Poštnina plačana v gotovini. Leto ix. stev. m. o Ljubljani, v sredo 6. jolila 1921 Ceno Din l. SLOVENSKI Lznaja vsak član popoldne, izvzemsJ nedelje in praznike. — Inserad do 30 petit a 4— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji taserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici beseda 2.— Din. Popust po dorovoru Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240*— Din. za inozemstvo 420.— Din. Upravništvo: Knaflova ulica št 5. pritličje. — Telefon 2304 Uredništvo: Knaflova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Proces razkroja HRS se nadoliuie Tudi pašićevci se že cepijo. — Velizar Janković se umika v ozadje. — Pašićevski poskusi za osnovanje protivladnega bloka. — Beograd, 5. julija. Borba za mandate povzroča v radikalni stranki največje vznemirjenje in razburjenje. Vladni radikali se s svoje strani boje, da bi jim protiagitacija pašićevcev vendarle mogla tako škodovati, da bi ostali v manjšini, dočim se pašićevci zavedajo, da so proti vladi na slabšem v toliko, ker ima vlada ves državni aparat v svojih rokah, in kaj to pomeni, vedo baš radikali najbolje. Včeraj popoldne so se vršile v radikalnem klubu dolgotrajne konference pašičevskih voditeljev, na katerih so razpravljali o akciji Ace Stanojevi-ća. Pašićevski nezadovoljneži so radi te akcije zlasti še po nedeljskih dogodkih v Valjevu silno razburjeni in zahtevajo, naj Aca Stanojević svojo akcijo takoj prekine in skliče glavni odbor stranke, da izdela proglas na narod in napove vladi najhujši boj. Aca Stanojević in Marko Trifković pa se temu prav tako odločno upirata in opozarjata na dalekosežne posledice, ki jih mora neizbežno roditi popolni razkroj radikalne stranke. Nezadovoljneži so že včeraj grozili s samostojno akcijo, Če se Aca Stanojević ne bo uklonil zahtevi večine. Proces razkroja med pašićevci pa se je de facto že pričel. Včerai je dr. Velizar Janković po konferencah v radikalnem klubu posetil Aco Stanojevi-ća in Marko Trifkovića ter obema izjavil, da se umakne iz političnega življenja in odstopa od vsake kandidature, ker se ne strinja z njunim posto- panjem. Odrekel se je tudi Članstvu v izvršnem odboru in obdržal samo mesto v glavnem odboru stranke do sklicanja strankinega kongresa. Kakor se zatrjuje v njegovi okolici, bo njegovemu zgledu sledil tudi Krsta Miletić in še več drugih pašičevskih nezadovolj-nežev. Da bi onemogočili in vnaprej obrez-uspešili akcijo Ace Stanojevića na eni in poskuse Velje Vukičevića, da bi povzročil razkroj med pašićevci samimi, na drugi strani, skušajo pašićevski nezadovoljneži navezati stike z ostalimi opozicijonalnimi strankami v svrho osnovanja enotnega bloka za boi proti vladi. Zlasti se opaža v političnih krogih, da skušajo pašićevci pridobiti za to svojo akcijo samostojne demokrate in radićevce. Včeraj so posetili ugled-nejši pašićevski voditelji Svetozarja Pribičevića in Pavla Radića ter se z njima dalje časa razgovariali o tej svoji akciji. Njihov predlog gre za tem, da bi se vse tri skupine združile za enoten nastop ne samo pri september-skih volitvah, marveč tudi v Narodni skupščini. Volilna kampanja naj bi se vršila pod geslom: «Boj za parlamentarizem !» V kol'kor bo imela ta akcija uspeh, se danes še ne da reci. Ni pa mnogo verjetno, da bi opozicijonaine stranke pristale na tako kooperacijo, od katere bi imeli korist le oni radikali, ki so sicer zapisani političnemu pozablje-nju. Vse kaže na to, da je radikalna stranka pred popolnim razsulom. Ko radikalnem shodu ubit vodite;] Kako krvavo se maščujejo radikalne agitacijske metode. — Pretep med radikali v okolici Gospića. — Predsednik okrožne organizacije umorjen. — Gospić, 5. julija. Za včeraj popoldne je bil sklican v Smiljanskem Polju pri Gospiču, kjer je kakih 20 ra-dikalskih pristašev, shod radikalne stranke. Kot glavni govornik na shodu je imel nastopiti predsednik okTOžne organizacije radikalne stranke, veletr-govec Nikola Pejnović iz Gospića. Shod se je vršil na prostem. Da bi privabili kar največ ljudi, so pekli janjce in brezplačno delili vino in žganje. Še predno se je shod pričel, je bilo že vse vinjeno. Tako! ob otvoritvi shoda ve nastal med maloštevilnimi radikalskimi pri" staši prepir, ki je končal s krvavim ubojem. Neki lokalni opozicljonalec, po. sestnik Simo Majic, je napadel predsednika Nikolo Pejnovića in ga parkrat zabodel z nožem v prsa. Še predno je dospela zdravniška pomoč, je Pejnović* izdihnil. Med prebivalstvom je izzval ta žalosten dogodek veliko ogorčenje in vse se izjavlja proti radikalom, ki si nočejo s takimi sredstvi pridobiti vpliv nad volilci. Seje strankinih vodstev v Beogradu — Beograd, 5- julija. Danes dopoldne se je vršila seja izvršnega odbora demokratske stranke. Glavni del seje je bil posvečen strankarskim prepirom v Kragujevcu, kjer vlada velika napetost med Davidovičevirai in Marinkovičevimi pristaši. Na seji je prišlo do precej ostrega nastopa, vendar pa zadeva še ni likvidirana in se bo razprava o njej nadaljevala na popoldanski seji. Za jutri popoldne je sklicana seja ožjega glavnega odbora radikalne stranke. Za to sejo vlada v vseh političnih krogih največje zanimanje, ker je seja odločilne važnosti za nadaljne odnosa je med vlado in radikalno stranko. Po dogodkih zadnjih dni in po izj>-vah pašičevcev je več kakor sigurno, da bo glavni odbor sklenil definitivni prelom z vlado in izdal proglas, s katerim bo napovedal vladi najodločnejšo borbo. Jutri dopodne se sestane državni odbor za volitve. Na dnevnem redu je določitev volisc v Sloveniji. Volitve v Rumuniji — Bukarešta, 5. julija. V četrtek dne 7. t m. se.vrše v Rumuniji parlamentarne volitve. Volilna borba je dosecla te dni svoj vrhunec. Opozicijonaine stranke se pritožujejo nad terorjem vlade, ki postopa proti epozicijonalcem z najhujšim pritiskom. Veliko senzacijo je vzbudila včeraj vest, da so vsi člani bivše vlade generala Avares-cua postavljeni pod policijsko nadzorstvo. Nobeden bivših ministrov ne sme zapustiti svojega stanovanja, ki so policijsko zastražena. V političnih krosih se sodi, da je BTatianu podvzel te korake z ozirom na grožnje Avarescua, da bo objavil proti njemu dokumente, ki ga bodo tako kompromitirali, da bo postal nem »:oč. Po drugih verzijah je pripravljal Avarescu vojaško revolucijo. Avarescuu in vsem bivšim ministrom ie zabranjeno vsako občevanje z zunanjim svetom, njihovo poŠto pa policija cenzurira. Likvidacija spora z Albanijo — Beograd. 