotkov takih, ki so dobili zemljo, pa so jo zapustili in tako ne plačajo nič davka. To nas je pripravilo do tega, da pri izvajanju agrarne reforme postopamo nekoliko strožje. Kar se tiče Dalmacije, je komisija izvršila svoje delo in v najkrajšem času bom predložil klubom in narodni skupščini načrt zakona o definitivni ureditvi agrarnih odnošajev v Dalmaciji. Kar se tiče agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini, je tam razdeljena zemlja med 13.000 družin. Razen tega je 6000 dobro-voljev, a je še okrog 1500 ljudi, ki bi jim bilo treba odmeriti zemljo. V južnih krajih gre paralelno z dodelitvijo zemlje domačemu življu dodelitev zemlje kolonistom. Dobrovoljcev je tam malo. V ministrstvo agrarne reforme prihajajo ponajveč prošnje dobrovoljcev in optantov ter sedaj tudi grških beguncev. Število dobrovoljcev ni točno ugotovljeno, a danes znaša to število veliko več, kakor pa izkazujejo uradni podatki. Želel bi, da dobrovoljci sami urede svoje razmere v organizaciji, tako da-bomo na čistem, kdo je dobrovoljec in kdo ni. Naša agrarna reforma je vsekakor bolj-Ha korumunska in poljska, zaostaja pa za češkoslovaško. Mi nismo v bližini Ru- SEJA VLADE. Beograd, 2;>. marca. Včeraj popoldne je bila v ministrski sobi narodne skupščine seja ministrskega sveta. Na seji »o razpravljali o amandmanih in so sklenili, da se sprejmejo amandmani v višini 220 milijonov dinarjev. Zadovoljiti je potreba predvsem potrebi poljedelskih kreditov, razentega je treba dovršiti že začete zgradbe in končno je treba poskrbeti za nepredvidene osebne izdatke. — Minister za šume in rudnike je poročal o zadevi >Velebita«, družbe za izkoriščanje lesa. Sklenjeno je bilo, da se ta spor »pravi pred gosp oda rsko-finančni sije in ta nam idejno ni nevarna, ker smo proti takim idejam. Z druge strani moramo računati, da smo v bližini zapa-da in mi se zahvaljujemo našim velikim zaveznikom, da smo vsi v eni državi. Nadejamo se, da bomo z zaupanjem velikega kapitala z zapada mogli dobiti potrebna sredstva v pogledu melioracij, s katerimi bi se velik del zemlje osvobodil od vode, nadalje da nam bo moči izvesti regulacije, elektrifikacijo itd. Mnogo posestev je bilo pri nas enostavno odvzetih brez vsake zakonite podlage in se je razpolagalo z njimi brez vsake pravne osnove. Po zbranih podatkih je bilo do konca preteklega leta v južnih krajih uspešno koloniziranih 6604 družin na 48.804 ha in 2931 domačih interesentov na 13. 696 ha. Glede čivčivskih odnošajev je bilo lastnikov 5973 in 9899 eiv-čij na 27.692 ha zemlje. Število zgrajenih hiš znaša 3249. Zemljišč je bilo pridobljenih za koloniste 49.C66 ha, a naselitev se je vršila polagoma, ker ni kredita za podelitev podpor in za gradnjo naselbin. V Bosni in Hercegovini je v pogledu ureditve kmetskih odnošajev izplačanih 103.911 kmetskih zemljišč na 637.006 ha obdelanih zemljišč in 677.234 ha šume. V pogledu kolonizacije je bila podeljena zemlja 496 invalidom, 1507 ljudem brez hiš, 5907 dobrovoljcem in 5108 ostalim, v celem 13.198 družinam. V Bosni in Hercegovini je 8558 dobrovoljcev, od katerih jih je izven Bosne dobilo zemljišča 3792. Na podlagi begluške uredbe je 45.449 sporov, a jih bo v celem okrog 60.000. Od teh sporov je rešenih v prvi inštanci 37.535, v drugi 5832, v tretji pa 1050. V severnih krajih spadajo velika posestva pod agrarno reformo. Takih posestev je 604, od teh 205 last inozemcev. Skupna površina vseh teh posestev je 885.331 juter. Razdeljenih je 575.793 juter, to je 66 odstotkov, in sicer nad 222.735 družin. Dobrovoljcev je bilo. 18.886 družin s 161.623 jutri, kolonistov 7118 s 47.034 jutri. Število zgrajenih hiš je znašalo ob koncu 1924. leta 6061. Skupno število družin, kd so zainteresirane na agrarni reformi znaša 369.278. lnteresirancev na agrarni reformi je okrog pol milijona, površina obdelanih zemljišč pa znaša 1,346.624 ha. Ko je minister Pavle Radič končal svoj ekspoze, je govoril samostojni demokrat Kujunilžič, ki se je bavil z razmerami v Južni Srbiji. Nato se je še samostojni demokrat Umičovič bavil z vprašanjem dobrovoljcev. Radikal Toma Popovič'- je hvalil delavnost ministra za agrarno reformo. Nato je bila seja zaključena in naslednja napovedana za danes dopoldne ob 9. uri. odbor ministrov*. — Prometni minister je predložil osnutek pravilnika o rečni plovbi. OBČINSKE VOLITVE V DALMACIJI BODO ŽE APRILA MESECA. Beograd, 23. marca. Splitski veliki župan dr. Perovič je imel včeraj daljše konference z notranjim ministrom Maksimovičem. Razpravljala sta o izvedbi občinskih volitev v Dalmaciji. Te volitve bodo prej, kakor se je mislilo, to je, ie meseca aprila t. 1. Volitve se bodo vršile po ■volilnem zakonu, ki sedaj velja v Dalmaciji. Beograd, 23. marca. Demokratski poslanski klub je sklenil, da se vloži interpelacija zaradi nedovoljenih intervencij Radeta Pašiča pri državnih dobavah. Interpelacijo bo izdelal dr. Šečerov. Ko bo interpelacija podpisana od vseh predsednikov opozicionalnih klubov, bo predložena skupščini. Beograd, 23. marca. Danes dopoldne se sestanejo načelniki klubov bivšega opozicijskega bloka, da končno urede besedilo interpelacije v sl vari Radeta Pašiča. Nato se pozovejo tudi samostojni demokrati, da to interpelacijo sopodpišejo. O tem so bili že obveščena. Nekateri poslanci samostojne demokratske stranke so že včeraj izjavili novinarjem, da nimajo načelno nič proti tej interpelaciji. Sicer pa pravijo, da je to zadeva, ki je še pred sodiščem, in zato obsojajo nekatere ministre, ki so poskušali posredovati med Kadetom Pašičem in Dragi-šo Stojadinovičem, da bi se poravnala. OMAJANO STALIŠČE NIKOLE PAŠIČA. Beograd, 23. marca. V političnem položaju opažamo čim dalje bolj tendenco, izzvati nekako zaostritev in s tem dovesti do razbistrenja vsa vprašanja, ki naj bi prišla na dnevni red. Pašič stoji pred zadnjo odločitvijo. Izgleda, da bi utegnilo priti do akutne situacije, še predno bo sprejet proračun. Ministrski predsednik se v svojem privatnem stanovanju posvetuje z raznimi uglednimi prijatelji. Opozicija je zavzela v skupščini ostro stališče in bi, kakor izgleda, rada ustvarila tak položaj, da bo moralo priti do razširjenja vlade, kakor hiiro bo izglasovan proračun. Pašiča skrbi poleg vprašanja njegove lastne ošebe tudi akcija, ki se je začela proti njegovemu sinu Radetu Pašiču s procesom pred tukajšnjim prvostopnim sodiščem. Interpelacija celokupne opozicije v zadevi Radeta Pašiča je težak element, ki bo znatno vplival na rešitev vprašanja glede osebe samega Pašiča. Položaj je toliko zanimivejši, ker gret tu za umik Pašiča iz političnega življenja. Ta vprašanja se ne razčiščujejo to pot samo v parlamentu, temveč tudi na raznih sestankih. KRALJ SE INFORMIRA O DAVČNI POLITIKI VLADE. Beograd, 23. marca. Še pred izglasovanjem proračuna bo kralj sprejel poročevalca vladne večine Gavriloviča in si dal podrobno poročati o proračunu, o amandmanih in o finančni politiki naše države. Krona pa želi slišati tudi druge finančne strokovnjake, ne izključivši niti dr. Kumanudija, ki bo sprejet še pred zaključkom proračuna, tako da bodo na merodajnih