Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
, Cena posamezni številki Din 1*50.
s,;
TRGOVSKI 7ST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
i
H/.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 u, ^ <eta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se > /Ijani.
LETO VII.
Telefon št. 552.
LJUBLJANA, dne 16. septembra 1924.
Telefon St. 552.
ŠT KV. 110.
Vprašanje izvozne tarife za les v Italijo.
Bivši minister saobraeaja dr. S. Popovič je 14. julija odobril, da se za vse vrste lesa, ki se izvaža iz Slovenije v Italijo, odnosno v tranzitu preko Italije v druge inozemske države, dovoli povprečen 30% popust pri prevozu na onih naših progah, preko katerih se vrši tranzitni promet z jadranskimi pristanišči na podlagi znižane jadranske tarife. V odredbi prometnega ministra je izrecno določeno, da se ta popust nanaša tudi na oni les, ki prihaja iz Hrvatske, Slavonije, Bosne in ostalih pokrajin naše države in ki se v tranzitu preko Slovenije izvaža v Italijo. Samoumevno, pripominja naredba, se to nanaša samo na oni del prog, na katerih velja že sedaj znižana jadranska tarifa.
To je na kratko obvestilo, ki ga je prejela trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani od prometnega ministrstva pod št. 11.686. V tem obvestilu, ki ga je podpisal načelnik prometnega oddelka A. Panič, je posebej pripomnjeno, da se je istočasno naročilo generalni direkciji železnic, da izvrši to odredbo in da ta tarifni popust objavi. Toda na žalost moramo danes po dveh mesecih ugotoviti, da še do-sedaj ni prejela niti direkcija državnih železnic v Ljubljani, niti v poštev prihajajoče železniške postaje obvestila o tem popustu, niti nobene izvršilne naredbe, tako da so interesenti primorani za prevažan les kljub tej naredbi plačevati polno tarifo. Na ta način, da generalna direkcija železnic brez utemeljenega povoda zadržuje izvršitev ministrske naredbe, škoduje težko našemu gospodarstvu, ovira naš eksport in še poostruje že itak težavni položaj lesne industrije.
Nadejamo se, da bo gospod prometni minister prof. A. Sušnik uvedel preiskavo, kje in zakaj se zadržuje objavo zgoraj omenjene tarifne odredbe za izvoz našega lesa ter da bo odredil, da stopi dovoljeni popust takoj v veljavo z zvratno veljavnostjo od 17. julija, ko je imela po naredbi bivšega prometnega ministra stopiti v veljavo.
Reorganizacija zbornic.
Na zadnjem zboru Centrale industrijskih korporacij v Beogradu je zbornični tajnik g. Jela vic, kot zastopnik sarajevske trgovske in obrtniške zbornice, ki je včlanjena v Centrali industrijskih korporacij, podal o vprašanju reorganizacije zbornic naslednjo izjavo:
»Glede vprašanja reorganizacije trgovskih in obrtniških zbornic je poslovni odbor, ne da bi se mogel spuščati v izcrpnejše obravnavanje tega vprenšanja, mnenja, da se mora ostati pri sedanjem sistemu skupnih zbornic, kakor obstoje v Bosni in Hercegovini kakor tudi v ostalih jugoslo-venskih delih bivše monarhije.
Današnje trgovske in obrtniške zbornice, ki zastopajo poleg tega tudi interese industrije, so s svojim dosedanjim delovanjem pokazale, da odgovarjajo vsem nalogam, katere jim je poveril zakon o osnovanju teh institucij. Antagonizem med posameznimi gospodarskimi razredi, katere zastopajo te zbornice, ni tako oster, da bi se moglo priporočati njihovo specijelno kategoriziranje. Nasprotno, v pokrajini s še tako primitivno socialno in ekonomsko strukturo, kakor je ta naša pokrajina, so posamezni gospodarski razredi navezani eden
na drugega in morejo samo s skupnim delom in samo s skupnimi napori svojim upravičenim in specialnim interesom s čim večjim uspehom pomagati in jih pospeševati. To je posebno važno v današnjih časih, ko preživlja naš gospodarski svet tako resno krizo. Tudi se more po dosedanjih izkušnjah pač ugotoviti, da se je našlo več manje važnih divergenc med pripadniki posameznih gospodarskih razredov, katere zastopa zbornica, toda zbornici se je vedno posrečilo, da s primernim in izkušenim posredovanjem te divergence ublaži, odnosno jih odstrani.
Z druge strani pa obstoji nevarnost, da bi z delitvijo zbornice v spe-cijalne zbornice, mogla nasprotstva in zapreke med posameznimi gospodarskimi staleži dobiti značaj, ki bi slabil položaj teh gospodarskih panog, kar ne bi bilo niti v državnem, niti v obče narodnem in niti specijalnem interesu gospodarskih krogov samih.
Nadalje se mora vzeti resno v poštev vprašanje finančnih dohodkov. Že pri današnji sestavi skupnih zbornic, imajo te velike težave, da spravijo svoj proračun v ravnotežje in zamo-rejo zadovoljiti mnogostranim zahtevam, ki se stavijo na nje. Ako jim je pa danes, pri enostavni skupni režiji komaj mogoče spraviti v ravnotežje svoje izdatke z dohodki, bo gotovo posameznim komoram še lažje in to tembolj, ako bodo imele manjše^ teritorijalno področje. Na ta način bi zbornice enega gospodarskega staleža razpolagale z manjšimi finančnimi prihodi nego zbornice drugega staleža, a posledica tega bi bila, da bi se tudi njih položaj, odnosno ugled sorazmerno zmanjšal.
Glede vprašanja, ali bi bilo primerno, da se tudi v naših pokrajinah uvedejo prisilne strokovne organizacije, smatra poslovni odbor, da ni razloga, da se za sedaj uvedejo take organizacije. Njegovo mnenje je, da se mora vprašanje organizacije pri-vrednikov prepustiti tudi nadalje privatni inicijativi. Že sedaj se kaže v tem oziru v naši pokrajini lep napredek in ni skoro kraja večje važnosti, v katerem ne bi postojale bodisi trgovska ali obrtna udruženja. Ta udru-ženja vršijo postavljene jim naloge v popolno zadovoljnost pripadnikov, a v vsakem važnejšem primeru postopajo sporazumno z zbornico. Prisilne organizacije bi se morale nadalje postavljati zakonskim potom in potrebna sredstva za vzdrževanje teh organizacij bi se morala zbirati potom doklad, kakor je to slučaj pri zbornicah.
Z ozirom na razpoloženje naših gospodarskih krogov, ki vidijo v takih korporacijah često birokratske inštitucije, obstoji opravičena bojazen, da bi ne imeli niti dovolj zaupanja v tako zasnovano organizacijo in zato je poslovni odbor mnenja, da se začasno ostane p n dosedanjem sestavu, prepuščajoč času in izkušnjam gospodarskih slojev, da to vprašanje dozori.«
Zlate bilance v Nemčiji.
Po vpeljavi retne marke v Nemčiji je vse narodno gospodarstvo postavljeno na zlato podlago in so gospodarska podjetja prisiljena sestavljati izključno zlate bilance. Prva večjih bank, ki so že sestavile zlate otvoritvene bilance, je Berlinska trgovska družba. Stvar je zanimiva tembolj, ker nam nudi zlata bilanca dokaj jasen pogled v premoženjske razmere trgovskih podjetij, kar je bilo pri papirnatih bilancah popolnoma nemogoče.
Današnje papirnate bilance izkazujejo predvsem nerazmerno visok obratni kapital, ki je po večini vzet iz rezerv in nikakor ne predstavlja faktične kapitalne moči podjetja.
Naravna posledica tega je potreba znižanja kapitala, ki ga je reduciralo Berlinsko trgovsko društvo na petino, torej po ključu 5:1.