5. julija. Zunanie ministrstvo doslej ni izdalo še nikakega uradnega obvestila o likvidaciji spora z Albanijo. Kakor se doznava v zunanjem ministrstvu, tudi še ni reš^ano vprašanje kdaj in kdo bo imenovan za poslanika v Tirani Zatrjuje se le toliko, da se dosedanji naš odpravnik poslov v Tirani Saković ne bo več vrnil na svoje mesto. Brat bivšega albanskega poslanika Cena bega, Gani beg, ki je vče. raj dospel na Sušak in ki potuje na Dunaj na obisk k svoji borni materi, je izjavil, da se bo Cena beg v najkrajšem času vrnil na svoje mesto v Beograd. Njegova prisotnost v Tirani je namreč skrajno neljuba pristašem današnjega režima ker je Cena beg ena najpopularnejših osebnosti v Albaniji in se ga splošno smatra za naj. resnejšega in najnevarnejšega konkurenta Ahmeda bega Zogu. Naš bivši konzul v Kor-ču ki je bival za časa preloma diplomatskih odnošajev v BUoiju, je včeraj odpotoval v Tirano, kjer prevzame začasno vodstvo poslaniških poslov. Vojna na Kitajskem Paril, 5. julija. Agentura >Indopacific< poroča iz Pekinga, da so severne čete premagale nacijonaliste v šantungu in zavzele tudi Linsen. Nacijonalisti so izgubili 5000 vojakov. London, 5- julija. V sled splošne zmede, ki vlada v šantungu, se ne da ugotoviti, kaj &e tamkaj prav za prav godi. Trgovina popolnoma počiva, ker je valuta padla za 20 odstotkov. Banke so zaprte. Trgovci so prisiljeni jemati denar, ki ga Izdaja vojaštvo. Najbrže bodo vojaške operacije v deževni dobi, ki bo sedaj nastopila, nekoliko ponehale. Nauk ing, 5. julija. Na Modri reki sta eksplodirali dve kitajski ladji- Ubitih je bilo nad 100 Kitajcev. Materijalna škoda je velika. — London, 5. juliia. Angleška vlada je izdala povelje, naj se umakneio iz Kitajske nekatere angleške brigade, ker jih nado-meste tja poslane Čete drugih velesil, predanem *meri£ke, Nevarnost vojne z Italijo 1.1929 Belgijski delegat pri Društvu narodov o usodni politiki f ašistov-ske Italije. — Tiranski incident je samo pojav nevarne napetosti. Diplomatski odnošaji med Italiio in Belgijo niso posebno iskreni, ker se je belgijski zunanji minister, socijalist Vandervel-de. že ponovno neugodno izrazil o fašizmu ter izjavil, da smatra fašistično Italijo nevarno za mir. De Brouckere. ki vodi skupno z Vanderveldom belgijske socijaliste ter zastopa Belgijo v svetu Društva narodov, pa je po svojem povratku iz Ženeve podal bruseljskim novinarjem iziavo, v kateri je odkrito povdarjal odgovornost Italije za dogodke, ki morejo nastati v bodočnosti in ki jim je tiranski incident samo predhodnik. De Brouckere je med drugim dejal: »Tiranski incident je sam po sebi majhna stvar. Izmenjale so se ostre besede, dragoman je zaprt, toda z nekoliko dobre volje se take stvari lahko urede. Ne smemo pa pozabiti, da se v Albaniji in soseščini sistematsko pripravljajo na vojno, v katero .se more zaplesti mnogo narodov. Niti Jugoslavija, niti kak drug balkanski narod in niti države Male antante ne mo~ rejo pristati na'to, da bi dobila Italija gospodujoči položaj v Albaniji, ker smatrajo vse te dežele Jadran kot svoje prometno sredstvo. Italija v Albaniji pa jim more preprečiti izhod na morje, kaiti Jadran je zanje to, kar je reka Escaut za Belgijo. Ne verjamem, da bi se Italija mogla sklicevati na pravice onstran Jadrana. Pravic ki jih ima na Jadranu, pa ji nihče ne odreka.« Na pripombo, da so Italiji potrebna nova ozemlja za njeno naraščajoče prebivalstvo, je dejal Brouckere: «Ce dobi Italija nova ozemlja, bo imela nove težkoče. Vzemimo, da postane Tunis italijanski, tedaj bo v njem manj Italijanov, nego danes, ker so potrebni francoski kapitali, da se zaposli italijanska delovna (moč. Italija pa nima kapitalov. Res je Italiji uspelo, da jih je našla in jih bo še našla, toda to je Ie začasno. So ljudje, ki so verovali v Mussolinijevo zvezdo. V Ameriki so se danes že Lztreznili in jasno se kaže reakcija.* Na vprašanje, ali zaradi oboroževanja Italije, je odgovoril: «Ne samo zato. Toda Italija s svojo pre. naseljenostjo more zelo malo izvažati. Nedavno ie neka važna ustanova v Ameriki objavila, da je nevarno dajati Italiji večje kredite. Ln kaj naj bi Italija počela z no- vimi ozemlji? Razen tega bi bila osvojilna politika za njo zelo škodljiva, ker b| izzvala proti Italiji zvezo držav, katerih gospodarska vrednost raste z vsakim dnem. Prisilila bi balkanske države k resnemu odporu zaradi preprečenja, da se jim Jadran za bodočnost ne zapre. Treba je prepričati Italijo, da ne bo skušala s teritorijalnim povečanjem popraviti svojega položaja. V ostalem nirnia sam-« ona preveč prebivalstva. Belgija, Nemčija in Anglija kljub kolonijam pošilja mlade ljudi v tuje države Ln ničesar jim ne manjka. Ali nima Italija večje koristi od milijona Italijanov, ki žive in delajo v Franciji, kakor pa od nekoliko tisoč Italijanov v Eritreji? Za Italijo bi bilo koristno, ako bi živela v prijateljstvu s sosed1.* Na vprašanje, ali Jugoslavija kaj pripravlja, da bi izzvala spopad, je odvrnil: cV tem trenutku ne. Jugoslavija še ni dovršila svojih priprav in prav tako tudi Albanija ne. Po mojem mnenju se ni treba bati oboroženega spopada v L 1927 ali 1928, pač pa se ga je bati za L 1929. Na obeh straneh se pripravljajo. Grade se strategične ceste, vrše se dela, ki so zelo slična pripravam za vojno. Ker vse to še ni gotovo, diplomacija ne najde velikega odpora. Toda. ako v dveh letih spor ne bo poravnan, ponavljam, da obstoje pogoil za vojno. Tudi tisti, ki poznajo te kraje, pravijo kakor Jaz: dve leti.» «In če bi se ne prodajalo tam državam orožje?* so vprašali belgijskega delegata «To bi zahtevalo od vlad večje jakosti, ki je pa nimajo. K sreči imamo Društvo narodov. Potrebno je, da Društvo narodov posreduje prej, predno postane spopad neizogiben. Mir Izpostavljamo največjim nevarnostim, ako Društvo narodov ne posreduje pravočasno oziroma v nekaj mesecih ali najkasneje v leta dni, ker je tiranski Incident le zunanji znak bolezni, ki še traja. Slični incidenti se običajno urejajo brez znanja javnosti. Dejstvo, da je ta incident postal javen, dokazuje, da so duhovi zelo razburjeni. Smatram, da ie ta spor izredno resen in da more postati najnevarnejši za mir v Evropi najkasneje v dveh letih. Nevaren je tem bolj, ker vodi Italija politiko, ki more prinesti vojno. Tudi Viljem II. ni hotel vojne; tudi on ie istotako vodil politiko prestiža, ki je ugonobila njega in njegovo cesarstvo. Spor med davidovićevci in Slobodna Tribuna«, ki je zagrebško glasilo Davidovičeve demokratske stranke, objavlja v svoji zadnji številki zanimivo sliko o odnošaiih med obema vladnima strankama in razmerah v radikalni stranki. Pred vsem ugotavlja, da se radikalni del vlade z Vukičevićem na čelu nahaja v izjemnem položaju napram stranki, ki jo zastopa v vladi. Dočim so demokratski člani vlade stopili pred glavni odbor svoje stranke in dobili njegovo odobrenje za svoje delo, so Vukičevtić in radikalni ministri v odkritem sporu z glavnim odborom svoje stranke. Ta napeti položaj med voditelji radikalne stranke prihaja do izraza po vsej državi in vpliva tudi na sodelovanje Demokratske zajednice v vladi z radikalskimi tovariši g. Vukičeviča. To se je opazilo tudi na seji glavnega odbora DS, kjer je sam dr. Marinkovič odločno naglašal, da bo napravil vprašanje glede izvrševanja sporazuma o izpremembi upravnega aparata. Nezadovoljstvo je posebno veliko v JMO, s katero je demokratska stranka popolnoma solidarna. To nezadovoljstvo je tem večje, ker je v Bosni in Hercegovini ostal neizpremenjen ves policijski aparat, sigurno pod vplivom spletk dr. Srskiča. Glasovi o krizi so sicer pretirani, gotovo pa je, da demokratska zajednica ne bo dopustila izigravanja podlage, na kateri je došlo do volilne vlade. Težko je reči, ali obstoja pri tem tudi kakšna krivda na strani Vukičeviča, ker bi bilo to fatalno za njega samega. »Slobodna Tribuna« * otavlja razen tega, da »Samouprava« s svojim provokatorskim pisanjem izziva demokratsko stranko. Vulričević je spričo političnih spletk radi-kalskih centrumašev tudi žrtev sistematsko sabotaže teb elementov v ministrstvih. Zato se mora odločiti za onemogočanje teh manevrov, ker Demokratska zajednica ne more mirno prenašati