mestih obveščeni tudi o mnenju opozicije. NEMŠKI PARLAMENT V ŽENEVI. Berlin, 23. marca. Včeraj se je v parlamentu pričela debata o zunanji politiki. Besedo je povzel dr. Stresemann in obrazložil dogodke v Ženevi. Za njegovega govora je prišlo do burnih prizorov. POVRATEK BALKANSKIH ZUNANJIH MINISTROV. Beograd, 23. marca. Včeraj popoldne sta potovala skozi Beograd grški zunanji minister Rufos in bolgarski zunanji minister Burov, ki sta se vrnila i* Ženeve. « J. lassenbach, tajnik Mednarodne strokovne iv® v Amsterdamu: Razvoj strokovnega giban 41.836.000 kvinta lov 41.521.000 kvintalov Strokovne organizacije' so si priborile trdno Stališče v gospodarskem življenju vseh industrijskih držav in se priznavajo povsodi, kjer so mogle razvijati svoje plodonosno delo daljšo dobo, kot zastopnice širokih slojev delavstva. Nikjer si niso strokovne organizacij« 19 »tališče zlahka priborile. Najprvo je bilo treba delavce same o potrebi združevanja prepričati, kar nikakor ni bilo lahko delo. Nato je bilo treba delodajalce k priznanju strokovnih organizacij prisiliti in končno pripraviti zakonodajo in oblasti do tega, da ao »ogle strokovne organizacije neovirano delovati. Delavcem je bilo treba dopovedati, da ima-ja pravico stremeti za zboljšanjem »vojeg« položaja in da morejo to doseči le, če skupno im sporazumno nastopajo. Zavest o solidarnosti je bilo treba šele vzbuditi, pa tudi vero v možnost doseči uspehe. To se je moglo v prvi dobi najlažje zgoditi na ta način, da m je opozarjalo na že dosežene uspehe, te p« d oteči v prvi dobi je bilo nad vse težko. Toda neprestana propaganda je vendarle pripeljala k cilju in dane« moremo s ponosom pokasati na delo, ki so ga dovršile strokovne organizacije v interesu delavstva. Kratkoviden podjetnik je moral smatrati strokovne organizacije ie v naprej kot sebi sovražne i* tem primemo tudi nastopati. Njih aamen je vendar bil vzeti mu del njegovega dnfrižk« la ga dati delavcem, obenem pa ■ skrajšanjem delovne dobe omejiti izkoriščanj« delavca. Da stremljenja strokovnih organl-aasij po viSji plači in krajši delovni dobi n« ■pomenijo tudi kar takoj zmanjšanje zaslužka podjetnika, tega se ni že v začetku spoznalo. Podjetniki so zato skušali ustanavljanje strokovnih roganizacij preprečiti in pod grožnje *~i»r«i odpusta iz službe so dostikrat prepovedovali pristop k strokovni organi Raciji. Koliko delavcev je prišlo ob kruh, ker so postali Mani strokovnih društev, kolikim se ni potom dogovorov med podjetniki in vsled Šraih list vaela možnost, da bi si našli delo! Uvidevni podjetniki so pa spoznavala nekatere prednosti strokovnih organizacij in uvideli so, da je urejevanje odnošajev med podjetniki in delavci s pomočjo strokovnih esgaaizaoij mnogo plodovi te jše kakor pa direktno pogajanje s delavci. Kar se tiče zakonodaje in oblastev so ta skoraj bre* izjeme v vBeh deželah pobijala nastanek strokovnih organizacij. Smatrala »o jih kot nevarnost za državo in za razvoj industrije in ker ao bili državni krmilarji vedno in razreda, čegar interesi so nasprotovali delavskim, so si tudi zavedno ali nezavedne psvojili mišljenje svojega razreda. Kdor pena« zgodovino angleškega strokovnega gibanj«, najstarejšega gibanja te vrate, ta pozna trnjevo pot, ki »o jo morale prehoditi v prvi debi strokovne organizacije. V Nemčiji, kjer t«as preživel ves razvoj strokovnega gibanja, kakor tudi v drugih državah, ni bilo drugače, j To se je sedaj izpreinenilo. V vseh kulturnih državah je priznano strokovno gibanje kot potreba in preganjanje delavskega gibanja velja kot znak reakcionarnosti in nekulture. V kaki meri je napredovalo strokovno gi-abnje, dokazuje število članov k_ Strokovni zvezi priključenih strokovnih deželnih eaa-tral. To število je nnašalo: leta 1904 . . 2,477.000 leta 1905 . . 2,949.000 leta 1906 . . 3,664.000 leta 1907 . . 4,097.000 leta 1908 . . 4,237.000 leta 1909 . . 5,807.000 leta 1910 . . 6,118.000 leta 1911 . • 6,900.000 leta 1912 . . 7,383.000 leta 1913 . . 7,702.000 leta 1914 . . 6,843.000 leta 1916 . . 5.168.000 leta 1916 . . 5,234.000 leta 1917 . . 6,996.000 leta 1918 . . 10,359.000 leta 1919 . . 23,170.000 leta 1920 . . 22,701.000 leta 1921 . . 22,411.000 leta 1922 . . 18,574.000 leta 1923 . . 16,490.000 Kakor se iz tega vidi, jo članstvo stalno naraščalo in šele med vojno je nastopilo nazadovanje, kateremu je koncem vojne sledi1! razmah, ki je bil naravnost nezdrav. Naposja število članstva je bilo pred tem leta 19:13, namreč 7,702.000. To število je leta 1915 pad- j lo na 5,168.000 in se dvignilo leta 1919 na 23,170.000, torej vež ko za štirikratno. Da ta ia vojne in revolucionarnega gibanja porojen razmah ne bo trajno obstal, je vedel vsak, kdor je imel le količkaj izkušenj v strokovnem gibanju. Zato nikakor ni treba nazadovanja, ki »e je pojavilo v zadnjih letih, vzen tragično, čeprav bi bilo seveda nasprotno prijetnejše. Da so mogle strokovne organizacije tam, kjer so bile močne, položaj delavca zboljšati, je vsakomur jasno, kdor pozna delavske razmere iz lastnega opazovanja. Pri tem pa ni-kakor ni industrija propadla, temveč ®e je še bolj razvila. Postalo je splošno priznano načelo, da je napredek industrije mogoč le s pomočjo tehnično in kulturno razvitega delavstva, da pa pridemo do takega delavstva le potom dobrih delavskih razmer in mezd. Ne more biti naloga države, da pritiska življenski standard svojega prebivalstva in da v interesu majhnega privilegiranega razreda preprečuje dvig velike mase svojih državljanov. Kjer pa se smatra država za varuha vladajočega razreda, tam povzroča nezadovoljstvo in sovraštvo, a pri tem ni ▼ stanu trajno napredka preprečiti. Iz ekspozeja ministra za šume in rude. V »vojen ekspozeju je podal dr. Niki 6 zelo tanini ve podatke o našem šumarstvu in rudarstvu ia zato objavljamo njegove glavne podatke. Da bi se pogozdovanje izvedlo v popolni neri, bi bilo potrebnih 20 milijonov denarjev letno skozi 50 let. Iz raznih vzrokov ■n ae mora doba pogozdovanja raztegniti na driito dobo in leto« je v ta namen določenih okoli 10 milijonov proti 4 milijonom leta 19*4 in 1928. V gozdnem gospodarstvu so proračunjeiu dohodki države na 214 miMjonov, izdatki pa ■a 124, tako da bo znašal prebitek okoli 90 milijonov. Dohodki bodo večji, ker ao nekateri gozdovi le tako zarasli, da je večja eksploatacija nujna. Maša lesna industrija je v krizi in država bi ji morala priskočiti »a pomoč. Kolikor je bilo v moči, je minister 1» tudi storil. Mi se pa zgodilo zadosti in trete bo lesni Industriji predvsem pomagati ■ znižanjem železniških tari!. Kljub krizi pa j« ■aftt tesna industrija ohranila sobi trg v So-teni Afriki in Franciji in deloma je mogla konkurirati tudi v Ivaliji. Velike težave p« iahajajo Iz različne zakonodaje in vedno velja je potreba, da se doseže tu izenačenje. Največja ovira je pri tem pomanjkanje osobja in zato je ministrstvo posvetilo vso pažnjo rudarskim šolam. Danes imamo nižjo rudarsko šolo v Celju in montanistični oddelek na ljubljanski univerzi. Da bi se osnovale Se nove rudarske šole, ni potrebno, ker bi drugače dobili rudarski strokovni proletariat. Kot temelj «a proračun se je vzela leta 1924/25 dosežena produkcija, ki je znašala 13 milijonov kvintalov premoga, 600.000 kvintalov soli, 4 mil. kv. železne rude, 800.000 kv. železa in 50.000 kv. manganove in kromove rude. Kako se je gibala produkcija premoga, kažejo sledeče številke: 1. 