Papirnata bilanca je slonela predvsem na tuji podlagi in temu primerno so bile v bilanci zastopane tuje veljave in postavke, ki so bile ž njo v zvezi.
Manjkal je tudi popolnoma pregled lastnega premoženja. Tudi v tem pogledu nam zlata bilanca Berlinskega trgovskega društva ne prinaša potrebne jasnosti. Vendar je pa iz nje razvidno, da je vodstvo banke jako previdno postopalo in predvsem izpustilo vse dubijozne inozemske vrednote, kar je s stališča zdrave finančne politike le za odobravati.
Vzlic temu nam pojedine aktivne postavke podajajo marsikateri dragocen nauk.
Tako izkazuje banka eno najvažnejših aktivnih postavk, to je račun bančnega poslopja in zemljišč, s komaj 5 milijoni zlatih mark, čeravno znaša nabavna cena palače same 18% milijonov zlatih mark. Bančno dobro-imetje znaša 19.8 milijonov zlatih mark in obstoja večinoma iz nostro-dobroimetja, naloženega v inozemstvu. Nespremenjeno po ključu, sedaj veljavnem med papirnato in zlato marko, je prenesena iz papirnate v zlato bilanco postavka blagajne v iznosu 1.13 milijonov zlatih mark. Pripominjamo, da predstavlja zlata marka bilijon papirnatih mark.
Menice izkazujejo jedva vsoto 2.6 milijonov in je smatrala banka popolnoma pravilno za dubijozne in težko izterljive vse menice z visoko obrestno mero.
Račun kreditorjev in debitorjev izkazuje velike premembe, nastaie bolj iz knjigovodstvenih ozirov. Likvidi-teta bilance je jako zadovoljiva.
Berlinsko trgovsko društvo si je z znatnimi odpisi in z ostro redukcijo kapitala v razmerju 5 do 1 zagotovila veliko likvidnost in se rešila raznih dubijoznih aktiv ki vzlic temu predstavljajo nekako rezervo.
Izredno znižanje kapitala, je povzročilo v finančnem svetu, ki je računal na relacijo kvečjemu 2 do 1 ali pa 3 do 1, veliko nevoljo. Kapital Berlinskega trgovskega društva bi znašal, nespremenjen vzet iz papirnate bilance, 110 milijonov zlatih mark, bil je pa znižan na 22 milijonov.
Dividenda je proračuna na za leto 1924 s 6%, kar se zelo približuje normalnim razmeram.
Pripomniti se mora, da predstavlja Berlinsko trgovsko društvo eno najvažnejših nemških bank in razmeroma ponižne postavke zlate bilance pričajo o gospodarski slabosti sedanje Nemčije.
Druga podjetja so se odrezala slabše. V zlati "Tjilanci Api akcijske družbe za petrolejno industrijo je reduciran kapital v razmerju 50 do 1.
Velike izgube, ki jih trpe akcio-narji, so povzročile protest teh krogov, ki zahtevajo, intervencijo sodne oblasti, da se preprečijo zlorabe.
Josip Podbregar, višji revident drž.
žel. v p.:
Železniške blagovne tarife s posebnim ozirom na našo trgovino in industrijo.
(Nadaljevanje.)
B. Interne tarife.
Jako velike potežkoče so se po vojni pojavile pri sestavi internih tarif v vseh srednjeevropskih državah, ker so se morale prilagoditi pbpolno-ma spremenjenim narodno-gospodar-skim, trgovskim in industrijskim ra?A meram. Zlasti je to veljalo in še velja za importne in eksportne odnošaje.
Te potežkoče so bile dvojne. Prvič je bilo treba klasifikacijo robe z ozirom na izpremenjene gospodarske odnošaje podvreči temeljiti reviziji, drugič pa je bilo treba številčne tarifne postavke prilagoditi vsakokratnemu stanju valute.
Sicer so vse države obdržale princip in osnovna določila predvojnih tarif, vendar se je moralo marsikaj modificirati.
Francija, Italija, Nemčija in Švica niso svoje klasifikacije sicer bistveno spremenile, pač pa so svoje importne in eksportne tarife znatno pomnožile.
Od nasledstvenih državo so Češkoslovaška, Madžarska in Jugoslavija istotako z malimi izpremembami obdržale predvojno klasifikacijo robe, pač pa sta Češkoslovajka in Madžarska, posebno prva, izdelali jako obsežne importne in eksportne tarife, medtem, ko je Jugoslavija izdala samo za par vrst robe eksportne tarife.
Najbolj je preobrazila svoje tarife Avstrija. Medtfem, ko je poznala predvojna avstrijska tarifa samo tri brzo-vozne razrede, normalno, znižano in posebno znižano brzovozno blago pa
(kosovno blago) razred I. in II. (va-gonski tovori) razred A, B, C, speci-jalne tarife 1, 2 in 3 in 9 izvzetnih tarif, ima sedaj Avstrija za brzovozno Dlago 6 razredov, in sicer: Eg (navadno, kosovno), Eg5 (navadno, za 5000 kg), Eg 10 (navadno^ za 10.000 kg), Ee (znižano, kosovno), Ee 5 (navadno, kosovno), Ee 5 (znižano, (za 5000 kg) in Ee 10 (znižano, za
10.000	kg); za sporovozno kosovno blago razrede L, II., III., IV. in V., in za vagonske naklade razrede I 5, U0, 115, II10, A 5, A 10, A L 10, B 10, B L 10, C 10, C L 10, specijalne tarife 1, 1 L, 2, 2 L, 3, 3 L, 4, 5, 6, 7, 8 in 9. Potem so še razne vrste robe uvrščene v robne tarife (Artikel-tarife) 1 do 17 in v izvozne tarife L do IV.1
Razen tega ima Avstrija še celo vrsto posebno znižanih tarifnih postavk za gotove vrste blaga in v gotovih relacijah (kar ima tudi češkoslovaška), in sicer tako za interni, kakor tudi za uvozni, izvozni in pro-vozni promet.
Za primero naj navedem, da ima Avstrija za jajca in zaklano perutnino iz Jugoslavije v Švico kot konkurenčne tarifne postavke proti Italiji znatno znižane postavke od Spielfeld-Strass tranzit, odnosno od Rosenbach tranzit do Buchs-St. Gallen. Da za-more Avstrija v prometu Italija— Nemčija konkurirati s švicarskimi železniškimi progami, je dovolila za prehod Brenner — Innsbruck — Kuf-stein iste tarifne postavke, kakor jih dovoljuje Švica za svoj krajši prehod. V prometu s postajami proge Leogang —Lindau—Reutin, Feldkirch—Buchs —St. Gallen in Bregenz — St. Marga-rethen (postaje na severnem Tirol-
‘ številka 5 pomeni »z« najmanj 5000 kg', številka 10 pa »za najmanj 10.000 kg:. Crka >L< pomeni »za nakladalno težo (Lade-gevricht) vagona, najmanj za 12.500 kg«.
sitem) na eni in vsemi postajami isto-čno postaje Leogang ležečimi, je stavila Avstrija za vse razrede sporo-voznega blaga (izvzemši specijalnih tarif 4—9) posebne znižane tarifne postavke, in to radi konkurence bavarskih prog Salzburg — Rosenheim— Kufstein i. dr. tako, da ni n. pr. transport iz Linča v Innsbruck čez Salzburg, Bischofhofen, Worgl nič dražji, kakor čez Salzburg, Rosenheim, Kufstein vkljub temu, da je prva pot precej daljša, kakor druga.