Maksimovićevega aparata v mnogih krajih. Nadalje ugotavlja »Slobodna Tribuna«, da je spor med Vukičevićem in pašlčevci Izredno težak. Danes se že povsod govori o gotovem razkolu na dve radikaiski stranki. Vukičevič postavlja povsod svoje kandidature, ne da bi vprašal za mnenje glavni odbor svoje stranke. Ministri sami prihajajo kot nosilci list v odkrito nasprotje z voditelji pašičevcev, ki groze s prekinje-njem zvez z vlado in pripravljajo svoj poseben volilni proglas, katerega bodo v kratkem objavili. Vse je torej pripravljeno za čim ostrejši boj med vladnimi ln paši-čevskimi radikaH in po Vremena < g. Grga Kostić iz Zagreba, ki je v »Vremenuc zelo pohvalno pisal o ljubljanskem velesej-mu in odposlanec »Berner Tagblatta« gosp. Rudoli Rot. Popoldne bo sejmišče nedvomno zopet oživelo, ker je zelo lepo vreme in ker je v interesu vsakogar, da si velesejem ogleda. _ Pr os ve ta Velik uspeh zagrebškega „Kola" v Frankfurtu Od 29. junija se vrše v Frankfurtu ob Meni svečane glasbene prireditve, ki se jih udeležujejo naj odličnejši pevci in glasbeniki iz Nemčije in inozemstva, skoro iz vse Evrope. Zastopani so bili tudi Jugosloveni in Čehoslovaki. Večer 30- junija je bil posvečen komorni glasbi ter se je izvajal Janeckov >Concertino< za klavir, 8 violini, violo, klarinet, rog in fagot. Čehoslovaki so bili navdušeno pozdravljeni ter se je moral sivi skladatelj Janeček ponovno zahvaljevati za ovacije. Jugoslovene je zastopalo zagrebško >Koloc, ki je došlo 1. t m. v Frankfurt ter je bilo na kolodvoru svečano sprejeto. Slovenci so bili ob tej priliki zastopani po gg. Križaju in Betettu. Za bivanje >KoIašev* v Frankfurtu je bil oi-ločin poseben program. Nastop *Kola< je bil določen za nedeljo ob pol 12. dopoldne. Program in knjižico nemškega in hrvatskega besedila širolinega oratorija sv. Cirila in Metoda, ki se je izvajal na frankfurtskem festivalu, je uredil prof. dr. Schneider, tajnik zagrebške sekcije udruženja glasbenikov'. Za ta koncert je vladalo v Frankfurtu veliko zanimanje ter je bil po splošnem mnenju izvajani oratorij eno najoriginalnejših del na frankfurtskih glasbenih prireditvah. Poleg vKola< je kot vokalni zbor nastopilo samo se eno nemško pevsko društvo s Ramenskega »Magnificam« in sicer v soboto 2. t. m. >Kolot je izvedlo po ves*eh iz Frankfurta oratorij sv. Cirila in Metoda z izrednim uspehom. Izbrano mednarodno občinstvo je bilo navdušeno nad lepoto teea dela skladatelja Sirole ter je po koncertu ponovno apavdiralo Široli, Kumarju, dr. Ben-koviču, Križaju Betettu in pevskemu zboru. K velikemu uspehu sta brzojavno Čestitala predsednik mednarodne glasbene organizacije Edvart Deut našemu prosvetnemu ministrstvu in predsednik frankfurtakeca festivala zagrebški mestni občini. Danes opoldne sft je >Kolo* vrnilo iz Frankfurta v Zagreb, kjer so mu priredili svečan sprejem. « Gostovanje članov Narodnega gledališča v Mariboru. Člani maribor. gledališča gdč. Kraljeva, Savinova, Udovičeva in gg. J. Kovic, Rasberger, Stopar bodo napravili pod vodstvom režiserja J. Kovica gledališko turnejo z velezabavno in duhovito veseloigro vOgnjenik-r, ki je dosegla v mariborskem gledišču z isto zasedbo izredno velik uspeh ter bila dve sezoni na repertoarju. Gostovanje je projektirano za sledeče kraje: Laško, Sevnica, Zagorje, Hrastnik, Domžale, Kamnik, Škofija loka, Železniki. Kranj, Radovljica, Jesenice itd. SPORED GOSTOVANJA ČLANOV NARODNEGA GLEDALIŠČA V MARIBORU. Četrtek, 7. julija: Laško (dvorana Heu- ke). Petek, 8. julija: Sevnica (Lanperjeva dvorana). Sobota, 9. julija: Zagorje (Sokolski dom). Nedelja, 10. julija: Hrastnik (Narodni dom). Ponedeljek, 11. julija: Domžale (Sokolski dom). Torek, 12. julija: Kamnik (Kamniški dom). Sreda, 13. julija: Skofja loka (Sokolski dom). Uspehi nemške knjig«*. O visoki nakladi nemških knjig posnamemo iz neke služben© statistike nemških knjigarnarjev sledeče številke: Spenglerjevo obsežno delo in Nietzschejev cZatustra* so dosegli naklado po 400.000, prav tako gredo v stotisoče spisi G. Hauptmanna, Pcnselsa, Kellerman-na in Thomasa Manna. Dobra knjiga se vedno čita in kupuje; kriza knjige obstoji v š-ir-jenju slabe knjige! šBeiežmca KOLEDAR. Danes: Torek, 5. julija 1927: katoličani: Ciril in Metod; pravoslavni: 22. junija, Jevsebiia. Jutri: Sreda, 6. julija 1927: katoličani Izaija; pravoslavni: 23. junija, Asrripina DANAŠNJE PRIRE6D1TVE, Opera: »Madame Butterflv«. Kino Matica: »Arizona Ekspres*.. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Sušnik, Marijin trg; Kuralt, Go-sposvetska cesta. Jutri: Ramor, Miklošičeva cesta; Trn-koczy, Mestni tre « Solnce zaide danes ob 19.50, vzide jutri ob 4.19 fn zaide ob 19.49. Popravek Včeraj smo trdili v Članku ^Sličice z velesejma*, da Zemelrokovi otroški vozički niso več moderni, ker da tudi otroci niso več v modi. G. Oton Ze* melrok je preštudiral tiskovni zakon in meni, da je taka trditev kle\>eta ali uvreda njegovih vozičkov in dece tat kisto. Toda je s pregreškom zoper ti* skovni zakon v tem primeru križ, kajti oklevetano je oboje, deca in vozički, tožiti pa nc more nobeno, ker ni polno' letno. Zato bo najbolje, da poravna* mo konflikt med kleveto in otroškimi kolesi ji na ta način, da ugotovimo, da bodo otroci in Zemelrokovi vozički moderni vse dotlej, dokler bodo ljudje pozno zvečer zahajali v gostilne na Posavju ali celo med brenči jc v gr* mov ju. Mislimo, da je s tem popravkom ustreženo deci in njenim vozilom. K treznostnemu kongresu Zagrebška «Riječ» objavlja v ne* deljski številki ^Ljubljanske arabeske*, v katerih piše med drugim: «Dasi se v Sloveniji mnogo pije, vendar nikjer bolj ne pristoja prire* ditev treznostnega kongresa nego baš v Ljubljani. Kranjski sklepi so naj* treznejši. Tam se trezno pije. Račun se nikdar ne zmeša. Blagoslov božji! Na neki hiši sem videl razpelo z Jezusovim kipom, pod njim pa napis «Go* stilna»... Naš novi roman V nedeljski številki začne izhajati naš novi romin J delo slovitega avstrijskega pisatelja Hugo Bettauerja, ki je znan po svojih globoko socijalnih spisih. Tudi v tem romanu neusmiljeno biča takozv. po* vojno psihozo in vodi čitatelja po naj* razkošnejših dvoranah ameriških bo* gatašev, po londonskih in pariških za« baviščih in po siromašnih predmestjih, kjer sc borita za nadvlado beda in glad. Vsebino romana tvorijo zanimivi doživljaji moža, ki je iskal po vsej Evropi najlepšo ženo sveta za najbo* gate j šega moža na svetu, dokler je ni po brezuspešnem iskanju iztaknil v si* romašnem dunajskem predmestju. Prepričani smo, da bo naš novi roman Najlepša žena sveta našim čitateljem zelo ugajal. Zato opozarjamo vse, ki jim poteče naroč* nina. da jo nemudoma obnove, da v dostavljanju lista ne bo zastoja. Vsi pa, ki še niso naročniki, naj se čim prej naroče. sočutja, niti posebne bojazni. Saj je znano, da groze vse zapeljane in pre* varane ženske s samomorom. Človek jim ne sme verjeti. Toda Raffaela Osimova je res sto* rila, k^r je nameravala. Zaman so jo skušale strežnice ta* krat potolažiti in razvedriti. Raffaela je poslušala sicer pazljivo njihove to? lažilne in bodrilne besede, smehljala se je in odgovarjala: da, da. Toda bilo je videti, da nobena tolažba in nobeno sočutje ni moglo presekati krepkega vozla, ki ji je tako kruto stiskal srce. Nobena reč ni mogla obuditi v nji vere in veselja do življenja. Spoznaia je, da se je zmotila, da jo je zapeljala prav za prav njena lastna naivnost in lahkovernost, ne pa tisti mladenič, ka* teremu se je vdala in ki bi nikoli ne mogel postati njen mož. Toda sprijazniti se z usodo — ne, ne, tega ni mogla. Njena tragedija, ki bi druge ženske ne spravila iz ravnotežja, zato ni bila nič lažja. Saj je že toliko pretrpela, da več menda ni bilo mogoče. Najprej ji je rzela prerana kruta smrt očeta, ki je bil ^hrbtno umorjen. Potem je vi* dela, kako so splavale vse njene nade za vedno po vodi. Takrat je bila siromašna šivilja, prevarana kakor nešteto drugih in za* puščena kakor mnoge druge šivilje: toda nekoč... da, to pravijo vsi, samo ta: «Toda nekoč...