1920/21 12.497 1. 1921/22 13.246, 1. 1922/23 14.085, 1. 1923/24 (ni bilo javljeno), 1. 1924/25 13.650 in za leto 1925/26 do 1. aprila 11.800 tisoč kvintalov. V vsej državi p« je bila dosežena sledeča produkcija : leta 1919 leta 1920 leta 1921 leta 1922 leta 1921 25,000.000 kvintalov 32.230.000 kvintalov 34.100.000 kvintalov 37.270.000 kvintalov 41.115.000 kvintalov leta 1924 leta 1925 premoga. Državni rudniki so v vsej produkciji bili , udeleženi s 35 odstotki. Produkcija je torej I silno narasla, od leta 1913 za 44 odstotkov in ! sicer od 29 na 42 milijonov kvintalov. Zato imamo danes premogovno krizo. To povečuje še uvoz tujega premoga in lani je znašala vrednost uvoženega premoga celih 300 milijonov dinarjev. V še večjo ilustracijo krize premogovne industrije bodi omenjeno, da morejo državni (s 33%) in trboveljski pre-mogokopi (s 37%) kriti vso potrebo, dočim za ostale preuiogokope (3('%) ne bi bilo trga. Neugodna je iudi bilanca naše železne industrije. Dasi smo dežela, ki relativno najmanj rabi železa, znaša uvoz tujega železa vendarle 160 milijonov dinarjev. Nujno je, da se državno gospodarstvo t šumarstvu in rudarstvu vodi na isti način ko ▼ privatnih podjetjih. Deloma je potrebno, da postane privatna inicijativa sploh merodajna. V ta namen je vlada tudi »e dala podjetje Dobrlin-Drvar v zakup in v tem lunialu se bo postopalo tudi v bodoče. —rn—im—snirmn——mi>—ii iiiiiBim—«*fki n mmiiii iirirn u- Politične — Samotojni demokrati izven vsake kombinacije. — Po izglasovanju proračuna vladna kriza. Bograjski ko zagrebški listi so pričeli pisati o predstoječi vladni krizi, ki ima izbruhniti takoj po izglasovanju proračuna. Seveda pa ta kriza ne bo iagledala tako, kakor bi želeli naši samostojni demokrati. Vsi njih računi, vse njih špekulacije so popolnoma brez podlage, ker so danes samostojni demokrati ravno tako izven vsake kombinacij«, kakor so bili takrat, ko je prišlo do sporas-uma med radikali in radičevci. Ce se govon o predstoječi vladni krizi, potem brez izjeme vsi listi in politiki poudarjajo, da se nikakor ne bi razbila sedanja vladna koalicija, temveč bi se le zamenjale osebe. Enako soglasno pa se odbija tudi misel razširjanja sedanje vladne koalicije. Samo pritegnitev Davidovičevih j demokratov se smatra kot mogoča, toda tudi | le v tem slučaju, če ne »tvori nove vlade Bašič, temveč dr. Ninčič, ker Davidovičevci od- ' ločno odklanjajo vsako sodelovanje s Bašičem, j Večja reorganizacija vlade je torej nad vsem : verjetna, izključeno pa je, da hi se razbil sporazum, sklenjen med radikali in radičevci. := Splošna nezadovoljnost z delom sedanj« vlade. Kakor je na eni strani vse prepričano, da mora koalicija med radikali in radičevci na vsak način še dalje trajati, tako pa vlada tudi splošno prepričanje, da je bilo vse dosedanje delo vlade zelo defieitno. Nad vse značilna je v tem oziru pisava radikalnega »Vremena c, ki pravi med drugim: Čeprav ima sedanja vlada vse predpogoje za intenzivno delo, vendar se splošno opaža, da rešuje komaj tekoče posle. Nobenega načrta nima sa svoje delo in dostikrat ni sistematičnega dela niti v enem ministrstvu. Med tem pa «e vedno bolj množe akutna vprašanja, tako glede našega gospodarstva in naše slabe uprave, ki ima svoje vzroke v kompliciranosti uprave in korupciji uradnikov. V tem je glavni vzrok nezadovoljstva in sedanje latentne vladne krize. To nezadovoljstvo je zlasti močno v vladnih vrstah in v klubih so vladni poslanci govorili pogosto ostrejše ko v skupščini opozicionalni. Razpoloženje v radikalnem klubu je danes tako, da j« klub faktično v opoziciji proti vladi in da glasuje »a vlado samo iz strankarske discipline. Ravnotako pa vlada nezadovoljstvo tudi v klubu 11SS, samo da je tu avtoriteta šefa kluba močnejša. To so pravi vzroki krize, dočim so druga nesoglasja samo manjše važnosti. Kot doka* e« obstoj krize so navajajo tudi vedno nove kombinacije o izpremembah v vladi. Od veeh teh kombinacij je najbolj resna ta, da se po izglasovanju proračuna — kar pa ni treba, d* bi ae zgodilo takoj — izvede večja rekonstrukcija vlade. Da bi *e tudi razširila vlada s pritegnitvijo kake skupine ia opozicije, «a to ni stvarne potrebe. Prvič izhaja vzrok, krize iz vladnih vrst samih in ne iz opozicije in že zaradi tega ni potrebno razširjenje vlade. Drugič pa se smatra, da bi se s pritegnitvijo novih skupin »amo otežbočilo delo vlade in povečalo sedanje težave. Zato bi «e mogla pritegniti samo stranka, ki bi pop®*" noma soglašala s programom in delom oben strank (Davidovičeva). Da bi nastala pred izglasovanjem proračuna, je le rasi« verjetno in zgoditi bi se moglo to le, 1» bi ena od koaliranih strank nenadoma preokv«-nila svoje stališče. — I)r. Ninčič na ohcorju. Dasi se v radikalnih listih ne omenja ime Nikole Paliža vendar pa je jasno, da velja velik vzrok nste-dovoljstva saino njegovi osebi. Da ne gr« delo izpod rok, je v glavnem krivda N. m-šiča, ki odloča o vseh vprašanjih, dasi »F govo zdravstveno stanje ne dopušča, da«1 faktično vodil vse vladne posle. Zato’ se stvori, da bi se Nikola Bašič umaknil v ozadj« in bi stvoril novo vlado dr. Ninčič, ki uKhru zaupanje N. Pašiča in še v večji meri zaupanje krone. Pri rekonstrukciji vlade, ki M *• izvedla, bi bile upoštevane vse skupine v radikalnem klubu, da bi se tako zatrlo vsak« nezadovoljstvo. Boža Maksimovič bi ša M-dalje ostal notranji minister, ker da irabj« radičevci raje posla z ministrom, ki ga «• poznajo, kakor pa da bi doživeli nova presenečenja. — Stjepan Radič o birokraciji. Pred srijs-ško predstavo Gogoljevega »Revizorja« j« imel St. Radič daljši govor, v katerem je St voril tudi o birokraciji. Med drugim je tepi: Z istim nasprotnikom, a katerim se je tetril >; Gogolj, se borimo tudi mi. Birokracija je tfedi danes zlo. Uradniški zakon je zvezal vkjto in narod. Ministri ne delajo nič drugega k* ia podpisujejo napredovanja, razvrstitve in p*-voditve iz ene stopnje v drugo. Z nob«3jm zakonom pa ni določeno, kakšne dolžnosti ia ima uradnik. Sreča je samo, da imamo ttii uradnike, ki imajo našo dušo. Toda oni pa vrhovih, načelniki, je nimajo. Mi smo Vri« 8 mesecev v vladi in videli smo, da teh Ut in več tisoč birokratov misli le na seb« ta celo tedaj, če so univerzitetni profesorji. ■»-htevajo večje plače, ne vidijo pa, da vas! rimajo šol, potov in da niti niso zavarovte* pred poplavami. Birokrati hočejo vse s« sebe, hočejo, da se vseh 13 milijard proračMa porabi za nje. — Kolikor se nanašajo te besede — in to se — na Beograd, so vseskMd upravičene. — Občinske volitve. V Vukovaru so dri« ta rezultat: SDS 3 mandate, Nemci 1, delarai 2, kmetski federalisti 8, radičevci 4, radikali o, socialisti nobenega mandata. — V Zem«*s pa je bil rezultat volitev sledeč: Hrvatate meščanska lista 2 mandata, radikalna oHri-elna 4, nemški radikali 2, nemška strank« 8, HSS 4, socialisti 1, SDS 2 mandata. Radikali »o nazadovali, SDS pa je napredovala. = Zunanja politika Amerike se izpremsai. Ameriški veleposlanik v Londonu je poslal predsedniku Coohlidge-u poročilo o položaju v Evropi. V tem poročilu pravi Hougbtea med drugim sledeče: Kontinent Evrope, kolikor pridejo v poštev njegovi državniki, m ai iz vojne nič naučil. Zveza narodov je dahi od tega, da bi bila dejansko medna r«da« sredstvo za mir in skuša ustvarjati alijate« kakor »o bile one 1. 