Naj navedeni še eno primero, kako si zna Avstrija zasigurati transporte na kolikor mogoče dolge proge, ker je ta primera v škodo Jugoslaviji. Avstrija je namreč z veljavnostjo od 15. maja 1924 publicirala posebne znižane stavke za premog iz postaj Zelt-\veg in Fohnsdorf do Tarvis (Trbiž) Obergang, torej za eksport v Italijo. Ker je znano, da Italija sama nima premoga in ga mora importirati, se razume, da bo šlo veliko teh transportov v Italijo. Ko bi imela Jugoslavija tako tarifno politiko, kakor druge države, bi dovolila za te transporte znižano konkurenčno tarifno postavko od postaje Dravograd-Meža drž. meja preko Celja, Ljubljane do Rakeka drž. meja, pa bi tudi Jugoslavija na teh transportih kaj zaslužila, posebno ker je tranzitni (provozni) promet združen z najmanjšimi režijskimi stroški. Tako pa gredo ti transporti tako-rekoč pred našim nosom v Italijo in mi nimamo nič od tega.
Slične razmere so tudi v prometu Madžarska—Italija, kjer je znala Avstrija s svojo tarifno poiitiko pritegniti te transporte nase, namesto da bi šli preko jugoslovanskih prog.
Tako vidimo, da sta si znali posebno Češkoslovaška in Avstrija s pametno tarifno politiko pridobiti tržišča in zasigurati provozne transporte.
Največje potežkoče pa so se pojavile v skoro vseh, posebno v nasledstvenih državah pri sestavljanju številčnih tarifnih postavk. Nestalnost valute ni dopustila, da bi bile tarifne postavke stalne. Naša javnost se bo še spominjala, kolikokrat so bile pri nas tarife povišane, in to vsled padca dinarja. Šele od 15. septembra 1923 imamo stalne tarifne postavke, ker se je dinarska valuta na svetovnem trgu ustalila. Koliko časa pa bo ta stabilizacija trajala, se pa danes seveda ne more vedeti.
Iste neprijetne posledice za tarife so se pojavile tudi v drugih državah, kar je na vse javno gospodarsko in trgovsko življenje jako neugodno vplivalo.
Ta nestabilnost tarifnih pqstavk je napotila več držav, da so začele misliti na to, kako bi se temu odpomoglo, in je bila Poljska, kjer so bile valutne razmere najbolj nestalne, prva, ki je našla izhod iz tega neprijetnega položaja.
LISTEK.
Gustav Freviag.
Dati - Imeti.
(Nadaljevanje.)
>Ne verujem rad vse to, mislim le, če je kdo še tako nesrečen, si lahko opomore; on bo sicer ranjen, kot vojak na bojišču, kar pa mu bo dobro pristojalo. Če pa ne najde reditve, se lahko bojuje kot hraber mož, in če v tej borbi pade, bo našel sočutje v vseh. Le onega odnese vihar usode, ki se uda brez obotavljanja in se ne zna zoperstaviti.«
^Peresce se ne spremeni v kamen in če še toliko molite za to, pravi pesnik,« odvrne Bernhard in vrže s prstom peresce z blazine v zrak. »Nekaj bi vas rad vprašal, Wohlfart,« nadaljuje čez nekaj časa. »Stopite bliže k meni. Mislite si, da ste moj spovedni, kateremu se mora vse zaupati.« Nemirno se ozre na vrata sosednje sobe in tiho vpraša: »Kaj mislite o trgovini mojega očeta in njegovih dohodkih?«
Antona so te besede močno presunile, kar je pa tudi Bernhard opazil. »Malo razumem o tem, zelo malo, nočem vedeti, ali ga sodi ljudstvo kot premožnega ali revnega, toda želim
Svoje tarifne postavke je nastavila v takozvani stalni valuti (Wertbestan-dige Valuta), t. j. v zlati valuti. Jed-nica te valute je 1 Zloty = 100 grošev. Po potrebi, navadno vsakih 14 dni, je pa publicirala razmerno številko med grošem in papirnato poljsko marko, takozvani >multiplikator«.
Kot primero naj navedem multipli-katpr od 1. januarja 1924 do danes. Številka multiplikatorja označuje, koliko poljskih mark je 1 groš.
Od 1. do 15. jan. 12.200, od 16. do 31. jan. 18.900, od 1. do 15. febr.
19.000, od 16. febr. do 31. marca
18.000, od 1. do 15. apr. 18.000, od 16. apr. do 1. junija 18.000.
(Nadaljevanje sledi.)
Iz obrtno-sodne prakse.
Ponovno se zatekajo stranke k obrtnemu sodišču v Ljubljani v zadevah, ki tja ne spadajo, bodisi, da to sodišče ni krajevno, bodisi, da ni stvarno pristojno.
Ljubljansko obrtno sodišče se je ustanovilo na podstavi §§ 2.—3. zakona o obrtnih sodiščih z min. nared-bo z dne 15. julija 1909, št. 112 d. z., ki določa v § 2., da se krajevna pristojnost raztega na okoliš okrajnega sodišča v Ljubljani. V smislu § 3. pa stvarna pristojnost obsega vsa v § 1., odst. 2., zakona o obrtnih sodiščih imenovana podjetja izvzemši železnice. Ta podjetja so pa ona, na katera je uporabljati obrtni red kakor tudi v čl. VIII. razglasilnega patenta k obrtnemu redu navedena podjetja, člen V. pa pod točkami a do q našteva podjetja in opravila, na katera je uporaba obrtnega reda izključena.^
Neupoštevaje te predpise je vložil zdravnik dr. T. proti zobotehniku N., pri katerem je bil nastavljen za asistenta, tožbo na plačilo odpovedne dobe odpadajoče plače 6000 Din, češ da ga je neopravičeno brez odpovedi odslovil.
Pri razpravi sta obe stranki izjavili, da je bil tožnik kot diplomiran zdravnik nastavljen pri tožencu samo za operativna dela.
Obrtno sodišče je tožbo zaradi stvarne nepristojnosti zavrnilo. V razlogih je izvajalo, da je bil tožnik tudi po njegovih navedbah od toženca sprejet le v svrho opravljanja operativnih del, t. j. plombiranja in drugih v zobozdravniško stroko spadajočih opravil. Po določbi čl. V., lit. q, razglasilnega patenta k obrtnemu redu , pa na taka opravila ni uporabljati predpisov obrtnega reda. Ker je pa tudi za spore iz službenih razmerij, uravnanih z zakonom o trgovskih nameščencih, pristojno obrtno sodišče le, če je na podjetje uporabljati obrtni red, je sodišče tožbo radi nepristojnosti zavrnilo.
Tožnikovemu rekurzu deželno sodišče ni ugodilo. Z ozirom na rekurz-
pa vedeti in vprašam vas kot prijatelja: Kako sodijo ljudje o tem, na kak način si pridobi toliko denarja. To je sicer grozno in mogoče velika krivica, da jaz, njegov sin, stavim tako vprašanje, toda nekaj me sili k temu, da ne morem se zoperstaviti. Bodite odkritosrčni in povejte mi, Wohlfart,« reče Berhard in mu položi roko okrog vratu: »Ali sodi ljudstvo mojega očeta kot poštenega in pravičnega?«
Antonu se je krčilo srce pri teh besedah, reči ni smel, kar je mislil, lagati pa tudi ni smel. Tako je nekaj časa molčal, bolnik pa se je zopet nagnil nazaj na blazine. .
»Dragi moj Berhard,« odvrne Anton, »preden odgovorim sinu na tako vprašanje, moram vedeti, čemu o tem vprašuje tretjega. Če vprašujete zato, da bi slišali moje mnenje o svojem očetu, vam moram zamolčati odgovor, naj bi bil tak ali tak.« .
»Vprašam vas,« mu seže Bernhard v besedo, »ker sem v velikih skrbeh za druge ljudi. Mogoče lahko vaš odgovor reši več ljudi nesreče in skrbi.«
»Potem,« reče Anton, »vam hočem odgovoriti.