« in lažejo. Kajti bedni in bogati čutijo potrebo lagati, kadar se oglasi vest. Ona pa ni lagala. Bila bi gotovo postala učiteljica, že v mladih letih, da ji ni usoda tako nepričakovano ugrabila očeta, ki jo je rade volje poslal v šolo. Toda nje^a je pogrešala, odkar so ga zahrbtno umorili tam doli v Kalabriji, ne mor* da iz osebnega sovraštva, marveč pri volitvah. Najeli so neznanega morilca, ki mu je stranka njegove političnega nasprotnika, barona Barnija, dobro pUčala. A oče je bil dolga leta baro* nov najzvestejši tajnik. Ilo je bil Barni izvoljen za poslan* ca. jo ie sprejel v svojo rodbino, kajti vedel je, da tudi matere nima. še bolj je pa vedel, da se s tem na videz ple* menitim činom prikuji svojim volil* cem. Tako jc prišla Raffaela v Rim. To* da njen položaj je bil nesiguren in ne* jasen. Ravnali so z njo sicer kot z rod* binskim članom, v resnici je pa bila domača učiteljica in odgojiteljica baro* novih otrok, deloma pa tudi družabni* ca gospe baronice. Plače pa ni dobi* vala. to se samo po sebi razume. Ona je delala, a Barni je žel sado* ve in javno priznanje za svojo pleme* riitost. Toda kaj se je brigala takrat za vse to? Delala je z veseljem in dobro voljo, da si pridobi očetovsko naklo* njenost moža, ki jo je sprejel kot go* sta pod svojo streho. Pri tem je gojila v srcu tajno nado. Upala je, da bo nje* no brezplačno delo, združeno z brez* mejno požrtvovalnostjo, naposled ven* darle premagalo trdovratni baronov odpor proti volji najstarejšega sina 1 Riccarda, ki je obljubil stopiti pred strogega očeta in mu povedati, da jo ljubi. O, Riccardo je bil trdno prepričan, da bo oče rad privolil; toda star je bil šele 19 let in hodil je še v licej. Ni imel poguma stopiti takoj pred ro* ditelje in povedati, da jo ljubi. Zdelo se mu je bolje počakati s tem še eno ali dve leti. In tako sta čakala... A kdo bi mo* gel zahtevati od dveh mladih zaljub« ljencev, ki sta živela pod isto streho, v dražečem ozračju tolikih nad, toli« kih poljubov, obljub in priseg, naj sa* mo čakata? ... Strast ju je zapeljala. A ko ni bilo več mogoče skrivati greha, so jo spodili od hiše. Da, mirno je lahko trdila, da so jo doslovno spodili, brez sočutja, ne glede na njeno stanje. Barni je pisal njeni stari teti, naj pride takoj po njo in jo odpelje v Kalabrijo. Obljubil je, da bo za njo plačeval. Toda teta je za božjo voljo prosila barona, naj ji dovoli vsaj ostati v Rimu do poroda, ker se je bala na* migavanj in govoric, ki bi nastale po prihodu njene noseče nečakinje v pro* vincijalnem mestecu. Barni je dovolil, toda le pod pogojem, da njegov sin ne sme izvedeti, da biva dekle v Rimu. Po porodu pa Raffaela o povratku v Kalabrijo niti slišati ni hotela. Baron je strašno besnel in grozil, da ji od* tegne vsako podporo. In res je izpol* nil svoj grožnjo takoj, čim je skušala izvršiti samomor. Riccardo je odpo* toval v Firenco; ona, čudežnim potom rešena smrti, je pa postala šivilja, da bi mogla preživljati sebe in staro teto. (Konec prihodnjič.) 0996 Dnevne vesti. \J& Ljubljani, dne 5. julija 1927. — Papirnati drobiž pride iz prometa. Finančna delegacija v Ljubljani opozarja občinstvo na svoj razglas z dne 16. maja 1927 št. A IV 2115, da se vzame državni papirnati drobiž po Din 1—, —.50, in —.25 do 30. septembra 1927 iz prometa. Zamenjavanje za kovani drobiž po Din —«50, 1.— in 2._ ter izjemoma tudi za bankovce Narodne banke ie vrši v Sloveniji pri vseh davčnih uradih. V6i, ki imajo še kaj papirnatega drobila, naj ga čim prej zamenjajo, da ne bodo imeli škode. — Opozorilo slede voznih olajšav. Pravilnik in navodila o izdajanju voznih olajšav predvidevajo 50 odstotkov popusta voznih cen za člane znanstvenih, strokovnih, pridobitnih, humanih in ostalih društev za potovanja na kongrese in skupščine ter za člane sokolskih, pevskih i. dr. društev za tri potovanja na leto v svrho tekem, pioslav in koncertov. Vsa navedena druš tva pa vlagajo prošnje za dovolitev Dopusta navadno le par dni pred nameravano prireditvijo, vsled česar generalni direkciji drž. žel. ni mogoče pravočasno rešiti vseh teh prošenj. Da bi se mogle prošnje pravočasno rešiti, opozarja generalna direkcija vsa zainteresirana društva, naj vlagajo prošnje za znižanje voznih cen najkas neje 15 dni pred dnem. v katerem naj bi veljal popust, ker društva sicer risklrajo, da zaprošeni popust ne bo dovoljen. — Promocija. Za strojnega inženjerja je v Beogradu promovira! Slovenec g. Jože Kan-kelj. Čestitamo! — i bUstfii šolski odbor ta mariborsko nbla-t j* sestavljen tako-le* predsednik ve liki župan dr. Fran Schaubach, podpredsednik oblastni prosvetni inspektor dr. Fran Kotnik, ''lani: oblastni šolski nadzornik Matija Seriekovič, oblastni sanitetni referent dr Ivan Jurecko, načelnik gradbene sekcije v Mariboru ing. Ivan Vauek. ra/natelj držav neza moškega učiteljišča v Mariboru dr. Mate* Potočnik., finančni okrajni ravnatelj v Mariboru dr. Josip Povalej, sreski šolski nadzornik pri sreskem poglavarju v Mariboru, desni breg, Ivan Koropec, šolski upravitelj v Studencih pri Mariboru Anton Hren (tajnik), eolski upravitelj v Radvanju Štefan Firm (blagajnik), proiesor ua moškem učiteljišču v Mariboru Franc Fink za Maribor Franc Fink za Maribor, levi breg, dekan in oblastni poslanec v HoČah Alojzij Saga j za Maribor, desni breg, upokojeni učitelj in oblastni pc clanec Miloš Levstik za Celje, posestnik in mlinar v Preseki Jožef Lovrec za Čakovec, privatni zdravnik in oblastni poslanec Peter Osterc za Dolnjo Lendavo, Župan v Smartnem Martin Steblovnik za Gornji grad, posestni kov sin in oblastni posL Matija Napotnik za Konjice, posestnik in oblast, posl. Jakob Rajh za Ljutomer, upravitelj in oblasL posl. Geza Horvat za Mursko Soboto, kovač in oblast, odbornik Jurij Kugovnik za Dravograd, veleposestnik Robert Košar za Ptuj, mestni župnik Alojzij Cižek za Slovenjgradec ter posestnik in župan Jožef Stoklas za Šmarje pri Jelšah. — Iz zdravniške službe. Sanitetni podpolkovnik dr. Milorad BoŠkovig se je izbrisal iz imenika Zdravniške zbornice za Slovenijo. — Razpisano učiteljske službe. V mariborski oblasti (srez Maribor, levi breg) so razpisane tri učiteljske službe, in sicer- na I. in II. dekliški osnovni šoli v Mariboru službi za učiteljico, na sestrazredni osnovni šoli s 4 vsporednicami v Lajtersbergu-Krčevini pa složoa za učitelja. — Nalezljive bolezni t ljubljanski oblasti. Od 15. do 21. junija je bilo v ljubljanski oblasti 15 slučajev tifuznih bolezni, 35 Škrla-tinke, 66 ošpic, 13 davice, 13 dušljivega kašlja, 2 griže,, 7 sena, 2 vraničnega prisada. 