1815, samo s to razlik«, da ne morejo Evropi zajamčiti 401etnega miSU, Na čelu tega gibanja je Francija 8 svojimi ta- j teliti, ki jej pomagajo in dajejo pogum. Ote-'' tavljajoče jim pomaga tudi Anglija. Čeprav je večina angleškega javnega mnenja Žiri« drugega nazora, je po mnenju Chamberlaina tako sodelovanje z ozirom na dogodk« *a Vzhodu vendarle potrebno. Razorožitve »v-ropski narodi ne žele, še manj pa, da bi tt Amerika vmešavala v njih zadeve. Razora-žitvena predkanferenea se bo sestala in w» pravljala o stvareh, ki jih interesirane drisv« sploh odklanjajo. In namenoma so se predlagali taki predlogi, da ije uspeh kontera*«« že naprej nemogoč. Končno pravi velepoam-nik: Nobenega upanja ni za razorožitev, 4*-kler ne izgine sedanja blaznost ali pa ne |jo-dre grozeča vojna katastrofa v srca ljudi. mm~ lja Združenih držav, da se rešijo razorožitve*1 problemi, j« »erešljiva »vsled odpora Francije, Italije in Japonske. Houghton tudi vidi nobene možnosti, da bi prišlo do tem-promisa med nazori Francije in Anglije. — Časopisje mnogo razpravlja o posledicah, ki jih more in ki jih bo naibrie tudi imelo t» poročilo. Splošno se miril, da bo vsled trapa poročila padel , predlog o soudeležbi A medi« pri haaikem mednarodnem razsodišču Im te bo v Ameriki mnagala takozvana »egoistilM« politika, ki zahteva, da so Amerika tudi ■» gospodarskem polju odreče vsakemu sodelovanju z Evropo. Alf«: Pri justifikaciji. Im ni vredno, najmanje p« estetično, gledati obešenje in tudi zelo malo slovesna je tak« justilikaeija. Prav skoraj banalno enostavna in poleg tega — fizično neprijetna. N« bom šel več gledat takih reči. Vsaka izrednost draži živčevje in vzbuja radovednost. Prvi filozof je bil oni, ki se je prvi začudil. In kaj je bolj izrednega, bolj Čudnega, bolj nerazumljivega kot smrtt Tukaj pa se ti misterij smrti takorekoč ad oeu-lo« demonstrira, v vsej svoji večno nerasum-Ijivi priprostoeti in enostavnosti, v treh mi-nutab, javno — skoraj banalno medicinsko. Ta nerazumjlivost, to nujno nerazumevanje, ta filozofija je interesantna. In razen tega lahko tu jeS kos žemlje zraven ali se ostudno smehljaš — to se tudi vidi — ali celo zbijaš Sala in poveš svoje tehtno in tu brez dvoma — a*j je oni daleč »pod tabo« — tudi merodajno mnenje. Moralno in nekako upravičen i« napol primoran k temu. In tu gre za naj-vnljo, najbolj črnino, najbolj meta lično stvar sploh v Bvljenju človek* in človeštva od po-*«*ka. ... . t _ Tu jo lahko gledaš, tu lahko lautizu-as, tu se lahko naslajaš in še prijeten, takorekoč »moralen« občutek imaš, da se ti kaj takega ne more zgoditi, ker ai boljši, lepši od onega, sa^ ai takorekoč del eksekutorja in obla- T» nezaslišano nasprotje, da ae bo ta večno neraauljivi misterij smrti — nekaj kar bi moralo biti vzvišenega nad vse —, da ae bo dogodil In da ae dogaja in*to v točno naprej odmerjenih minutah in ob natačno pripravlje- nih in vsem znanih okolnostih, da »e dogaja javno, ogabno priprosto in banalno, to je interesantno, — filozofsko interesantno. Drugače sme samo ljubljeni, brat, oče, žena, mati k postelji umirajočega, tu pa vsak hlapec. Kajti »častivrednih meščanov«, kot jih zahteva zakon, je presneto malo pri takih priložnostih. Če kaj otopi čustva, potem to; in poleg tega je tako izigravanje tudi greh. 2e dvorišče mariborske jetnišndee je tako čudno mrko in mračno in mokromrzlo, napol megleno oblačno jutro pa še poveča ta utis. Okoli v kvadratu visoka, menda trinadstropna poslopja jetnišnice z gluhimi, zamreženimi okni, gledajo temno glupo in brezizrazno kot slepa očesa na te razburjeno surove obraze, ki so gnetejo na malem prostoru spodaj. Vse to še zmanjša žo itak majhen prostor dvorišča, da začneš težje dihati na dnu tega četverokotnega, temnega zaboja. Vislice so iisto mole. Dva navadna, bedasta kola kot dva rejena možica stojita glupo ob južni strani stene. Zdelo se mi je, da če bi imelo to dvorišče smetišnico, bi morala stati neizogibno ravno na tem mestu. Vratca, i* katerih pripeljejo zločinca, so čisto majhna; hudobno majhna, sredi visoke trinadstropne jetnišnice. Procedure izvršitve nočem opisati. Ni zanimiva niti estetična. Samo gola, kratka točno določena, nerazumljiva in mrzla fakta in nič drugega. Zdaj se odpro vratca jetnišnice, Bdaj koraka, rdeč je v obraz, zdaj stopi na oder, zdaj mu popravlja vrv, zdaj spodtakne pručico itd. Golo, gluho, glupo in nerazumljivo —■; morda radi neizmernega našega egoizma. Se dvakrat bolj m zapreš som vate. Menda se še obsojene« sam . objekt. Razumeti itak ni mogoče. Nit J . Vrv okoli vratu, to popravljanje vrvi, ko je že itak okoli vratu, — saj mogoče sta bili samo dve sekundi — meni sta se zdeli dve minuti. Obsojencu menda dvoje življenj. Tako v pozoru na odru, glavo pokoncu, osem korakov pred sabo radovedne, zijajoče oči, bedaste in surove obraze, visoko nebo, mračno in mrzlo obenem pa čutiti, in do najmanjših podrobnostih in s tresljajev čutiti, kako ti potna roiui od zadaj popravlja mastno vrv okoli goltanca, ki bo zdaj, zdaj zarezala in napravila koned, — namreč nerazumljivi, nemogoči konec in to Se ta, morda že drugi, na najboljšem slučaju tretji ali četrti trenutek. Ko ena sama mrtva misel mora zaplavati življenj« mimo oči, zgoščeno v eno samo neznosno «a- Pravijo, da se ob takih trenutkih izredno fino, skoro smešno natnko, do najpodr®bl*fl' ših nijans opazuje. Najpriprostejše reči: rdeči nos gledajočega mesarja ves z modrimi žilicami preprežen ali nesmiselni izraz sosednega strešnega žleba ali nasprotnega jet-niškega okna; še manjkajoči gumb na črni sukni bližnjega uradnika se opazi bajo z izredno zainteresiranostjo. Vsaki izmed teh tisočerih misli, ki se zaletavajo v obupni naglici, v tem kvadratnem prostoru pa je Jato-časno in s vso gotovostjo podlaga neizbežnost takojšnjega konca. Ta .gotovost, da nd izhoda, mora biti najhujša, Saj še bolnik ne more živeti bre*. upa, ker je neirogoče in bre* smisla. Na smrt obsojeini še vsi upajo, in sigurno in smešno naivno upajo na svobodo. Ce bi jim vzeli to, potem Sele «e jim vzame v»e. Pravzaprav je kazen, ki jo naloži družb« obsojencu desetkrat hujša in se mu dvrije* vrne. Par minut, mogoče par sekund muljenja med obe^em kodv^t juatmkM^ 1 ravijo, da buJa zločinske instinkte, kSao »»“»ti « ** tudi taki Moreni« samo ima v jedru seksualnost. Mogoč« je bil prvi umor seksuaUs-V spolnem aktu samem je še ohranjen odsev nasilnoati in okrutnosti, ki dopušča to aaale-eiio. Čudno razigrane obraze se je videlo 1», (XI ij'udi, kjer bi najmanje pričakoval. Majin, n, nebogljen