»Poznam vašega očeta samo kot poštenega in solidnega moža. Vem,
na izvajanja, da je za pristojnost merodajno le delodajalčevo podjetje, je deželno sodišče v svojih razlogih izreklo, da je za pristojnost merodajno v tem slučaju le službeno razmerje tožnikovo, ne pa dejstvo, da je tožen-čevo podjetje koncesijonirana zobo-tehniška obrt. Kot diplomiran zdravnik je opravljal tožnik le v zdravniško stroko spadajoča opravila, za taka opravila pa čl. V., t. g, citiranega razglasilnega patenta izključuje uporabo obrtnega reda in torej tudi pristojnost obrtnega sodišča.
M. Savič:
Naša industrija in obrt.
(Nadaljevanje.)
Domača obrt za izdelovanje pohištva obstoji in se širi po vseh pokrajinah naše države, razen v Črni gori.
V Nišu obstoji: Električna mizarska delavnica Andrejeviča in Jovanoviča. Izdeluje s strojnim obratom vse vrste domačega, pisarniškega, šolskega in drugega pohištva. Delavcev zaposluje 40 in izdela na leto za 500.000 Din pohištva.
Mizarska tovarna srb. jev. zadruge v Nišu je prodana Stoji Blagojeviču, ki jo sedaj obratuje.
Parna strugama in mlin inž. Branka A. Čurica in dr. v Obrenovcu se bavi tudi s stavbenimi mizarskim deli.
Mizarska tovarna za stavbarstvo in za pohištvo »Vujovič« v Beogradu zaposluje 25 delavcev. Sedaj se bavi z izdelovanjem stavenega mizarstva, v glavnem vsled intenzivnega zidanja v Beogradu.
Milorada I. Radosavljeviča tovarna za stavbeno in pohištveno mizarstvo sedaj izdeluje le stavbene mizarske potrebščine, ker vsled obilega uvoza z Dunaja ne vzdrži nizkih avstrijskih cen.
Tvornica pohitšva Svetozarja Vlaj-koviča se bavi sedaj s stavbenim mizarstvom. Ta tvornica je uživala že pred vojno in tudi sedaj uživa velik ugled vsled strokovnjaških izdelkov.
Tovarno lesenega pohištva čekic, Lazarevič in Milkovič v Leskovcu so Bolgari uničili in do sedaj še ni obnovljena. Ravno tako je vojna uničila tvornico stolov g. Protiča v Kru-ševcu, ki dosedaj tudi še ni obnovljena.
Vojne od leta 1912 do 1919 so v Srbiji preprečile razvoj te industrije, ki je od leta 1896 dalje kazala vse pogoje za ugoden razvoj. Upamo, da se bo v Srbiji v doglednem času začelo z ustanavljanjem motornih mizarskih delavnic in tvornic.
Srbija ne pokriva lastne potrebe na pohištvu, ampak ga dobiva iz Slovenije in iz Slavonije, največ pa z Dunaja. Ta uvoz z Dunaja bo treba polagoma onemogočiti, ker je sramota
da ga šteje ljudstvo med one trgovce, ki si znajo mnogo pridobiti v najkrajšem času, to pa le vsled pridnosti in podjetnosti, Vaš oče je previden mož, ki se ne da tako hitro ukaniti.«
Bolnik je molče poslušal in vzdihnil. Končno potegne Antona še bližje in reče: »Anton, znano mi je, da vi poznate gospoda Rothsattelna.«
Začudeno ga pogleda Anton.
»Da,« nadaljuje Bernard, »gospodična mi je povedala sama, da ste njen dobri znanec.«
»Da, resnica je, kar vam je povedala gospodična,« odgovori Anton nekoliko v zadregi.
»Ali veste kaj natančnega o zvezi mojega očeta z Rothsattelnom,« vpraša Bernard dalje.
»Prav malo,« reče Anton, »samo to mi je znano, kar ste mi sami povedali, da je gospod Ehrenthal posodil večjo vsoto baronu, ki se je vknjižila na njegovo posestvo. V tujini pa sem slišal, da mu preti večja nesreča, da še več, pisal sem mu pismo, v katerem sem ga opozoril na nekega in-triganta.«
Bernhard je strmeče poslušal Antona, ki pa je dejal: »Ta mož brez značaja vam je dobro znan, to je vas knjigovodja Itzig.«
»To je lopov,« zavpije Bernhard,
za nas, da toliko lesa izvažamo, pohištvo pa uvažamo.
V Sarajevu obstoji: lesna industrija Butaconi in Venturini d. d. V Sarajevu ima strugamo s štirimi stružnicami, kjer se obdela na leto 6000 do 9000 m3 okroglega lesa, mehanično tvornico finega pohištva, parketov, pohištva iz upognjenega lesa itd. V llijašu imajo parno strugamo s sedmimi stružnicami, kjer morejo obdelati pri osemurnem delovnem času na leto približno 18.000 m:' lesa.
Ta tovarna je izredno lepo urejena. Last je neobičajno umnih in podjetnih gg. Butaconi (Italijan) in Venturini (Dalmatinec), katera sta si s svojim strokovnjaškim delom pridobila tak ugled, da služi njihova tovarna za šolo za fino mizarsko delo.
V Zagrebu se nahaja tvornica umetnega pohištva in stavbnega mizarstva tvrdke Bote in Erman. Izdeluje pohištvo iz bukovega, hrastovega in brestovega lesa od najnavadnejše do najfinejše oblike. Opremlja hotele, vile, kopališča in privatna stanovanja. Na leto izdela oprav za približno 1000 spalnih sob, za približno 200 sprejemnih sob in jedilnih sob, 600 pisalnih miz, 1000 raznih omar in 1500 stolov in naslonjačev. Tvornica izdeluje tudi vsakovrstno opremo za banke, kavarne, restavracije, gledišča, zavode itd. Poleg tega se bavi tudi s stavbenim mizarstvom. Celokupni promet tvornice doseže na leto 2,000.000 Din. (Dalje.)
Trboveljski premog drva	koks
angleški premog šlezijske brikete
dobavlja
WILIRIJAW, Ljubljana
Kralja Petra trg 8. Tel. 220
Plačilo tudi na obroke.
Trgovina.
Končana poravnalna postopanja. —
Poravnalna postopanja o imovlni Ivana
Kramarja, trgovca v Kasazah pri Petrovčah, Josipa Rajšterja, tovarnarja v Šoštanju, ter Marka Josipa Nerata, trgovca v Mariboru (Import in eksport M. J. Nerat), so sodno potrjena in končana. —. Dalje se potrjuje poravnava, ki jo je sklenit Ivan Jakša, trgovec pri Sv. Petra pri Zidanem mostu, s svojimi upniki za 50% njthovih zahtevkov, plačljivih v štirih trimesečnih obrokih.
Ustanovitev efektne borze v Novem Sadu. — Ministrstvo trgovine in indu-stije je dovolilo, da se v okviru novosadske produktne borze osnuje tudi efektna borza, ki pa nima pravice kotirati valute in devize. Efektni oddelek produktne borze prične poslovati 1. oktobra 1924.
»nesramnež, do katerega takoj po njegovem prihodu nisem imel zaupanja.«
>Zdi se mi,« nadaljuje Anton, »da Itzig, katerega prav dobro poznam še iz prejšnjih časov, deluje proti baronu, in sicer za hrbtom vašega očeta.«
»Ta človek ima mojega očeta v oblasti,« reče tiho Bernhard, »in če moj oče sebično ravna napram baronu, j* to Itzigova krivda.«
Anton mu tiho pritrdi.