1 dremavice, 1 krčevite odrevenelosti in 1 stekline. — Živalske kužne bolezni v ljubljanski in mariborski oblasti. Od 20. do 26. junija je bilo v ljubljanski oblasti 47 slučajev svinjske kuge, 9 svinjske rdečice, 3 konjskih garij in 1 vraničnega prisada. V mariborski oblasti je bilo 27. junija 12 slučajev mehur-časleo.i izpuščaja k'.mj, 26 svinjske kuge, 1 svinjake 'dečice, 1 šuštavca in l stekline. — Poset danskih dijakov. V kratkem prispe v Jugoslavijo večja skupina danskih dijakov pod vodstvom svojih profesorjev. Danci posetijo razne pokrajine naše države, med drugim tudi Slovenijo. V Jugoslaviji ostanejo nad tri tedne, da se seznanijo z našimi gospodarskimi in socijalnim! razmerami. — Reorganizacija kmetijskih šol. Poljedelsko ministrstvo izdeluje načrt glede preureditve kmetijskih šol v naši državi. Izdelan bo poseben pravilnik, ki bo določal natančen učni načrt na teh strokovnih šolah. — Proračun sarajevske obla m L Finančni minister je odobril proračun sarajevske oblasti, ki znaša 3 milijone 795.000 Din izdatkov. Minister ni odobril sklepa sarajevske oblastne skupščine, da se poviša trošarina na vina* in žganje. — Zgradba novih telefonskih prog. Poštno ministrstvo je izdelalo obsežen načrt glede zgradbe novih telefonskih prog v notranjosti države, kakor tudi prog, ki bodo vezale glavna mesta naše države z inozemstvom. Krediti za te proge so že odobreni. V kratkem prično graditi nove proge. — Slovensko planinsko društvo opozarja planince, ki mislijo posetiti Gorski Kotor, da je planinska koča izpod Obruča (okoli 1300 m) last podružnice »Velebit«, hrvatskega planinskega društva na Sušaku, oskrbovana in dobro založena z jedjo in pijačo po zmernih cenah, tako da turistom ni treba ničesar s seboj nositi. Gorski Kotor meji na zapadu na Istro hi Kranjsko in se spušča do Kvarnera z ene, a do spodnjega Pokuplja z druge strani. Ta planinski kraj je poln prirodnih 'epot in gorskih ^'huncev nad 1000 m, samo 3 vrhovi do- sežejo nekaj nad 1500 m. Pripravna izhodišča za lepe ture nudijo razne postaje na železniški progi Karlovac-Sušak. — Tovorni vozovi za izvozno sezono. Generalna železniška direkcija je poskrbela, da se do jesenske izvozne sezone popravijo vsi tovorni vozovi. Direkcija je vpoštevala želje in predloge raznih gospodarskih in trgovskih korporacij. Mnogo tovornih vozov stoji n. pr. na progi od gorenjskega kolodvora proti Kamniku. Tu šo kar tri dolge vrste tovornih vagonov, ki so večinoma poškodovani in potrebni popravila. — Iz krogov kronskih upokojencev nam pišejo: Tudi ta mesec (julij) nismo bili prevedeni v dinarske! Vedno nove izgovore najdejo, da se to pereče vprašanje zavlačuje. Sramota je, da sc posebno onemogli upokojenci, ki so delovali na prosvetnem polju, puščajo v bedi! To je grda nehvaležnost. O, za črnogorske prince pa imajo denar! — »Zveza planinskih društev v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev« opozarja turiste, ako gredo na ture ob obmejnem pogorju, da naj ne hodiio brez potnih listov po italijanskem ozemlju, ker se ie dogodilo, da so italijanske obmeine straže turiste, ki SO prekoračili mejo. aretirale in jim povzročile občutno škodo. Z vaza je sicer storila na merodajnih mestih primerne korake, vendar doslej še ni ćlbila po-voljnega odgovora. — Borba z orožnikom. Mladenič A. rojen v Zadru in pristojen v neko vas pri Kamniku, je star okoli 20 let, a ima že burno preteklost. Kot 161etui deček je 1. 1921. v neki gostilni v Kamniku izmaknil bogatemu posestniku zavitek, v katerem je bilo §6.000 kron gotovine. Nekaj' časa je veseljaoil, a pozneje so ga prijeli in pred ljubljansko poroto je bil obsojen na eno leto težke jece. Prejšnji mesec je bil v preiskovalnem zaporu kamniškega okrajnega sodišča radi posilstva in tatvine. Proti koncu meseca 66 je A. S. posrečilo pobegniti iz preiskovalnega zapora ter se je nato klatil po kamniški okolici. Včeraj popoldne ga je izsledil orožniSki narednik Josip Boncioa ter ga hotel aretirati. Nastala je med orožnikom in drznim lopovom huda borba. A. Š. je v tej borbi orožnika težko poškodoval ter nalo pobegnil. — Ukraden pisalni stroj. Policijska direkcija v Ljubljani je bila obveščena, da je neznan vlomilec odnesel iz Trgovske šole v Celju nov Rermngton pisarni stroj št. 44.689, kupljen pri ljubljanski tvrdki Fran Bar in vreden 6000 Din. — Tretja žrtev Save. Sava je v nedeljo zahtevala svojo tretjo letošnjo žrtev. Pri Sv. Jakobu, je v nedeljo utonil neki kmečki fant, katerega imena doslej nismo mogli dognati. — Smrtna kosa. V petek je preminul v Grazu hišni in zemljiščni posestnik g. Franc Druschkow i t z. Pokojni je bil simpatičen, agilen mož, ki je bil med številnimi prijatelji in znanci splošno priljubljen. Pogreb se je vršil včeraj pri Sv Lenartu, ka. mor so prepeljali pokojnikove zemske ostanke. — V soboto je umrl v Ljubljani zo-botehnik g. Friderik Z i n s. Bi! je mož mir-nefa značaja in izredne delavnosti. Pogreb se je vršil danes ob treh iz mrtvašnice drž. bolnice. Blag jima spomin! Žalujočim naše Tskreno sožalje! — Privatni detektivski zavod, Ljubljana, Rimska cesta 9. Iz Ljubljane —lj Posetnike velesejma opozarjamo na umetniško razstavo, ki je letos znatno izpopolnjena in zasluži v polni meri splošno pozornost. Opozarjamo zlasti premožnejše sloje, ki se jim nudi najlepša prilika za nakup umetnin. —lj Ljubljanski trs. Danes je bilo na tr-gu mnogo gob, največ lisičk, po 1 Din mala merica, pa tudi jurčkov je bilo precej, merica po 5 Din. Za črešnje je sedaj sezona na višku. Domače črešnje so prvovrstne ter so so jih iz raznih kraiev, osobito iz Štajerske, pripeljali na trg okoli 80 košar. Gospodinje jih prav pridno kupujejo. —lj Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča člane, da poteče rok vložitve izkazov o trgovskih nastavljencih dne 10. t. m. Vsi oni, ki dosedaj izkazov še niso predložili, se poživljajo, da to Čim prej store. Naeelstvo. —lj Vreme. Snoči okoli 18.30 so se nad PolhovgTajskiml dolomit! zgrnili gosti črni oblaki. Tam je moralo precej deževati. Oblaki so se valili od zapada proti severovzhodu. Nad mestom iu okolico je približno pol ure rdsil dež. Nato se je prikazala na vzhodni strani krasna mavrica. Včeraj je bila v Ljubljani najvišja temperatura -h260 C. Smoci ob 21. je kazal barometer 761.9, termometer pa +20.4°C. danes zjutraj ob 7. zjutraj barometer 763, termometer +15.5° C, opoldne barometer 761, termometer -{-25° C. —lj Dvorska knjižnica — Borštnikov ti g 1 — posluje tudi med počitnicami od 17. do 19. ure ter se priporoča posebno dijakom, katerim proti prav nizki pristojbini izposojuje najlepša dela slovenske,* sr-behrvatske in nemške književnosti. V preteklem šolskem letu se je izposodilo nad 6000 strankam — večinoma dijakom — okoli 36.500 knjig. Pripravlja se za tisk nov imenik, ki bo po možnosti izšel že v jesenu —Ij Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela od g. ravnatelja C. Dolenca 1000 Din, katere je vplačal kot volilo pokojnega gosp. Oroslava Dolenca. Iskrena hvala! 544-n —Ij Vandalska devastacija lipovega drevoreda. Sprehajalci in kopalci na Posavju dnevno opazujejo, kako brezobzirno Dokončujejo ljudje, ko nabirajo lipovo cvetje, lepi drevored na Dunajski cesti od artilerijske vojašnice tja do Jezice. Mnoge lipe mole že sedaj same okleščene veje. Nekateri nabi- ralci cvetja lomijo kar cele veje in če poide vsako leto tako naprej, bodo kmalu vsa drevesa uničena. Okleščene veje pa kaze tudi zunanjo lepoto drevoreda. Umestno bi bilo, da bi policija in orožništvo nekoliko kontrolirala brezobzirne nabiralce ter jim zabranila nabiranje cvetja. V ostalem se res nobena oblast ne zgane, da bi ohranila lepi lipov drevored. —lj Sestanek maturantov učiteJjUča 1. 