možiček, ki bo menda «ri* življenje mirno krojil hlače ali vlekel dwt« in niti za dan ne bo prišel v konflikt ■ tezenskim sakonom, tu se j« čudovito ojtea-čil. Pa tudi drugo je. Cisto osebno zadošžrag« mu vidim na uzadovoljenem obrazil. Mirite, da je moral sovražiti Čiča ali Zlahtlča te« iz zavisti kot i* bojazni. On si ne upa če« po-stavo, ves jo uP0griien in 1*“®“' šen zakai bi se kdo drugi? Tudi on ima «k>-£ke initikte, o Ja, toda'vse j« tako maflrao, zveriženo, nevredno. Z grožnjo ga ukrotil. Za take je — te teh je večina — teorija ustrahovanja. Tl upijejo, da je vse premalo kamri, da vse prehitro, gre, bolj počasi treba obešati. Neka dama — In celo gospodična — »» je nedavno rekla, da bi ona pustila iloitate po desetkrat v dnevnih obdobjih na električni atol te ga tako — pomalem usmrtila, Spomnil sem se slovenske ženske respondence Jovo Caruge. Ene pravijo, o« bile tudi take, ki so zahtevale, da sega woi obesi, ampak ne sami« oberi,_ muči, druge ao mu pa stavile ^r na rarogu najogabnejše ponudbe in se mu vdajal«. Dnevne vesti. Skala • senzacijonaLno iznajdbo v radiotele-eev' Vtihotapljali so predvsem tobak, sol, ffroltiJ rol tir nranKm ♦ ■ • ■» ... I nro lina in nor>i ^ ^ifrnroto I DVE ZANIMIVI TOŽBI. Pred beograjskim sodiščem sta »e priželi nt nad vse zanimivi razpravi. Rade Pasic, sin ministrskega predsednika, id flasom davčnega potrdila št. 89.665, z dna 4. januarja 1926, ne plačuje nobenih davkov, ro4i Drag. Stojadinoviča, uradnika v trg. mi-»Jatritvu zaradi razžaljeuja časti. Stojadinovii jt »a stopil obširen dokaz resnice ta svojo tr-ditav, da dela Rade Pašič z izigravanjem oie-tfvaga položaja kupčije na škodo države. Do ■■»prave v tej tožbi še ni prišlo, ker je zaatop-afk toženega zahteval druge sodnike. Druga zanimiva tožba je tožba vojnega mi-ntatra generala Dušana Trifunoviča proti ((tedniku »Političnega glasnika«, Nikolič«. T»di Nikolič je nastopil doka zresnice ter navaja troje stvari kot dokaz za trditve, izneše-t inkriminiranem članku. Vojni minister da je odstavil generala Tucakoviča urno za-1u, ker ga je ta svoje dni kot komandant Mo-i-*T*ke divizije na solunskem frontu odstavil ed nesposobnosti kot šefa generalnega štaks. Dalje navaja Nikolič slučaj generala Mi-Msevi&i, ki ga je dal vojni minister obtožiti ta is osebnih motivov in ki je bil pred veli-Ui k vojnim sodiščem oproščen vsake krivde Sa oba procesa vlada v vsem Beograd« aajve^je zanimanje. »aj končata oba procesa že kakorkoli, sta a.r_ot>a procesa.-d°kaz, da srbska javno«! j Vef m da se j® tudi v Beogra- • pričel boj^ da postane naša driava rsa M*vna država. bi. samo, da bi hidi Slovenija inmta odločnih borcev za popolno uveljavljenj« pravne države, zakaj tudi v Sloveniji je v *** oziru izvršiti še mnogo dela.. BANKIR IN REVOLVER-21 RNALIST. e^a slovenska generacija, ki je p»-*no pred 30 leti rogovilila po Dunaju, m •°tov0 jako dobro spominja izvrstno ureje-**Ra tednika in poznejšega dnevnika >Di« <*itc. Li*t je urejeval dr. Heinrich Kanner, Jen najboljših in najsolidnejših dunajskih ^»nikarjev, ki je bil ob enem tudi velik ?*Protnik takozvanih revolver-žurnalistov. r* j® enkrat nekega takega junaka zalotih nekem nečednem poslu, ga je prav trdo Jrtjel in končno bi bila morala priti cela aa-pred sodišče. Kot priča bi bil moral na-*?°Plti neki bančni ravnatelj. Ko pe se je dr. Mnner tozadevno obrnil na bančnega mo-mu je ta rekel: »Oorostite, gosood, te-*• jaz Vam povem, da so mi revolver-žurna-“•I! mnogo ljubši kakor takozvani dostojni ••nikarji. Le poglejte: Ce izve dostojen lunikar nekaj, kar škoduje meni ali mojem« »»vodu, obesi vse brezobzirno na veliki zvon. ®*»protl takim ljudem smo mi brez moči. Č« •» ujezim, 9i nakopljem še njegovo osebno ^vraštvo, kar je še slabše. Revolver-žumalist pride lepo k meni in mi pove, kaj je zve-Ce je stvar neprijetna, se da s denarjem urediti, tako da pride namesto Beto?"**!!^ napada v list celo pohvala podjetja, v .■ . to nekaj vredno, da vsaj vem, kaj me čaka. Ce res pride kakšen napad, je J™" **?• da Preprečim nadaljevanje. I* <1 ljudje niti ne zahtevajo mnogo, včasih naravnost kakšno beraško vsoto. Tako so H Ifcdje pravzaprav vaši tihi kompanjoni, kaj — Jako je dr. Kannerju povedal žnanl »■dimpeitanski bančni ravnatelj Kronfeld, •■m pa dr. Kanner v »Neues Wiener Jour- Ce bi živel dr. Kanner v Sloveniji, bi tako Ejetnega spomina iz svojega tlvljenja ni-10r ne bi mogel napisati, kajti ▼ Sloveniji i rastno samo dostojne časnikarje in abso- tstno nobenega revolver-žurnalista. V Sloveniji ftivi samo eden, ki se imenuje časnikar- baraba in to sem jaz! Samo prepotrebnega sai bančnega ravnatelja še nisem naiel. J P. ^ ~ »Uradni list« št. 26 z dne 20. marca pri-abtaje: Navodila za osnovo usluzbenih listov v resortu ministrstva za finance; razpis ^•de potrdil o izvozu blaga iz Poljske, razite o oearinjanju velooipedov in moto-attlov; pravilnik o uporabljanju potniških ZaPi*kot 80 bili razočarani. Spomnil ““L*® **k. ]rmjT 11 mrtvega doma«. Navaden člo-»ojtu ** rokodelec je sunil — ’ ®orda pijan — svojega sovražnika. ** •» v« k ta človek stopi za nekaj ča- ** fokt^i i®®!* kolje in mori brez pomisleka, *• »vetu u ^ n* ve^ posvečenega zanj 'Irunjk “• “aslaja se s studom, ki ga zbuja v obi&i'- krinka, vse to razpoloženje traja hi , d° Safota, j>otem pa — kakor, da ••njo !£. • . 8e “Pta^ne in izpremeni v *f«vaten prv^ povod? Morda povsem, Kit p^nti*u Pr*vijo, da jo že popolnoma po- **oditi. *®J» sei boji, da ne bi mogel ir i ’ . Horda J^*i pr*vico. »oditi? Umreti ni lahko. T»akei» P°?? nerazumevanje sploh ^ *kraltli atavavizem. ralTonZT eno Je izven **»««* — Prepoved protekciooisma. Minister »a kmetijstvo in vede je izdal te dni naredbo, s katero uradnikom najstrožje prepoveduje vsakršno intervencijo v osebnih zadevah v •vrho proteikcije, bodisi osebno, bodisi po iu-jih osebah. Uradniki se imajo držati »golj redne službene poti. 0 tej naredbi so bili obveščeni vsi uradniki potom okrožnice. — Poljedelske rasstave. V ministrstvu ki poljedelstvo in vode se vrše priprave za poljedelsko razstave, ki se prirede v jeseni v raznih krajih države. Ena od prvih bo razstava v Nikšiču, kjer bodo razstavljeni poljedelski proizvodi iz Crne gore. — Nov *akon o borzah. Te .Ini ise bo pretresal v Beogradu novi zakonski načrt o borzah, ki je bil sestavljen na ziJuj’ konferenci borz. Zakon bo veljal za mo državo. Po tem lipčriu smejo biti tudi žensSloga< iz Ljubljane koncert pod vodstvoa znanega pevovodje gospoda Mirko Premlča. Logat&ni in okoličani, ne zamudite prilike tn posutite koncert v čimobilnejšem številu. t. - ^ - H— riiad^e-inajrib« Jogoeloveo*. Kot poročajo is Amerike, je povzročil tam jugo«lov«iAi državljan, inienjer Ljubomir grafiji velik preobrat na tem polju. Iznajdba obstoji o tem, da se more z njegovim novo-konstniLranim aparatom medsebojno pome-šanje istočasno z enafleo dolžino valov odposlanih vesti ne samo preprečiti, temveč si morejo sprejemalci celo izmed poljubnega števila a enako dolžino valov oddanih vesti iz4»rati ravno one, ki jih žele. Inž. Skala je rojen v