»Moram vedeti,« povzame zopet Bernhard, »kakšno razmerje vlada med mojim očetom in baronom in zvedeti moram, kako bi se moglo rešiti nesrečno družino. Jaz jim lahko pomagam!« zakliče in trenotno se razjasni njegovo žalostno lice. »Moj oče me ljubi, to sem uvidel posebno sedaj v času moje bolezni. Dostikrat sedi ob moji postelji in mi boža lice, pogled njegov pa je poln skrbi in žalosti. Anton, saj je vendar moj oce! Pomagati mi morate, saj ste moj prijatelj! Povejte, kaj naj naj storim, da rešim barona. Zahtevam to od vas, jaz pa bom sam vprašal svojega očeta. Bojim se sicer trenutka, ko bom o tem razpravljal z očetom, toda bojim se tudi, da ni natančno o vsem informiran, ali pa mi ne bo hotel vsega priznati. Vi, Anton, morate sami b gospodu baronu.«	(Dolje sledi.)
Industrija.
Sestanek industrijcev in trgovcev usnjarske stroke na Praškem velikem sejam se bo vršil v sredo dne 24. t. m. Otvo-ril se bo ob 10. uri dopoldne v paviljonu C. Ta usnjarski dan Praškega velikega sejma je doslej vedno dobro uspel; zato se pričakuje, da se ga bodo udeležili številni interesenti te stroke tudi iz maše države.
Denarstvo.
Posojila na blago, namenjeno za izvoz.
— Narodna banka daje poleg sezonskih kreditov izvoznikom in bankam, ki izvoz finansirajo, tudi lombardna posojila na blago na podlagi tovornega lista do 60% od borzne vrednosti. Za enkrat daje posojila le na žito, fižol, suhe češplje, pekmez, orehe, grah in mlevske izdelke.
— Za dovoljevanje teh posojil ima Narodna banka za prvo silo na razpolago deset milijonov dinarjev.
Valutni koeficient na italijansko carino je znašal za čas od 23. do 30. avgusta L L 445, in sicer 100 osnovna carina in 345 ažijo.
Češkoslovaške devize za uvoz poljskih pridelkov. — Bančni urad češkoslovaškega finančnega ministrstva je dobil navodilo, da nakazuje izplačilo za uvoženo žito, moko, živino in meso v češkoslovaških kronah le na jugoslovanske, rumunske, avstrijske in ogrske uvoznike, uvoznikom iz drugih držav pa le v iuji valuti po mednarodnih običajih in po izbiri uvoznika.
Zlata pariteta srednjeevropskih držav.
— Naša kraljevina: 1 zlati dinar = 17 ; papirnatih dinarjev; Češkoslovaška:
1 zlata krona = 6,90 papirnatih kron; Avstrija: 1 zlata krona = 14.400 zlatih kron; Ogrska: 1 zlata krona = 17.000 p. kron; Rumunija: 1 zlati lej '= 42 p. lejev; Italija-: 1 zlata lira = 4.35 p. lir; Poljska: 1 zlat = 1,800.000 p. mark.
Dohodki monopolske uprave v mesecu maju t. 1. — V mesecu maju t. 1. je imela moncpolska uprava iz državnih monopolov 236,772.551 Din 66 p dohodkov. Na posamezne monopolne predmete se ti dohodki razdele nastopno:	tobak
137,979.372 Din 62 p, sol 27,118.524 Din 68 p, petrolej 7,548.616 Din 10 p, vžigalice 12,152.509 Din 62 p, cigaretni papir 11,620.153 dinarjev 55 par, vrednotnice 37,629.553 Din 83 p, saharin 2,723.821 Din 16 p. Po državnem proračunu znaša mesečna kvota 259,549.999 Din 98 p. Dohodki so torej zaostali napram proračunu za 22,777.448 -Din 32 p. Proračun j 3o dosegli le tobak, sol, cigaretni papir, • dočim izkazujejo ostali monopoli izdaten j -izpad. Največji izpad se kaže pri vred- j notnicah, ki so donesle namesto 66 milijonov le 29 milijonov dinarjev.
Carina.
Gramofoni so pri uvozu oproščeni luksuzne takse. — Generalna direkcija -carin objavlja pod 1 Br. 43.488, da se na gramofone pri uvozu ne pobira luksuzna taksa, navedena pod št. 660, točka 7, seznama luksuznih predmetov.
Povišanje carine na žito v Turčiji. — 'Dne 1. septembra t. 1. se je turška uvozna carina na inozemsko žito in moko povišala na dvanajstkratni znesek doseda-i raje postavke.
Davki in takse.
Davčno okrajno oblastvo v 'Krškem naznanja, da je odmera pavšaliranega ■ davka na poslovni promet za leto 1924 ftvršena. Davčni zavezanci se opozarjajo, da se jim posebni plačilni nalogi ne bodo vročili, da pa v odmerni izkaz lahko vpogledajo pri pristojnem davčnem uradu, odnosno v občinah izven sedeža davčnega urada, pri občinskem -uradu v Času od 14. do 28. septembra 1924. Stranke, ki tega davka ne plačujejo, imajo pravico vpogleda v odmerni izkaz le, ako se izkažejo s kolka prostim pooblastilom v davčnih zadevah kakega davku na poslovni promet zavezanega davkoplačevalca. Proti predpisu davka na poslovni promet imajo pravico pritožbe le oni davčni zavezanci, katerih promet v letu 1923 ni presegal 15.000 Din in oni davkoplačevalci, ki so za leto 1924 vložili predpisano prijavo v smislu pravilnika k čl. 10. zakona o davku na poslovni promet (Uradni list štev. 47 iz leta 1922). Kdor prijave ni vložil, nima pravice pritožbe. Eventualne pritožbe proti predpisu, kolekovane s ko-slekom po 20 Din, je vložiti v 15 dneh po preteku roka za vpogled, tedaj naj-> kasneje do 13. oktobra 1924.
Statistika o rentnini, ki se je pobrala potom odbitka v smislu § 133. zakona o osebnih davkih za leti 1922 in 1923. —
Finančna delegacija je objavila v št. 87. Uradnega lista z dne 17. avgusta t. 1. statistiko o rentnini, katero je bilo odvesti delniškim družbam, regulativnim hranilnicam in zadrugam v smislu § 133. zakona o osebnih davkih v letih 1922 in 1923 od izplačauih in kapitalizovanih obresti hranilnih vlog. Iz statistike je ločeno po okoliših davčnih oblastev prve stopnje za vsako leto posebej razvidno število denarnih zavodov, vsote izplačanih in kapitalizovanih obresti hranilnih vlog in odpadajoče rentnine. — V letu 1923. se je stanje izplačanih in kapitalizovanih obresti v primeri z letom 1922. pri vseh navedenih zavodih zvišalo, pri denarnih zadrugah in delniških družbah pa skoraj podvojilo, in je pri vseh zavodih znašalo leta 1922 Din 21,418.850, leta 1923 pa Din 36,939.714.
Donos neposrednih davkov v mesecu juniju t. 1. — V mesecu juniju t. 1. se je pobralo v posameznih pokrajinah naše države nastopne zneske na neposrednih davkih: na Hrvatskem in v Slavoniji
11,199.075	Din 42 p, v Bosni in Hercegovini 6,033.962 Din, v Vojvodini 14,605.396 Din 6 p, v Sloveniji 11,109.810 Din 60 p, v Dalmaciji 1,960.364 Din 98 p in v Srbiji in v Črni gori 17,433.603 Din 20 p, skupaj 62,342.212 Din 26 p. V teh vsotah je vštet tudi davek na poslovni promet, katerega se je pobralo v označenem mesecu na Hrvatskem in v Slavoniji 1,691.939 Din 27 p, v Bosni in Hercegovini 958.657 Din, v Vojvodini 1,358.894 Din 39 p, v Sloveniji 1,559.967 Din 7 p, v Dalmaciji 241.000 Din 46 p in v Srbiji in v Črni gori 1,209.276 Din 82 p, skupaj 7,019.735 Din 1 p.