1912 bo v četrtek, 7. t m. ob 8. url zvečer v Ljubljanskem dvoru. —I j Občni zbor vodmatskega naprednega političnega in gospodarskega društva se vrši v soboto, dne 9. Julija r£ 20. url v gostilni Flegar, Zaloška cesta 7. z običajnim dnevnim redom. —lj Podlegel težkim poškodbam. Začetkom meseca julija je na Bleiweisovi cesti povozil orožniški voz 77-letnega mestnega delavca Petra Mohoriča, ki je j>o desni strani snažil BIeiweisovo cesto. Delavec je prišel pod voz in je dobil težke poškodbe, vsled katerih je čez nekaj dni umrl v javni bolnici. Uvedena je stroga preiskava glede krivde voznikove. —lj Ukradeno kolo. V Hradeckega vasi št. 84 6tanujoemu fotografu Josipu Pogačniku je bilo včeraj okoli 10. dopoldne ukradeno 140O Din vredno kolo znamke »Precioza< gt. 5084. Tat je kolo odpeljal iz veže hiše štev. IS na Poljanski cesti. Za izsleditev tatu je določena posebna nagrada. —lj Drobii policijske kronike. Včeraj je bil aretiran dnen kolesarski tat, ki je nedavno ukrade 1200 Din vredno kolo Henriku Kemeterju iz Spodnje Šiške. Aretirana je bila dalje neka ženska radi tatvine moške ure, vredne 200 Din. Prijavljene so tri tatvine. Množe se zlasti tatvine obleke. Mali vlomilci so nocoj stopili v akcijo. Vlomili oziroma poskušali so vlomiti v dve branjevski baraki. Prijavljenih je 7 ponočnjakov radi kaljenja nočnega miru, 2 sladoledarja radi predpisov o aladoledarjih in 3 vozniki radi cestnopoli-cijskegra reda. Tudi nekateri avtomobili^ti ne spoštujejo avtomobilskih predpisov- Napisi na ploščah prevlečeni z radio*tinkturo, morejo se čitati tudi ponoči. — En primer. '.NOGAVICE „KLJUČ Iz —c Caril-Metodov kres se ie žgal v pondeljek zvečer na Starem gradu. Tudi po drugih gričih je bilo opaziti več kresov. — c Zdravniška vest. Primari] na kirur-gičnem oddelku tukajšnje javne bolnice g. dr. Fran Steinfelser ie odšel na daljši dopust, ki ga namerava porabiti za popolno okrevanje po prestani hudi bolezni. Radi tega preneha začasno tudi s svoio privatno prakso. —c Vojaško napredovanje. G. dr. Zoran Jošt, praktični zdravnik v Žaten., ki vrši kot rezervni oficir orožno vajo pri domačem pešpolku v svojstvu komandanta bolnice celjske garnizije, je bil povišan v čin sanitetnega ka 0 rana v rezervi. Čestitamo! —c Gasilski dan se vrši v Celju v nedeljo, dne 31. julija. Priredi ga prostovoljno gasilno društvo v Celju. iz Maribora —m Zopet kolesarska nesreča. V Veti injski ulici se je včeraj pripetila zopet težja kolesarska nesreča. Po Vetrinjski ulici je privozil v običajno naglem tempu neki osebni avto. V istem trenutku ie privozil iz ozke povprečne ulice Ob jarku ključavničarski vajenec Potočnik na kolesu. Zaletel se je naravnost v avto. Udarec je bil tako silen, da le kolesar v velikem loku padel na nasprotno stran ceste na tlak. Dobil je težje notranje poškodbe in so ga morali nemudoma prepeljati v bolnico. Že svoj čas ie bila Vetrinjska ulica za avtomobilski promet zaprta, ker so se neprestano dogajale nezgode. Bilo bi umestno, da bi se ta prepoved obnovila. Za avtomobilista je pač vseeno, ali napravi malo večji ovinek skozi Taitenbachovo ulico, varnost pešcev v Vetrinjski ulici pa bi bila mnogo večja. —m Llkof pri mestnih stavbah. Nove mestne hiše v Smetanovi ulici so ood streho Včeraj popoldne se je vršila običajna slavnost, tkzv. »likof«. Mestna občina ie izplačala vsem delavcem primerne nagrade, podjetniki pa so poskrbeli za primerno okrepčilo, tako da so se delavci in delavke ob zvokih harmonike veselo zavrteli. V vseh štirih novih hišah bo skupno 60 stanovanj po 3, 2 in 1-sobnih. Pri stavb! je bilo zaposlenih povprečno po 400 delavcev, gradbeni stroški pa znašajo 6 milijonov di-darjev. 60 novih stanovanj se bo v Mariboru, kjer se le malo zida. zelo poznalo, dasi tudi s tem še ne bo popolnoma odpravljena stanovanjska beda. —m Drzen vlom v Mariboru. V Mariboru se je očividno zopet etablirala kaka drzna vlomilska družba, ki si je izbrala predvsem Šolske zavode za cili svojega delovanja. V noči od nedelje na pondeljek je bil poskusen vlom v državno moško učiteljišče, par dni prej pa je nekdo na ženskem učiteljišču poskušal svoio srečo. V j obeh slučajih pa so bit! storilci prepodeni. j Tudi okrog realke so opazili neke sumljive osebe. Policija ie pridno na delu, da reši Mariborčane te vlomilske zalege, vendar Pa ie preiskava doslej ostala brezuspešna, i Od zidarja do milijonarja Sijajna karijera Angleža Jamesa Whiteja, ki je izvršil te dni samomor« — Po finančnem krahu v smrt. se je več tvorničarjev bombažnih iz« delkov v Lancashiru zvezalo zoper njega, je kupil za 5 milijonov funtov bombažnih predilnic in ubil vso kon« kurenco. V kupčiji je bil dosleden in je izpolnjeval vse pogodbe, zahteval pa je, da tudi druga stranka točno vrši svoje obveznosti. Pokojni \Vhite je bil lastnik naj» lepše vile v Park Lane, imel jc naj lep* še posestvo Foxhillu. ki je bilo nekoč last Edvarda VIL, v njegovih rokah' so bili najboljši dirkalni konji Angli* je, posedoval je tudi več gledališč, med njimi »Dalys Theatra« v Londo* nu. Njegove številne transakcije so znane. Kupil je Covent Garden z vso okolico in gledališčem za 8 milijonov funtov, ozemlje, na katerem je stal bivši poštni urad, v katerem je bil uslužben kot sel, za 400.000 funtov, ozemlje in stavbe državne razstave v Wembleyu itd. Največjo senzacijo pa je leta 1018 vzbudil nakup vsega me« sta Shaftesburg. Ko se je vest o nje« govi smrti razširila, jo izbruhnila na borzi panika, razni vrednostni papirji so rapidno padali. Na konjskih dirkah je VVhite sta« vil ogromne vsote na favorizirane a!i pa neznane mu konje. Često je odne* sel domov ogromne zneske, dogodilo pa se je tudi. da je tudi na dirkališču pustil težke tisočake. Podpiral jc tudi sport in dosegel, da sta prispela Car* pentier ter Johnson v London. Zanimivo je, da je imel radi svojega denarnega položaja povsod odprta vrata, samo v politiki ne. Skušal se je sicer politično udejstvovati, ker pa ga je bivši zakladni minister sir Robert Pred dnevi smo poročali, da je na svojem posestvu v Foxhillu v Angliji izvršil samomor eden največjih angle* ških magnatov in finančnikov, James White. Karijera tega moža. ki je sto* ril tako tragičen konec, je zelo zani* miva. V mladosti se mu ni godilo dobro. Kot deček je bil poštni sel na glavnem poštnem uradu v Londonu in je za« služil na teden štiri šilinge ter nekaj napitnine. Kasneje je postal zidar, od* šel je v Južno Afriko, kjer je služil kot policist, nato pa se jc vrnil v An« glijo. S 25 funti v žepu je postal delni* čar malega, neznatnega potujočega cirkusa. Že nekaj mesecev kasneje je bil cirkus na višku, VVhite je bil njegov edini lastnik in dve leti kasneje ga je prodal za 3000 funtov. To je bila prva kupčija, kateri je nato sledila serija kupčijskih in finančnih operacij, ki so dvignile Whiteja na nivo milijonarja in enega najbogatejših mož Anglije. White je kupoval in prodajal vse, kar je videl in mogel, posebno pa delnice. Cesto je prodal, česar še kupil ni. Bil je Napoleon