Slav. Požegi, kjer je obiskoval ljudsko šolo ter je obiskoval realno gimnazijo v Zagrebu. — Pomanjkanje visokošolskih profesorjev v Leningradu. Kot poroča »Pravda«, vladTi na višjih učnih zavodih v Leningradu tako' občutno pomanjkanje učnih mČfči, da je resno ogrožen pouk. Nekateri zavodi so razpisali nagrade za najboljše odgovore, kako bi bilo temu nedostatku odpomoči ter zasesti va-kantne stolice. Drugi so naprosili sovjetsko vlado, da hi poklicala na vakantna mesta eventuelno inozemske univerzitetne profesorje. — PrepoTed eksporta draguljev ii Rusije. Kot poroča >Rulc, namerava moskovski ljudski komi sanjat prepovedati eksport draini-ljev, dragocenih kovin v vsaki obliki ter inozemskih valut in inozemskega zlatega in srebrnega denarja. Povod za nameravano prepoved je dalo dejstvo, da so bile ekspor-tirane tekom leta 1925 iz Rusije prevelike Količine omenjenih predmetov. — V moški kaznilnici v Maribora sedi trs-nutno 548 kaznjencev. Od ‘eh je 356 Slovencev. Radi umora jih je aaprtih 311. Ker je urejena kaznilnica samo za 490 mož, je seveda prenapolnjena. Baje prizidajo še tekom letošnjega leta nov trakt. — Koliko pisateljev in pesnikov ima sovjetska Rusija? »Večernaja Pošta« je izračunala, da živi trenutno v sovjetski Rusiji okrog 800p pesnikov in 6000 pisateljev ki so navedli literarno delovanje kot svoj življenjski poklic. ^ Ispremembe v »esnamu adravnikov za Slovenijo. V imenik zdravniške zbornice ca Slovenijo je bil nanovo vpisan dr. Vinko Drasch, zdravnik v Mariboru, izbrisan pa je bil dj. Dušan Mladenovič, pomožni zdravnik v Topolščici, ker je umrl. -Opozarjamo na oglas drogerije »Adrija«, Ljubljana, Seleaburgova ulica 1 v inseratnem delu današnje številke. Obveščam cenj. občinstvo, da prevzamem od danes naprej avtomobilne vožnje tudi za v Italijo. — Pavel Stele, avtotakai, Linb-ijana, Poljanska cesta 8, telefon 942. i T ye*ikanski požar v Toki u. V mestnem delu Sugamo v Tokiu je izbrulinil le dni požar, ki se je razširil z bliskovito naglico ter vpepelil nad 800 hiš, med *env; več trgovskih. <000 ljudi je brez strehe. Človeških žrtev ni bilo. — Velik požar na Podgori pri Goriei. Na »v. Jožefa dan je izbruhnil na Podgori pri 1 'Orici požar, ki je uničil velik del novozasa-jenega gozda. Skupnemu naporu ognjegas-eev, vojaštva in civilnega prebivalstva se je posrečilo ogenj, ki bi bil uničil lahko ves gozd, lokalizirati. Gašenje je bilo zelo aevar-no, ker je neprestano eksplodirala munidja, ki leii v zemlji še izza iaaa svetovne vojne. Kot se domneva, je zanetil ogenj nepreviden sprehajalec, ki jo vrgel proč ne-ugasel ostanek cigareto ali po smodke. — Eksploaijaka katastrofa v Ameriki. V Birminghamu je eksplodirala topilna peč. 10 oseb je bilo ubitih, 17 ranjenih. Vsled eksplozije se je razlilo veš sto ton stopljene kovine po okolici. — Med poroko nesveste ljubice v smrt. I« ,w\»lra P°ro5aJ°: Mladi »eljak Milan Obra-DreTM > med tem ko se je vršila poroka njegove ljubice z drugim v Neretvo. Pred smrtonosnim skokom se js prekrižal. — Samomor med uradnimi arami. V p»-sanu, med uradnimi urami se je ustrelil ta dni v Beogradu železniški uraetaik Sreten 21-vanovič. Samomor je izvršil popolnoma nepričakovano. Bil je dobre volje kot vedno. Sel je k svojemu šolu ter ga prosil, da naj mu reši neki akt Medtem, ko mu je obrnil šef hrbet ter se sklonil, da potegne akt s police, je zaklical 2ivanoviš: >Ah, pustite. Napravim sam.« Istočasno si je pognal kroglo v glavo. Obležal je na mestu mrtev. Kaj ga gnalo v smrt, ni znano, domneva pa »e da alkoholizem. — Ker je bil odpuščen is alušbe. V Stockt-onu v Kaliforniji je te dni neki uradnik, ker »o ga odpustili iz službe, eblcznel. Jel je dir- ,P° cestah in streljal iz -revolverja. Lbil je tri ženske in enega moškega, nakar je skušal pobegniti v avtom »biki. Policija ga je jela preganjati pravtaks v aviomohilu Divji serv je končal a tem, da je padel umo-bolni s svojim avtomobilom v neko -amo, kjer je obležal mrtev. — Epidemija samomora v Beogradu. V soboto sta se pripetila v Beogradu zopet dva po izkušena samomora. Zora Mikolčič je skočila iz nesrečne ljubezni do nekega oficirja v Savo. Prisotni mornarji so jo potegnili iz vode ter odpravili v bolnico, kjer je izjavila, da1 J« njena vroča ljubezen v Savi ohladila, tako da ostane sedaj raje živa in skuša trdosrčnega oficirja pozabiti. — V Uršulinski ulici so našli na tleh nesnanega starca, ki je bil lu9tf*i'ea^'C0 ne*te strupene tekočine. Identiteta starca še ni ugotovljena, ker mož nima pri sebi nobenih papirjev, govoriti pa ne more. T.,? bratrancem pobegnila. 171etna sed-mošoLka Danica Filipovič v Beogradu je izginila te dni od hiše. Skrbna mati je hitela na pohcijo, kjer Je poveadla, da je Danica smrtno zaljubljena v svojega bratranca, nekega jurista, s katerim se noče kljub njenemu nasprotovanju na vsak način poročiti-, Par 4ir aato so izsledili deklico detektivi v neto®-privatnem stanovanj«, ki ga j« bil n«jel njen ljublmeo, a katerim je' pobegnila v namenu, da bi se i njim tajno »poročila«. Cel« divisi)« tihotapcev j« prišla tekom let* .1926 na Urvatakem, v Slavoniji in Sloveniji finančnim kontrolnim organom v roke. Vsej« skupaj j« bilo prijetih 17.814 tihotap- • v rrv/ j/i i ruiu tuuun, harin, vžigalice in papir xa cigarete, konias pa jim je bilo dobro tudi vsako drugo Mape. samo, če se jim je obetal dobiček. Tobak so vtihotapljali iz Maeedonije, Hercegovina 1« Dalmacije, cigarete iz Avstrije, Zadra in Iške, smotke iz Madjarake, sol, vžigalice, saharin, papir za cigarete in — potvorjene kolka iz Avstrije. LJabllana 1— Amandmani. Amandman pomeni privesek, dodatek. V narodni skupščini se ps-čajo sedaj samo z amandmani, t. j. z dodatki k rednemu proračunu. Ti dodatki so n« la« podobni dvanajstinam, v katere se lahko *■» spravi, celo izpremeba kakšnega volilnega reda, n. pr. za ljubljansko mestno občino. Kato se za proračunske amandmane silno ma tudi naš trosvet in s strahom ugiba: Ali bo ali ne bo? Ali ostane sedanji volilni c«d v veljavi ali ne? Ali bo zavladal čisti p«»-porc ali bo ostala sedanja določba, da and«-stuje relativna večina za dve tretjini mandatov? Ali bo sprejeta določba, da gladko «tei-ti ljudje ne smejo kandidirati ali pa bo dovoljeno kandidirati le onim, ki nosijo brk« pristrižene a la Zahnbiirstel? Vsa taka vaA«a vprašanja je trosvet že ponovno pretresal i« je po temeljiti vsestranski razpravi akl«aiš, da bo najbolje energično protestirati preti amandmanom, ki povzročajo trosvetu trlllt nepotrebnih skrbi. 