Italijanski davek na poslovni promet. — Zadnje noveliranje predpisov o davku na poslovni promet se je izvršilo s kraljevo naredbo z dne 18. marca 1923, št. 550. V Italiji se plačuje ta davek v kolekih na fakturah, more se pa v gotovih primerih tudi pavšalirati. Pojem »promet« se v bistvu strinja z besedilom našega zakona o tem davku. Bistvena razlika pa obstoji v tem, da se obdačuje tudi uvoz sirovin, blaga, izdelkov in živine. Oproščen je le promet z najpotrebnejšimi živili (žito, moka, meso, mleko, sir, sladkor itd.), s kurivom in z državnimi monopoli. Davčni postavek znaša za luksuzne predmete 2%. Med luksuzne predmete se šteje tudi pohištvo. ako dosega cena gotovo višino, na primer postelja za eno osebo 1500 lir, za dve osebi 2500 lir, za nočno omarico 400 lir, za tapecirane ali pletene stole 30 lir itd. Promet z ostalimi predmeti se deli v tri kategorije. V prvi kategoriji (sirovine, apno, poljedelski produkti, kemični izdelki, kovine itd.) znaša davek pri prometu do 100 lir od vsakih 20 lir: 0.10 lir, pri prometu nad 100 lir pa od vsakih 100 lir: 0.50 lir. V drugi kategoriji (drugo blago, izdelki in pol-fabrikati) pri prometu do 100 lir od vsa-
kih 20 lir: 0.20 lir in pri prometu nad . 100 lir od vsakih 100 lir: 1 liro. Tretja kategorija obsega prvine in luksuzne predmete. Davek znaša v tej kategoriji pri prometu do 100 lir od vsakih 20 lir:
0.40 lir in pri prometu nad 100 lir od vsakih 100 lir: 2 liri. — Davka prost je promet izpod 10 lir. Prometni davek vsebuje v Italiji tudi takso za pobotnico, ki bi se sicer morala, prilepljati na fakture, note ali pobotnice pri prejemu denarja.
Izvoz in uvoz.
Izvoz svežega sadja iz Avstrije. — Avstrija je izza dne 15. avgusta 1.1. dovolila izvoz sadja brez predhodnega dovoljenja in brez vsakih davščin.
Iz naših organizacij.
Gremij trgovcev v Celju razglaša: Radi omejitve razpečavanja denaturira-nega alkohola se je obrnil gremij na delegacijo ministrstva financ potom Zveze trgovskih gremijev v Ljubljani in prejel od slednje sledeče obvestilo: Za presojo, kdo sme poleg alkoholnih pijač prodajati tudi denaturirani alkohol, je merodajno do sedaj še vedno pojasnilo Generalne direkcije posrednih davkov z dne 19. februarja 1924, štev. 6710, ki v bistvu določa, da morejo denaturirani špirit prodajati oni špecerijski in slični obrati, ki poleg ostalega blaga prodajajo tudi alkoholne pijače v zaprtih originalnih steklenicah, ki se v obratovalnici niti ne odpirajo, niti ne pretakajo v manjše posode, niti se v obratovalnici ne polnijo. Na vložene predstavke in spomenice, da se razveljavi omejitev prodaje denaturiranega špirita, ni prejela niti ena trgovska korporacija do-sedaj nobenega odgovora. Pač pa je generalni direktor Robiček na osebno intervencijo izjavil: »da ne če, odnosno da i nije nikad nastojavao, da se novo stanje sprovede odmah, tako da se je mo-gao, odnosno da se može prelaz izvršiti postepeno, treba samo, da se stranka sporazume sa lokalnom finanskom vla-šču«. — Tako gremij kakor tudi Zveza bosta zadevo obdržala v stalni evidenci in bosta zahtevala, da se razveljavi omejitev prodaje denaturiranega špirita, ena glavnih zahtev povodom pričakovane revizije taksnega zakona.
Gremij trgovcev v Ribnici ■ vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 28. septembra 1924 ob 1. uri popoldne v prostorih A. Podboja v Ribnici št. 25. Dnevni red: 1. Otvoritev zbora in pozdrav načelstva. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo o delovanju gremija v letu 1923.
5. Volitev novega načelstva in odbora.
6. Sprememba pravil. 7. Zapiranje in odpiranje trgovin. 8. Slučajnosti. — V slučaju nesklepčnosti se vrši eno uro pozneje ravnotam z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki pa sklepa veljavno ne glede na število navzočih članov.
t
TA ZNAK
jamči za kakovost in radi tega hitro razprodajo v Vaši trgovini! Ne zamudite izpopolniti Vaše zaloge »ZLATOROG« mila točno in pravočasno!
Razno.
Inozemstvo in povišanje našega carinskega ažija. — Avstrijsko časopisje jako neugodno kritikuje povišanje carinskega ažija, ki se je pred kratkim zvišal od 900% na 1000%, češ da je povišanje neopravičeno, ker se carina ne pobira po predvojni tarifi, ampak se je leta 1920 povišala v taki meri, da tvori prekomerno zaščito. V nadaljnjih izvajanjah poudarja, da povišanje v tej obliki v ustavi ni utemeljeno in izraža upanje, da bo skupščina preprečila, da bi mogel finančni minister razdeljevati tako darila med svoje prijatelje. — Avstrija povzroča domači industriji občutno konkurenco in je za razvoj naše podjetnosti sedanja carinska zaščita popolnoma nezadostna. Pričakujemo, da bo finančni minister v splošnem interesu nadaljeval s postop-
nim povišavanjem ažija do mere, ki je potrebna za prilike v naši državi.
Dijaški rok za dijake trgovskih šol. Pravicona dijaški rok v smislu čl. 49. in 52. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice imajo oni dijaki državnih trgovskih šol v Sloveniji, in sicer v Ljubljani, Celju in Mariboru ter trgovske Šole v Novem mestu, ki so izvršili 4 razrede gimnazije ali realke ali tem enakopravne šole. To velja pa samo za one dijake, ki obiskujejo redno te trgovske šole, ne pa tudi za one, ki obiskujejo samo specialne kurze na teh šolah, čeravno so preje izvršili 4 razrede gimnazije, realke ali tem enakopravne šole, Rekruti iz teritorija ljubljanskega vojnega okružja, ki so bili v tekočem letu re-krutovani in ki so izvršili 4 razrede gim nazije, realke ali tem enakopravne šole m eno teh trgovskih šol, naj predložijo
potom županstva komandi ljubljanskega vojnega okružja pravilno kolkovano prošnjo za priznanje dijaškega roka. Prošnji je priložiti izpričevalo gimnazije, realke ali tem enakopravne šole in trgovske šole. Oni pa, ki še niso izvršili eno teh trgovskih šol in so redni dijaki, naj pa poleg izpričevala gimnazije, realke ali tem enakopravne šole prilože potrdilo dotične trgovske šole, da so redni dijaki in istočasno prosijo za priznanje dijaškega roka in za odložitev dejanske vojaške službe do izvršitve te trgovske šole.