na polju financ; njegove špekulacije so bile nenavadno drzne, v kupčijskih zadevah je bil brezobziren in konsekventen. Često je stavil na kocko vse, kar je imel. Njegova zad* nja hazardna kupčija je bil nakup ogromnega števila delnic Britiscli Con-trolled Oilfields. Ta transakcija ga je upropastila in povzročila njegov finančni polom. V zasebnem življenju ljubeznjiv in kulanten. v kupčiji ni razumel šale. Če jo bilo treba, je podprl onemogle, a če je bilo treba uničiti nasprotnika, je tO tudi Storil. Če je kdo prekrižal njegove račune, sc mu je osvetil. Ko Home nekoč zavrnil, Je dal politiki za vedno slovo. Star je bil Šele 50 let. Grd zločin pri Parizu »V gozdu Bois de Boulognc so našli v nedeljo umorjeno neko 13*letno mla* denko. Dekle je bilo zadavljeno. Pr* votno je obsojal sum, da gre za umor iz naslade, tok preiskave pa je poka* zal. da je bila mladenka umorjena iz sebičnih namenov in da gre za ropar* ski umor. Mladenko je namreč pregovorila neka vdova Kureš, da je svojim rodi* teljem ukradla 3000 frankov, nato pa jo je odvedla v Bois de Boulognc, kjer jo je zadavila. Kureševa je baje iz Jugoslavije in je bila radi raznih sleparij že opetovano predkaznovana. Policija je aretirala tudi njenega ljubimca in dve, soude* ležbe pri umoru osumljeni osebi. Odsekana ženska noga v Dunaj je v soboto zvečer razburil nenavaden dogodek, ki zelo spominja na zadevo mesarja \Vimpassingcrja, o čemur smo svoječasno poročali. Pri kraju Mannsworth sta dva ri« biča zajela v mrežo človeško nogo. O tem je bila takoj obveščena policija, ki je ugotovila, da gre za žensko nogo, ki je bila odsekana od trupla. Nogi je tudi manjkalo stopalo, ki je bilo isto> tako odsekano. Najbrž gre za perver; zen in bestijalen zločin. 2rtev je bila po mnenju policije stara od 28 do 35 let. Noga je ležala že najmanj štiri do osem dni v vodi. Zločin je bil najbrž izvršen začetkom preteklega tedna. Policija je takoj uvedla obširno preiskavo ter mobilizi* dala vse svoje sile, da razkrije zločin, ugotovi identiteto nesrečne žrtve in izsledi zločinca. Apelirala je na prebi* valstvo, da ji pomaga in sodeluje pri razkrinkanju zločina. Tekom včerajš* njega dne se je oglasilo na policiji okoli 100 oseb, ki so bile zaslišane, a niso mogle povedati ničesar, kar bi po* jasnilo zagonetko z odsekano nogo. Korupcija na Madžarskem Nikjer ni pognala povojna demo* ralizacija tako globokih korenin, ka* kor na Madžarskem. Zadnje Čase ima Budimpešta dve novi aferi, ki sta dvignili v javnosti mnogo prahu. Gre za gradbo stanovanjskih hiš in za do* bavo državnim zavodom. Budimpe* štanski občinski svet je odobril lani za zidanje malih stanovanjskih hiš 100 milijard kron. Računi sicer še ni« so zaključeni, vendar se je pa že po« kazalo, da so veljale te hiše nad 150 milijard. Gradbeni urad je namreč poveril mnogim višjim uradnikom kontrolo nad zidanjem, dasi niso imeli o gradbeni akciji niti pojma. Poedini uradniki so dobili po 15 do 50 milijo* nov kron nagrade samo zato, ker so figurirali na papirju kot nadzorni or« gani. Ko jih je preiskovalna komisija vprašala, kaj so pravzaprav kontroli* rali in kako so mogli mirno gledati, da je bil proračun prekoračen za 50 odstotkov, so odgovorili, da niso imeli pojma, kaj naj kontrolirajo. Vse nji* hovo delo je bilo omejeno na hono* rarje. Še večji škandal jc nastal pri do* bavah državnim bolnicam. Afera z dobavami sega tudi v Debrecin, kjer je univerza in več univerzitetnih kli* nik. Preiskovalni sodnik Prainersber* ger j c ugotovil, da je bila država pri dobavah državnim klinikam in drugim zavodom oškodovana za več sto mili* jard kron. Budimpešti in Debreci« nu so odredile oblasti hišno preiska« vo pri mnogih višjih uradnikih in do* baviteljih. Najbolj je kompromitiran neki Evgen Simonv, ki je bil pri mero« dajnih ministrstvih zelo dobro zapi* san. Med vojno se je pisal Moric Stricker in je bil v nekem manjšem mestu agent,, Po vojni se mu je posrc* čilo izpodriniti pri državnih dobavah vse solidne tvrdke, dasi so bile nje* gove ponudbe vedno za 300 do 400 odstotkov višje. Dobavljal je državnim ustanovam vse, kar so potrebovale. V mnogih slučajih je preiskava dognala, da so bili računi sicer porav* nani, da pa državne ustanove naročenega blaga niso prejele. Pri debrecin * skem finančnem ravnateljstvu so od« slovili doslej štiri uradnike. "Sport — 500 km kvalitetna vožnja po Sloveniji in Hrvatski, ki jo je priredU Motoklub >Ljub-ijan.i . se je začela na Vidovdan ob 7. uri zjutraj pri 1 km na Dunajski centi in so končala na Petrovo ob 6. uri zvečer pri 3 km na Dolenjski cesti. Prijavilo se je 16 vozačev, štartalo jih je deset, in aicer: Kenda Ivan (motor F. N. 350 cem, eolo), Hobacher VValter (Motoklub Maribor, Tritnnph 500 cm, solo), Bauman Franjo (avtoklub >Maribor<, Triumph 500 cm, solo), Bidovec Viktor (Ariel 500 cem, solo), K ham Franc (Harlev Davidson 1000 cm, eolo), Mr. Ph Leustek Milivoj (Rudge Withworth 500 cem s prikolico), Stuzzi Valter (A. L S. 500 cem 9 prikolico), Sila Mario (Budge-Withworth 500 cem s prikolico), Jeglič Rudolf (Rudge-With-worth 500 cem s prikolico) in Arko Stanko (B. S. A. 350 cem s prikolico). Na cilj prveca dne v Rogaško Slatino so prispeli: Arke Stanko, Sila Mario, Jeglič Rudolf, Kenda Iv., Bidovec Viktor, Bauman Franjo in Khaoi Fran. Na končni cilj so prispeli sledeči: Kenda Ivan, Bidovec Viktor, Kbam Franc in Sila Mario. Nagrade go se razdelile sledeče: I. nagrada: srebrna cigaretna doza, Kenda Ivan (1 kazenska toČka(, IL nagrada: bronast motociklist na podstavku z uro, Bidovec Viktor (36 kaz. točk), III. nagrada: srebrna datulja za cigarete, Kham Franc (78 kaz. točk), IV. nagrada: 6rebrna ]»lakita. Sila Mario. Vsi štirje 60 prejeli razen tega Še srebrno medaljo kot prvi svoje kategorije. Vodstvo vožnje so imeli: Cirman Alojzij, kot načelnik športne komisije, ki je prevozil celo progo « svojim motorjem s prikolico, g. Camernik Karol, ki je prevozil celo progo z avtomobilom >Tatro< in vozil poročevalce listov ter g. Štefan Kerhne. Odbor Motokluba »Ljubljana c. 545-n — Službeno iz Lhp. (Iz seje 4. t. m.) Izreka se zabrana sojenja gg. sodnikom Vo-glar, Cizeij, Dekleva, Vončina, dokler ne poj. 1 jejo zaostalih sodniških poročil tn taks. Poziva se SK Mura, da nemudoma po&lje savezni davek. M. 0. se poziva, da tekom 48 ur izvede vee Be neizvršene sklepe, v nasprotnem slučaju razpust pododbora. Vsi klubi, ki niso še poravnali članarine, 6e zadnjič pozivajo, da to store do 15. t. m. Vzame se na znanje zapisnik 9. seje M. O- Vzameta *e na znanje zapisnika 5. in 6. seje JJIS. SK Ilirija se kaznuje z globo Din 100, ker ni posta, vila v tekmi rez. Ilirija — Atena dne 16- 6. predpisanih rediteljev. Vooto ima vplačati do 18. t. m., sicer nastopi avtomatična zabrana igre. Ugodi se prošnji ASK Primorje toBse mu podaljša rok plačila do 15. t. m. oziroma 15. avgusta in zadnji rok 15. septembra. Oh enem se ukine avtomatična zabrana. Podsa-vezn. sodnika gg. Vončina in Dekleva se obveščata, da se vrši praktični sodni j ski izpit dne 8. t. m. na igriSču Ilirije. Ura se objavi pravočasno. Tajnik. — Medmestni tenis turnir Maribor — Ljubljana, ki se je vriil v nedeljo na igrišči M Ilirije, je končal z visoko zmago Marfbora v razmerju 11 : 2. — Plavalna tekma na Bledu. SK Ilirija priredi v nedeljo plavalno tekmo na Bledu. Darujmo