1— Dva roparska aapada v Ljubljani? Ljubljanska policija preiskuje dva zagonetni slučaja. V soboto zvečer je počil na Sv. Petra nasipu v bližini Rohrmanove hiše stral. Na Zmajevem mostu službujoči stražnik fs našel na tleh brezposelnega natakarja ■«-dolfa Pavšlerja, ustreljenega v desno str«« prsi. Pavšler je dejal, da ga je napadel a»-znan lopov, odal nanj «trel iz revolverja lar mu odvzel 4000 Din, srebrno uro in veriiiM. Na vogalu Tesarske ulice je imel renco«tr« neki ljubljanski tovarnar z nekim po imeara neznanim človekom. Kot pripoveduje, gm ja neznanec nemudoma ustavil ter zahteval, da mu izroči svoj denar. Tovarnar ga je udaril mesto tega z velikim vežnim ključem tak« močno po glavi, da se je mož zgrudil, nakar je zaklical tovarnar na pomoč. Prihitel )a stražnik, fci je napadalca legitimiral. Oi* zadevi sta zaviti v misteriozno meglo. Pojasnila ju bo preiskava, ki je v teku. 1— Topeni italijanski trgovci. V soboto pa-noči je napadla skupina mladih ljudi v Frančiškanski ulici tri italijanske trgovce ter Nh precej hudo naklestila, nakar je pobegnila. Tepeni Italijani so bežalr nato v kavarna »Union«, kjer jih je obvezal dr. Drobnii. K«r stvar še ni dovolj pojasnjena, abstrahiram od podrobnosti. Maribor. m— Obrtniški prašnik je v Maribora prav lepo uspel. Vršil se je v restavraciji >Uni©*<. Bil je to prvi obrtniški praznik. Sprejeta )• bila tudi resolucija in poslana udanostn« brzojavka Nj. Vel. kralju. m— Mariborski gostilaičarji so imeli v sredo 17. t. m. svoj občni zbor. Za predsedmi-ka je bil izvoljen Konrad Žnuderl. Prvi sklep je bil, da as zadruga včlani v Zvezo gostilmi-ia rekih zadrug v Celju. m— Razstava domačih kuncev, ki se j« vršila na vrtu gostilne Halbwidl v Maribnm, od 19.—21. t. m. je bila slovesno zakljufo«« z ugotovitvijo, da je zajčjereja v mariboraki oblasti od lanskega leta napredoval«. Oblak je bil povoljen. Zanimanje so vzbudili ševlji, izdelani iz zajčje kože, ki eo po strok*««) oeeni — dobri. Prosveta. RHPERTOAR NARODNEGA GLEDALIMA V LJUBLJANI Opera. Začetek ob 90. ari avečer. Nedelja 31. »arca ob 15. uri popoldne: Rala kri. Ljudska predstava po znižanih seaafc. Iven. — Ob 20. uri avečer: PygmalAn. laven. Pondeljek 32. marca: Obrt gospe Warraa«v«. Red A. Torek 23. marca: Zaprto. Sreda 24. marca ob 16. uri popoldne. C« pii-de čarodej. Otroška predstava društva Atena. Izven. — Ob 20. uri zvečer: Dr«fi mladost. Red E. Četrtek 26. «tarca ob 20. avečer: Pygmali». Izven. . Petek 20. starca: Ana Cristie. Red D. Tnrf Drama. Začetek eb pol 20. ari avečer. Nedelja 21. marca: Grofica Narica. Izve«. Pondeljek 2. marca: Zaprto. Torek 23. marca. Boheme. Gostuje gosp« Ada Poljakova. Izven. Sreda 24. marca: Žongler Naše Ljube Goepe. Red F. Četrtek 25. marca ob 15. uri popoldne: ■«-non. Gostuje gospa Ada Poljakova. Iztok. Operne pevke Ade Poljakove, ki gostuje v torek, dne 28. t. m. v operi »Boheme« kot Mimi, se ljubljansko občinstvo še gotovo s veseljem spominja. Pred par leti je v vlogi »Madame Butterfly« dosegla pri gostovanju v Ljubljani tolik uspeh, da se je ta open ■ njo mogla pred polno hišo šestkrat izvajati. Po odhodu iz Ljubljane je bila gospe angažirana dve leti v Beogradu, zadnje leto p« je nastopala v Pariza z največjim uspehom. OBLEKE za spomladansko sezjjo po globoko znižanih cenah priporoča tvrdka LOŽAR & BIZJAK Ljubljana, 8hr. Petra eesta St Sl. ŠELENBURGEVA ULICA ŠT. 1, kjer cenjeno občinstvo, da nas obišče v naših novih prostorih vam nudimo vse običajno drogerijsko blago, kemikalije, zdravstvene in kozmetične preparate itd.; najfinejše francosko, nemško in angleško parfumirano in navadno milo, parfume vseh vrst in znamk, creme, puder itd.; fotografske aparate in različne potrebščine, kakor plošče, papir itd. svelovnoznanih tovarn. j Bogata izbira! Cene Izredno nizke! Izborna kakovost! Sa priporoča cenjenem občinstvu Drogerija WADRIJA« Ljubljana $edaj Šelenburgova ul. 1. VSAKDO ibsolvent trg. tečaia ' h alUbe pri kaVem veSjem poil-SL |r* tudi »«kaj *a*ec*nr bree-— Poaudbe proti aa opravo , trta pod: >D«kn ■•*«. Narodnem Dnevniku" 1 poSilja po želemici In pošti Mlekarna arama Josip Dvorny, Badl(je-vina (Slavonija). Oglašajte v Jack London: Morski vrag. >Ziveti! Živeti! Živeti!« kričiš, in li kričiš sedajle, tukaj le, ne -pozneje. Ti dvomiš o svoji neumrjočnosti, e? Ha-ha-ha! Nisi prepričan o njej. Ni te volja, da bi jo šel prelkusit, Ej, vedno temnejše prihaja. To je tema smrti, konec obstanja, nehanje čutenja, nehanje gibanja, kar >e zgrinja nad teboj, se spušča nad tebe, vstaja okrog tebe. Oči ti postajajo nepremične, steklenijo. Moj glas slišiš slabotno, kakor iz dalje. Mojega obraza ne moreš videti. A še vedno se boriš v mojem prijemu. Brcaš z nogami. Telo se ti^vija kakor kačino. Prsa se ti dvigajo, napenjajo. Živeti! Živeti! Živeti —« Več nisem slišal. Zavest mi je objela tema, ki jo je 'bil tako živo opisal; ko pa sem prišel zopet k zavesti, sem ležal na tleh, on pa je kadil smotko in me zamišljeno motril. Iz njegovih oči je sijala tista stara znana radovednosf. »No, ali sem te prepričal?« je vprašal. : Na, vzemi požirek tegale. Rad bi ti stavil nekaj vprašanj.« Odklonilno sem valjal glavo po tleh. »Vaši dokazi so preveč — ee — nasilni, učinkoviti,« se mi je posrečilo »pregovoriti ob silnih 'bolečinah v grlu. »V pol uro boš zopet dober,« me je zagotavljal. »Iz jaz obljubljam, dat ne bom več v,porabljal telesnih dokazov. Sedaj pa vrstani, pa sedi na stol.« Ia kakor da bi bil igrača tega vraga, sem se za- čel zopet razgovarjati o Omarju in Pridigarju. In še pol noči sva presedela ob tem razgovoru. Dvanajsto poglavje. * Poslednjih štiriindvajset ur je bilo priča pravcatega karnevala krutosti in nasilnosti. Izbruhnila je liki nalezljiva bolezen v kabini in se razširila vse do sprednjega dela ladije. Sam ne vem, kje bi pričel. Vzrok vsega pa je bil v resnici Wolf Larsen. Razmerje med mor-nardji, napeto vsled sporov, prepirov in jeze, je bilo v stanju nestanovitnega ravnovesja, in zle strasti so vzplamtele liki perzijska trava. Tom Mugridge je ovaduh, vohun, toživec. Skušal se je sliniti okrog kapitana in priti zopet milost pri njem, s tem, da mu Je prinašal pošte o mornarjih. Dobro vem, da je on bil tisti, ki je prinesel nekoliko naglih besedi Johnsona Wolfu Larsenu na nšisa. Jhnson si je, kakor vse kaže, kupil obleko iz povoščenega platna v ladijski zalogi in je našel, da je bila zelo slaba. Seevda je takoj raznesel glas o tem po ladiji. Ladijska zaloga obleke je nekaka majhna prodajalna obleke in podobnega blaga, kakor jo imajo po vseh ladijah, ki hodijo lovit morske pse; zaloga obsega Različno robo, ki jo potrebujejo mornarji. Karkoli pa mornar kupi iz te zaloge, se odtegne njegovemu pozrirJSCmn na loviščih morskih psov. Kakor z lovci, je namreč tudi z veslači in krmarji čolnov. Na mesto plače prejmejo koze morskega psa, K u delež, toliko in toliko od vsake ga ujame dotični čoln. Meni ni bilo nič znanega o Johnsonovem godrnjanju zoper ladijsko zalogo, tako da mi je prišel prizor, ki sem ga bil priča, docela iznenada. Pometel sem bil pravkar kabino in Wolf Larsen me je bil zapletel v razgovor o Hamletu, njegovem najljubšem shakespea-rejevem junaku, ko je prišel po stopnicah Johansen, za /ijim pa Johnson. Poslednji je snel čepico z glave, kakci- je navada na morju, in je spoštljivo obstal sredi kabine, zibajoč se neumno ob guganju ladije, in obrnjen. proti kapitanu. »Zapri vrata in zapahni zapah, je velel Woli' Larsen meni. Ko sem storil zapovedano, sem opazil, da se je v Johnsonovih očeh pojavil nek skrbipoln svit; vendar se mi niti sanjalo ni, kaj to pomeni. Niti sanjalo se mi ni, kaj je imelo priti, dokler se ni zgulilo. On pa je takoj iz početka vedel, kaj prihaja, in je srčno čakal. V tem njegovem ravnanju sem našel popolno zavrnitev vsega Wolf Larsenovega materializma. Imel je prav. zavedal se je, da ima prav in zavoljo tega ni imel strahu. Za pravico bi umrl,‘če bi bilo treba, ostal zvest sam sebi, odkrit do svoje duše. V tem se je zrcalila zmaga duše nad mesom, ukrotljivost in nravna veličina duie, KinP'utesnitve ter se d viša nad čas in prost«/ in snov z gotovostjo in nepremagljivostjo, kakoršne ne rodi nič drugega kot večnost in neumrjoČnost. V restavraciji »Pod skalco' Mestni trg št. il se točijo pristna ter pitna vina. Preko ulice 1 Din ceneje. Vsako sredo, soboto in nedeljo od 20.