Borzni škandal v Rimu. V četrtek se je v krogih rimske borze razširila vest o velikem škandalu. Zvečer je bil poslovni vodja Maks Bondi & Co. na kolodvoru po svojem povratku iz Pariza aretiran. Tudi ravnatelj omenjene banke, kom. Fontani, je bil odveden v zapore, kjer ga je preiskovalni sodnik potem izprašal. LTpravitelj lista »Epoca«, ki je baje dobival podporo od Bondija, je bil tudi za-slšan. Vzrok teh aretacij je ažijotaža ter raznašanje vznemirljivih vesti na škodo-države. Borza v Rimu je namreč v zadnjih dneh preživljala kritične trenutke najprej radi vesti o atentatu na Mussolinija, potem vsled naznanila, da je pozval kralj Mussolinija k sebi ter zahteval od njega, da poda ostavko. Pozneje je krožila govorica, da je prišla neka velika turinska banka, ki se je bavila v prvi vrsti z agrarnimi krediti, v plačilne tež-koče, dalje, da je bilo ukradenih iz zalog banke dltalia nad eno milijardo tisoč-lirskih bankovcev. Borza seveda ni ostala ravnodušna napram tem vestem. Delnice banke dTtalia so padle za 60 točk, one banke Commerciale za 40. Ko se je ta kriza razširila tudi na državne papirje, so posegla oblastva vmes. Policija je odredila zaprtje banke Maksa Bondija, zaplenila vse knjige ter izvršila omenjeni aretaciji. Baje ima ta škandal širok obseg in se v tem oziru nadaljuje preiskava tudi izven Rima, posebno v Turinu. Dobiček iz teh sleparskih poslov se ceni na več milijonov lir.
štrajk kovinarjev v Avstriji. — 2e dne
2. septembra t. 1. je zveza dunajskih industrijcev odklonila zahtevo delavcev, da se jim povišajo mezde na 20.000kraini znesek predvojne dobe in da se jim sedanje plače nujno povišajo za 15%. Zveza je pristavila, da bi mogla spričo občutne krize pri prodaji izdelkov pristati na zahtevano povišanje le, ako se podaljša delovni čas in s tem zviša produkcija, hkratu pa znižajo občutne socialne dajatve. Ker se delavstvo s tem odgovorom ni zadovoljilo, je dne 10. septembra t. L proglasilo splošen strajk za vse kovinske obrti na Dunaju in v dunajski okolici.
Pred ukiajenjem zakona o navijanju
cen v Avstriji. — Avstrija namerava ukiniti veljavo zakonov o navijanju cen. Za zaščito konzumentov pred neopravičeno visokimi cenami namerava izdelati novelo koalicijskega zakona iz 1. 1870. Gospodarski krogi so se pri tem postavili na stališče, da že zakon v sedanji obliki zadostno ščiti konzumente in da je vsled tega noveliranje nepotrebno.
Letošnja letina na Češkoslovaškem. — Po uradnih statističnih podatkih je Češkoslovaška pridelala letos (lani)
930.000	t (980.000 t) pšenice, 1,180.000 t (1,350.00 t) rži, 1,040.000 t (1,270.000 t) ječmena in 1,230.000 t (1,330.000 t) ovsa. — Letošnja letina je bila torej na Češkoslovaškem slabejša nego lani, vsled česar bo prisiljena uvoziti iz inozemstva večje množine žita in mlevskih izdelkov nego lani.
Rusija naroča v Avstriji. — Ruski trusti so naročili v Avstriji ogromna množine vsakovrstnih industrijskih produktov. Osobito elektrotehnična industrija je dobila toliko naročil, da je zaposlena za dogledni čas.
Avstrija in osemurni delavnik. — V parlamentarnem carinskem odseku dna 27. avgusta t. 1. se je pooblastilo vlado, da zviša carino na posamezne industrijske izdelke do največ 33%% osnovne carine, ako se ti izdelki uvažajo iz div žave, v kateri se na teden dela več nego 48 ur in ako se pri proizvajanju teh izdelkov v Avstriji dela na teden le 48 ur.
Indeksne številke v Nemčiji. — Dne 3. septembra t. 1. je znašala indeksna, številka za preživljanje v Nemčiji 1150, indeksna številka za veletrgovino p* 1210 miljardkratni predvojni znesek.
»Juhan«, d. * o. z. v Ljubljani. Mlado podjetje, ki razvija intenzivno delovanje šele nekaj mesecev, si je osvojilo trg v Sloveniji že popolnoma in se, kakor čujemo, že pripravlja, da raztegne svoje delovanje tudi na Hr-vatsko in celo Jugoslavijo. — »Juhan« je pokazal, da je izboren predmet, ki lahko nadomesti slične inozemske predmete in ga z^to vsem trgovcem toplo priporočamo. Želji iz kroga trgovcev, da se vpelje enotna cena za nadrobno prodajo, bo podjetje ugodilo s tem, da bodo cene za nadrobno prodajo odslej označene na steklenicah. Tudi nove zamaške za steklenice, takoimenovane »kapljače« bo podjetje v najkrajšem času vpeljalo.
Ljubljanska borza.
Dne 15. septembra 1924.
Lesni trg.
Skurete I., II., 13 mm franko meja, bi. 855, remeljni polovičarji I., II., III., 35/70, 70/70, 40/80, 30/80, 4 mm dolž. frc. meja 660, letve 3—4 m dolž. 3/5 cm franko meja 595—605, trami 3/3—6/8, 4—8 dolž. franko meja 410—420, hrastovi plohi, obrobljeni 2—4 m naprej, 30 cm prem. franko meja 1165—1200, bukovi hlodi I., II. od 2 m uaprej 30 cm prem. franko naklad, postaja 240—255, •drva suha bukova franko nakladalna postaja 4 vag. 28. den., 29 bi., 28 zak. oglje la vilano franko meja 123 den., 125 blago.
Žitni trg.
✓
Pšenica, domača, franko Ljublj. den. 370, pšenica, baška, franko baška postaja blago 355, pšenica hrvatska, Sisak bi. 357, koruza zobata, franko baška postaja blago 290, koruza zobata, franko baška postaja blago 290.
Ostalo blago.
Moka pšenična, franko Kula bi. 600, otrobi pšenični, fr. naklad, postaja bi. 200, suhe gobe, srednje, fr. Ljubljana den. 44—52, laneno seme, franco Ljubljana den. 670, jabolka, obrana, zimska, I. rinf., franko naklad, postaja 140, jabolka, obrana, zimska v zabojih franko naklad, postaja 200, konoplja mand. fr. Ljubljana 625, fižol prepeličar 510, fižol mandalon franko Ljubljana 425, seno I. sladko prešano franko Ljubljana 75, vino belo, dolenjsko, hrvatsko, štajersko po vzorcu naklad, postaja 710—800, jeklo po vzorcu franko vagon nakladalna postaja 27.
Efekti.
2Yi%o drž. rente za vojno 118—120, Celjska posojilnica §10, Ljubljanska kreditna 225—240, Merkantilna 118—122, Prva hrvatska štedionica 918, Slavenska 102—105, Trboveljska prem. 490, Združ. papirn. 123—130, Stroj. tov. in liv. 150, 4Vi kom. zad. banke 93.
mmasmmmaamamBmaesaim MUDOHAI 1	1
V?,f
n
toitt iMin rmocMv« c
JBUDDHJP
atami
Tržna poročila.
Novosadska blagovna borza (15. I. m.). Pšenica: baška, 17 vagonov 345—355. Turščica: baška, 7 vagonov 280—290. Fižol: 3 vagoni 450—460. Moka: baza »Os* 550—560; »Oss« 560—570;	>2«
510—520; »8« 240. Tendenca nespremenjena.
Tržišče surovih in predelanih kož.
Cene surovih kakor predelanih kož so nedavno kazale tendenco naraščanja, toda skok dinarja je nadaljuje naraščanje preprečil. Vendar so cene sedaj nad svetovno pariteto in je pričakovati njihovo oslabljenje, ako se bo dinar na tej višini obdržal. Notirajo povprečno: bosanske in dalmatinske surove kože 15—17, hrvatske lahke 16—17, težke 19 do 20, telečje težje 25—26, lažje 22—24 dinarjev za kg. Cene za izdelane kože v Zagreba: vache-kruponi, težki 80—82, lahki 76—78, vache-polovice, težke 66 do 68, lahke 60—62, vratina 44—46, averni 34—36, likanec (blank.) 73—76, kravje usnje, rjavo 100—105, črno 98—100, pit-lingi rjavi 112—116 Din za kvadratsi čevelj, rjavi 112—116, črni 110—115 Din za kg, goveji boks 19—20, telečji boks 22—26 Din za kvadratni čevelj.