za spomenik kralja Petra Osvoboditelja! B9D Ženske nočejo biti same Nobene reči se ženska ne boji tako, kakor osamljenosti. Med moškimi najdemo mnogo samotarjev* Ženske, ki hodijo same na iznrehod, ki same stanujejo ali potujejo, bi pa skoraj lahko sešteli na prste. Ženska mora vedno imeti pri sebi nekoga, s katerim lahko kramlja o svojih križih in težavah, flu-domušneži celo pravijo, da ženska sploh ne zna molčati. To je seveda pretirano, vendar se pa ne da tajiti, da ženske rade govore in da v tem z redkimi izjemami nadkriljujejo moške. Ženska navadno ne zna skriti svojih misli, osobito Če se ne tičejo njenih srčnih zadev. Pove vse, kar jo teži in kar bi večina moških na njenem mestu zamolčala. To je sicer lepa lastnost ki pa lahko rodi slabe posledice. Ženski je potrebna tudi ljubezen. Ženska, ki je deležna ljubezni in nežnosti, se ne boji nobenega dela, pa naj bo 5e tako težko. Taka ženska ni nikoli nesrečna. Dokler čuti, da jo ima nekdo rad in da ima tudi sama nekoga rada, se razvija v nji neverjeten odpor proti vsem življenskim nadlogam. Čim se pa Čuti ženska zapuščeno, izgubi energijo in veselje do življenja. Iz vsakdanjega življenja se lahko prepričate, da napenja žena v borbi za obstanek vse sile, da se noč in dan bori za košček kruha, pa je vendar srečna, ker živi z možem, ki jo ijubi. Čim pa postane vdova ali pa jo mož zapusti, je njene energije konec posebno ako nima otrok. Postane melanholična in izgubi vsako veselje do življenja. Vprašajte ženske, ki so skušale izvršiti samomor, pa so jih v zadnjem hipu ohranili pri življenu, zakaj so to storile, pa vam največkrat odgovore, da jih je gnala v smrt osamljenost. Ženske ne znajo biti same in to jih sili v obupne čine. ki se zde treznemu moškemu nepoimliivi. Cesto se pripeti, da pusti Ženska dobro službo in se poroči z moškim, ki niti po značaju, niti po družabnem položaju ne odgovarja njenim zahtevam. Strah pred osamljenostjo je pognal že nešteto žensk v naročje pustolovcev, kateri jih kot žene ali ljubice brezobzirno izkoriščajo, be-veda ženska navadno ne pomisli da je tudi zakon ne ščiti pred osamljenostjo. Kakor se zavarujemo pred boleznimi z raznimi preventivnimi sredstvi, tako si lahko pomagamo tudi v osamljenosti s treniranjem, človek se mora že od mladih nog pripravljati na osamljenost, da ga ne preseneti, kadar nastopi. To velja tudi za ženske, kajti nobena ni pred osamljenostjo zavarovana Vsaka žena in mladenka naj bi se vsaj nekaj tednov v letu izolirala in preživela izven doma ponolnoma sama med neznanimi ljudmi v neznanih razmerah. Prve dni se zdi življenje v neznanih razmerah neznosno. Kmalu pa hrepenenje po znancih in domačem kraju preide. Osamljena ženska kmalu spozna, da se Človek lahko vsemu prilagodi in da je simo od dobre volje odvisno, kako si uredi življenje. Popolna osamljenost je v marsičem celo prijetna. Razkrinkani ponarejalci Varšava in druga večja poljska mesta so bila zadnje čase preplavljena s ponarejenimi novčanicami po 5 zlotov. Teh novčanic se je pojavilo v prometu naenkrat toliko, da oblasti in listi niso mogli opozarjati občinstva na vse falzifikate. Najbolj čudno je bilo, da so bile novčanice ponarejene na istem papirju kakor prave. Nihče ni bil zadnje čase siguren, da ne nosi v žepu ponarejenega denarja. Falzifi* kati so se vedno bolj množili. Končno so oblasti zavohale, da izvirajo pona* rejene novčanice najbrž iz mokotov* ske jetnišnice. V delavnicah te jetniš* niče se namreč izdeluje že od prevra« ta papir za bankovce po 5 zlotov. Kmalu so detektivi ugotovili, da je neki jetniški paznik v stalnih stikih z varšavsko družbo ponarejalcev. De* tektivi so ga začeli zasledovati. Dva* krat so opazili da je nesel iz jetnišni* ce velik zavoj. Obakrat je policija sumljivo robo zaplenila. Mož je imel v nahrbtniku prvič 236, drugič pa 250 pol papirja, ki se rabi za izdelavo pravih novčanic. Paznika so aretirali in odredili v njegovem stanovanju hišno preiskavo. Našli so večjo zalo« go papirja. Aretiranec je po daljšem obotavljanju priznal, da je nosil iz de* lavnice papir, ni pa hotel izdati imen onih, ki jim je papir dobavljal. Mož je bn na policiji celo duhovit. Izjavil je, da je lažje krasti kakor pa ukradeno blago prodajati. To ni prvi slučaj tat* vin>e papirja za izdelavo bankovcev. Lani je odvažal iz iste delavnice večje množine papirja jetniški šofer. Oblasti so uvedle v jetnišnici strogo pre* iskavo in odkrile afero, v kateri so kompromitirane mnoge uradne osebe. Zanimivo je, da se je pred dvema me* secema v omenjeni jetnišnici uprlo 100 kaznjencev. Posetnikom oeleseima priporočamo naslednfe tordke: iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitmMiifHimiM rt c o t* i ,.TT KP I BU IUIHI.....MIIIIIIIMIIIH.....IIIIHMilMI.III|H4mi»Hmi Dvokolesa z dobro pneumatiko že od Din 1300*— Največja izbira vsakovrstnih svetov, znamk Motorji „Frera" najnovejši modeli več vrst došh po znižanih cenah. Šivalni stroji za domaće rabo n šivilje s pokriva>om že od D n 1400— Centrai Boboin od Din 1950*— Otroški vozički Mamice, ne zamudite prilike si ogledati ve uke izbire vsakovismih modelov. Igračni vozički in. stolice ta otrobe, z-ozlju e kot stol ček in mizica za učenje hotenja. Igračni vozički več vrst v poljuba' velikosti. Pneunutika Dunlop, Micbeltn, Pi-relli, Spisa po zelo znižani ceni. Holenderji za dečke in deklice od 4 do 8 let. Trtcikiji in mala dvokolesa za dečke m dekice m krogličnih ležiščih, i verigo izdelana kot m rmalna dvokolesa v manjši obliki Mehanična delavnica, posebni oddelek za popravo dvokoles, motorjev, šivalnih stroiev, otroških vozičkov itd. Emajliranje z ognjem. — Telefon 2327. TRIBUNA" F. B. L.v tovflrna dvokoles in otroških vozičkov Lrubliana Kari« »ska ceste - Cenik* franko - Hoda a na obioke - Oglejte s ravil oi ,,F , št. 257 - 275 na L;. Minskem velesejm . L. Mikus Mestni trg štev. 15 Tvornica dežnikov zaloga izprehajalnih palic Foio-atel|t „HELIOS Veličan Bešter Aleksandrova Tslefoi. 2524 izHijtji se Mi razn filaski kine-orepatski moti ku naravni in reklamni Mili itd iti 6" 99 Restavracija „Pri šestici44 Dunajska cesta 8 L GERKMAN TRGOVINA t USNJEN NO OEBELO Ljubljana. Si. Petra t. 71 nasprot u varne Pollak MARI 1A ROGELJ manufakturna trgovina o rilo za gospode n da-ne Blago dobro, cen^ n zke Sv. Petra cesta 26 i 4* 9 DVORSKI TRG Josip Carl Rtrioij Varbinek oiva i;iiiJl;aosA O BlA T Sv Petra cesta 18 Ivan lax in sin velika zaloga šivalnih. p orezolačni cenovnik R. 5 (novo izdanje). „RAOlOBLAZEK" 3606BAD Topučin Venac 4 (preko puta ^atace-Hotela) — Tel. 41-85 16i. Namesto vsakega posebnega naznanila javljamo s tem globoko potrti vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest. da je umrl naš iskreno ljubljeni oče, ozir. tast in stari oče, brat, svak in stric, gospod Franc Druschkowitz hišni in ztmljiščni posestnik v petek, 1. julija t. 1. ob 4. popoldne po težkem trpljenju nepričakovano zaspal v Gospodu. Dragi pokojnik je bil slovljen na domu žal Lenartu v rodbinski Graz, Brežice, Zagreb, dne 3. julija 1927. Franc, Jurij, Karel in Marija, otroci. — OtiHja Druschkountz. Viljem Rinteleru ztt in snaha. — Dora in Karli, vnuka. — Josip Balon, svak. — Vse sestre in drugi sorodniki. popravila, preobleke : Fran Jezersek. — Za inaeratni del lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani M6B