-24. ure salonski koncert. — Ok nedeljah od 9.—13. ure zajutrkovulnt koncert. ■S . 'j s! lahko izboljša svojo eksistenco s pravilno uporabo najboljših Šivalnih strojev ^Gritzner ter z nedosežnimi pletilnimi stroji Adler DUBIED". Te si nabavi pod ugodnimi pogoji edino pri tvrdki JOSIP PETELINC. Ljubljana blizu PreSernovega spomenika ob vodi levo. VINOCET tovarna vinskega kisa, od >Taikoj 10«. PREMOG - ČEBIN 4Talfswa ulica 1/H. - Telefon 56. luipi se vsako koliCino jelovih ali smrekovih pol - rooralov v delelini 86/70 mn in 4 m. — Obvezne ponudbe na upravo lista pod »Benetke«. Stekleno *tr«*lno opeko imajo »talno v **' Združene opekarn* d. 4-Ljubljani. MialaMU in •4Ka*«mi laairilr AUtKSANDlB 2ILE2N1KJ.B - Za tiskamo »Merkur« v Ljubljani Aadrej S*v«r. SPOBT. M Mio v boj proti Denipseru — samomor. Zgodovina boksa .beleži nenavaden slučaj. V mestu Welmington (Delairare) bi se bil moral vršiti boksmatch med tamošnjim lokalnim matadorjem Ralphom Brookaom in Dempae-jem. Ko so pa priSli Breoksovi sekundanti na nj^ovo Stanovanje, *o ga našli mrtvega: ifc »«znanega vzroka »i je bil končal ii vi jen je. Zanimivo statistiko je podal občni zhor nemškega rešilnega društva v Dessau. Vtiic velikemu razmahu kopališčnega življenja se je število vtopljehcev, ki »o valed neenanja plavanja našli smrt v vodi, znatno emanjšalo in aicer je padlo od 40CO v prejšnjih letih na ‘2386 v letu 1925. Društvo je izdalo 100.000 propagandnih spisov ia .razdelilo 15.000 žepkih knjižic. Vzgojilo je 12.000 oseb po lastni metodi in izdalo 400 ljudem zrelostna spričevala. Za aopetno medsebojna zbližanje vsled vojske razdraženih dišav delujejo bolj nego poklicani diplomati — izborni športniki. V mirnem tekmovanju pokažejo, kaj premore njih narod. Pomen takih športnih obiskov se ne podcenjuje več, vsaj v nekaterih državah in med temi je Amerika prva. — Tako je sprejel Coolidge nemške plavače Raderoa-cherja, Frohlicha in Behrensa v daljši avdienci in »e z pjinii razgovarj-al o športnih 'itf-devah. V lahkoatletski tekmi med univerzama Cambridge in Oxford je emagal Cambridge z 8 : 3 točkam. Bolgari proti Srb o« v Belgrada. 20. marca se ja vršila prva nogometna tekma po vojski med bolgarskim in srbskim moštvom. Bel-grajaka Jugoslavija je porazila F. C. Xllf. ir, Sofije e 12 : 5 (7 : 4). Hoffov najuorejži triumf. Čudoviti norveški Allonoudatlet Charles lloff je zmagal v sedniaboju, ki se je vršil v Newyorku. Porazil je dva najboljša desetoborca sveta, olim-pionika Osborna in amerikanskega mojstra Nortona. Zanimivo je, da je prišel Osborne, ki je bil favorit, še le na 3. mesto. Od 7 panog jih je dobil Hoff pet in sicer skok na daljavo in skok ob palici, tek na 60 y, tek če« staj^-na 60 y in tek na 400 m. Norton je zmagal v metanju krogle in nepričakovano tudi v skoku v višiifc; Osborne je bil v teh dveh panogah drugi in HoJf tretji. Hoff je dosegel skupno 5885.3 točk, Norton 4708.4. ŠAHOVSKI TUBNIB NA SEMMERINGU. V pondeljek se je odigralo XII. kolo šahovskega turnirja na Semmeringu. Retti j* premagal Tartakowerja, Aljehin dr. Tarra-scha, dr. Michel Rosellija, Grunfeld Gilga, Yates Vaydo, Spielmann K modi a. Partiji Ru-buistein : Davidson in Treybal : Janowsiky sta končali remis, partija dr. Vidmar : Niem-civič je bila prekinjena. — Stanje po XI. kolu: Aljehin, Spielmann in Tartakower 9, Niemcovič 8K> (2), RubLnstein 7, dr. Vidmar 6'A (1), dr. Tarraseh 6K, Reti 6 (1), Treybal 6, Gilg in Vayda 5 in pol, Janowsky, Yates 5, Grunfeld 4 in pol (1), Davidson 4 in pol, dr. Michel 4, Kmoch 3 (1), Roselli pol toetke. Gospodarstvo, LJUBLJANSKA BORZA, dne 22. marca 1926. Blago: Hrastovi plohi, 90, 110, 130 mm, od 2.50 m napr. in od 20 cm napa-., media, «a. 43 cm, fco vag. meja bi. 1100; hrastovi friii od 25 do 55 cm in od 5 do 8 cm, fco vag. meja bi. 1250; hrastovi hlodi od 35 cm prem. napr. in od 3 m dolž. napr., fco vag. nakl. post. hrvatska bi. 400; brestovi n e obrobij, plohi, od 60 do 100 mm, od 2.50 m in 20 cm napre., foo vag. meja den. 1050; brestovi hlodi, 30 do 40 ran prem. in od 4 m napr., fco vag. meja den. 450; drva bukova, napolsuha, fco meja, 10 vag., den., bi. in zaklj. 17.50. Premog: kal. ca. 7000 antracit, Orle, fco vag. Škofljica: ikosovec, za tono bi. 500; koc-kovec bi. 450; orehovee bi. 400; zdrob bi. 350; kal. ca. 4800, fco vag. Ormož: kosovec bi. 260; kockovec bi. 240; orehovee bi. 210; •drob bi. 190; kal. ca. 3500, fco vag. Novo mesto: kosovec bi. 170; kockovec 100 mm bi. 150; orehovee 50 mm bi. 140; zdrob bi. 130; rovni bi. 120. Pšenica bačka, 76/77, fco vag. nakl. post. bi. 285; koruza: času prim. suha, fco Postojna tranz., za april bi. 160; času prim. suha, par. Šid, 1 vag., den.. bi. in zaklj. 117.50; mlevna (Mahlmais),’ par. Beli Manastir bi. 145; umetno suš., fco vag. nakl. post. bi. 135; inzulanka, fco vag. Ljubljana bi. 165; koruza cinkvanlin, par. Beli Manastir bi. 188; ječmen poml., 65 kg, par. bačka post. bi. 165; rž, 71/72 kg, par. Ljubljana bi. 225; ajda, fco vag. Ljubljana bi. 260; ovee rešetani, fco vag. nakl. posoja l>l-175; otrobi drobni, fco vag. nakl. post. bi. 115; rž domača, fco vag. Beltinci bi. 210; proso rumeno fco vag. Beltinci bi. 210; fižol beli, fco vag. nakl. post. bi. 150; Čebulj«*, fco vag. Novi Sad bi. 500; krompir beli, In« vag. Beltinci, 1 vag., den., bi. in zaklj. 79; Ia Portland cement dalmatinski: v jutaatiii vrečah, fco Split bi. 40; v papirnatih Traja!', fco Split bi. 44. Vrednote: Invest. pos. iz 1. 1921 jgn,, klin zaklj. 72; vojna škoda den. 289.75, bi. 28?, taklj. 289.75; zast. listi Kranj. dež. bank* den. 20, bi. 22; kom. zad. Kranj. dež. bank* den. 20, bi. 22; Celjska pos. den. 200, bi. 206; Ljublj. kred. banka den. 190; Merk a ti ti ln* banka den. 102; Slavenska banka den. S«; Kreditni zavod den. 165, bi. 175; Strojne tovarne den. 100, bi. 105; Trboveljska den. 350, bi. 358; Papirnice Vevče den. 110; Stavbna družba den. 80, bi. 90; Sešit’ dem. 115, bi. 120. BORZE. Zagreb- 22. marca. Devize: Newyork eefc 56.681— 56.981, London izplačilo 276.06 do 277.26, ček 276.06-277.26, Praga 168.15 d* 169.175, ček 0—168.6, Curih 1093.29 4» 1097.29, Milan izplačilo 227.58—228.78, čet 227.4-228.6, Dunaj 800.75-804.75, Berlin 1352.43—1356.43. Curih, 22. marca. Beograd 9.14, Ne\vwork 519.25, London 25.243/s, Pariz 18.3875, Praga 15.39, Milan 20.87, Bukarešta 2.19, Sofija 3.75. Varšava 62.50, Dunaj 73.225, Berlin 123.65, Budimpešta 0.00727. '