Tržišče jajc (15. t. m.). Cene so kljub porastu dinarja dokaj čvrste. Na ljubljanskem trgu dosežejo, kadar jih je manj, tudi 2 Din komad. Povprečno se v Sloveniji trguje komad po 1.70 do
1.75	Din. V drugih pokrajinah naše države je blago cenejše. Nakupna cena za prvovrstno blago v Srbiji je med 1.50 do 1.60 Din komad. Na zunanjih tržiščih so cene oslabele zaradi velikih dovozov iz Rumunije in Rusije. Zato je naš izvoz uekaj slabši.
Zvišanje cen lesu v Avstriji. Ker so lesni industrijci pristali na zvišanje plač svojim uslužbencem, se bodo cene lesu dvignile.
Italijanski lesni trg. Na italijanskem (milanskem) tržišču notirajo v lirah za m3: jelovi oblikovci 210—230; jelove četverooglate grede, uso Trst 230—350; jelove deske I. 475—540; II. 330—345; III. 260—280; mecesnovi oblikovci 250 do 300; mecesnove deske 420—480; topolove neobrobljene deske 290—330; bukovi oblikovci po 100 kg, 23—25; bukove neobrobljene deske 350—400; parjeno bukovo blago 480—530; jugosloven-ska parjena bukovina 660—750; domača neobrobljena hrasto vina 475—525; jugo-slovenska neobrobljena hrastovina 915 do 1015; orehovi oblikovci po 100 kg, 70—90; orehove deske 940—1060; kostanjevi oblikovci po 100 kg, 21—23; kostanjeve deske 360—425 lir.
P KUPUJMO IN PODPIRAJMO
!j	iirratno	I1'
Kolinsko cikorijo
L	domači izdelek.
ig	—	sK
Dobava, prodaja.
Dobava ovsa. Pri intendanturi Vrbas-ke divizijske oblasti v Banjaluki se bo vršila dne 30. septembra t. 1. otertalna licitacija glede dobave 472.000 kg ovsa.
Prodaja stare vojaške opreme se bo vršila dne 20. septembra t. 1. pri oddelku za izradu vojne odete v Skoplju.
Prodaja odpadkov od papirja, kartona itd. se bo vršila dne 22. septembra t. 1. pri upravi' državnih monopolov v Beogradu.
Dobava električnega materiala. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu se bo vršila dne 22. septembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave električnega matei-iala (žarnic itd.).
Oddaja popravilnih del na borovniškem viaduktu. Dne 24. septembra t. 1. se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede oddaje popravilnih del na borovniškem viaduktu.
Dobave. Dne 20. septembra t. 1. se bodo vršile naslednje oferlalne licitacije: pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave 2000 vagonov bukovih drv ter glede oddaje stavbnih del za razširjenje poštne zgradbe na postaji Subotica; pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave bele pločevine, aluminija in medene pločevine. — Dne 22. septembra t. 1. pri Pomorski oblasti v Bakru glede dobave petroleja; pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave raznega kovinskega
materijala; pri ravnateljstvu državnih, železnic v Zagrebu glede dobave raznega železa. — Dne 23. septembra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave desk in barv ter pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave osi.
* * *
Predmetni oglasi z natanJnejšimi podatk! so v pisarni trgovske in obrtniške zbornic* v Ljubljani interesentom na vpogled.
Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo za dobavo 1 stružnice za brzostruženje kovin na dan 27. oktobra 1924. Licitacija se vrši ob 11. uri dopoldne v sobi št. 43 v
I.	nadstropju Sv. Jakoba trg št. 2. Pogoji so na vpogled pri ekonomnem odseku (soba št. 41) predpisane direkcije. Dražitelji morajo položiti 5% (inozemci 10%) kavcije pri Pomožnem uradu direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani najkasneje do 10.‘ ure na dan licitacije.
Direkcija pošte v Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo za nabavo 10.500 kg tiskarskega papirja. Dražba se bo vršila 14. oktobra 1924 ob 11. uri v sobi št. 43 direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani, pogoji pa so na vpogled v Ekonomskem odseku. Ponudnik mora položiti 5% (oz. 10% inozemci) ponudene vrednosti najkasneje do 10. ure na dan licitacije pri Pomožnem uradu omenjene direkcije.
Veletrgovina v
v Ljubljani
priporoča
Špecerijsko blago
raznovrstno žganje moko in deželna pridelke
raznovrstno
rudninsko vodo Lastna pražarna m kavo in mlin da dišave i električnim obratom.
Ceniki na razpolago.
Predrto si nakupiš
Selezninske robe, kot kuhinjske posode, emajlirane, modre in rjave, aluminijaste, lite železne ali emajlirane železne, rasnega jedilnega orodja, raznega orodja za obrtnike, okovja, žag, lopat, kos, tehtnie vse vrste itd. si oglej bogato zalogo pri tvrdki
Stanko Florjančič
veletrgovina z železnino, Ljubljana, Sv. Petra cesta 35 (preje Mencingerjev lokal).
TRGOVCI, ZAHTEVAJTE CENIK !	-»C
Stara tovarna nogavic in pletenin
N. FRANZL & SINOVI -- LJUBLJANA, Privoz 10
Lastnik: FELIKS FRANZL
Postni predal 44 Talefon 425
Ustanovljeno lata 1888
Varstveno mamka
se dobi v vseh špecerijskih prodajalnah.
Pisarna: Ljubljana, Gradišče 13.
si
NA VELIKO! Priporočamo : galanterijo, £ nog&vice, potrebščine n ■ čevljarje, sedlarje, rinčiee, a podloge (belgier), potreb. J ifiiae ia krojače ia Šivilje, ■ gambe, sekanec, vezenino, ■ svilo, tehtnice decimalne * ia balančae najceneje pri j*
JOSIP PETELINI l
Ljahljana, 8v. Petra nasip 7. J
I
t**: HM
Prvovrstna I
pisarniška moč
samostojna korespondentinja, stenotipistinja z večl. prakso
išče mesto.
Cenjene ponudbe pod „PRIMA REFERENCE" na upravo t. lista.
Edini tihi pisalni stroj as neomejeno trpežnostjo
L. C. SMITH A BROS, MOD. S
brc* najmanjšega ropota, ker so vsi tečaji na krogljlCnlH leBUčIh.
Zastopstvo:
Ludovlk Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. G./I.
% n	rmrnn
Iv. Perdan
Ljubljana
Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga.
Glavni založnik Ciril in Metodovih vžigalic, nudi po najnižji dnevni ceni
kavo, riž, testenine, najfinejše namizno olje, čaj, žganje ter vse drugo špecerijsko blago.
Postrežba točna in solidna.
TISKARNA
MERKUR
L1UBLJANA
Simo* Gregorčičeva ulica st. 13
iiiiimiiMiiiiiniiiiiniiiiiiiitiiiimffliiiiiii
Tiska časopise, posetnice, knjige, broSure, letake, cenike, pravila, lepake, vse trgovske in uradne tiskovine itd. v eni in v več barvah
Lastna knjigoveznica
RHUnillllllNilllllllinillMIlUlUIHtlHHII
Telefon K 332 Ra*-*n pil polt. č*t zavoda it. 13.10«
n
Lastnik in iidajatel]: »Merkur«, trgoviko-indnitrijika d. d, Ljubljana. — Odgovorni urednik P. JERAS.
Tiak tiskarne iMerkurc, trgovuko-industrijske d. d.