296. šKviiiHL
Ljubljana, v četrtek 29 decembra.
XX. leto, 1887.
Uhaja v*ak dan nefer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za avBtri jsko-.>t> erike delele za vse leto 15 gld ., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za ftden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta :i gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po
10 kr. sa mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dalele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat ti.ska. po 6 kr., če m- dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračnjo.   Uredništvo in upravaisvo jc v Rudolfa h.irbifia hifii, „UledaliSka stolba". Opravnifttvu naj se blagovolijo poSiljati naročmne, reklamacij«*, oznanila, t. j. »se administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobo vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 „
„ četrt leta........3  „   30 „
„ jeden mesec.......I   „    10 ,,
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto  ...       ....   15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „   — „
„ četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   „ 40 „
Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Vpravnlmtvo r,Sfov. Naroda4".
K letnemu obratu.
(Pogled na spodnje Štajersko.)
Pri ravno kar dovršenej volitvi novih krajnib šolskih sovetov v ormoškem okraji pobrisala je narodna stranka kaj korenito z nemčurji. Kjer so se do/daj bili kaki omuhljivci ali celo nemškutarji v teh zastopih, potisnili so se v stran ter naredili prostor značajnim narodnjakom. Krajni šolski soveti celega o r m o š k e g a o k r a j a , z krajnim šolskim sovetom ormoškega mesta vred, so prvokratvsi narodni! Ker je pa tudi okrajni šolski sovet naroden, imamo torej v celem okraji vse šolske zastope v narodnih rokah?
To je korenita, čudovita sprememba, jasen dokaz, kako se narodna zavest mej ljudstvom širi in utrjuje! Ni še tako dolgo, ko je celo v strogo narodnem trgu Središči bil načelnik krajnemu šolskemu sovetu z Nemškega prisiljen Prus, lute-ranec Venigerholc! Zdaj kaj takega ni več mogoče; zdaj velja v tem okraji strogo geslo: Kdor ni popolnoma trden narodnjak, tako da se ne uda no-
benemu dobrikanju in nobenemu uplivu od nobene strani, mora se umakniti in n:i praviti mesto drugim v vsakem oziru povsem zanesljivim možem.
Kakor je tukaj v tem okraji narodno delo se ravnokar dognalo, ravno tako se je v mnogih drugih okrajih celo že nekaj prej taKisto dovršilo, n. pr. v g o r n j e g r a j s k e m, vranskem, šmarskem okraji. V drugih okrajih kakor v ljutomerskem, s e v n i š k e m g o r n j e r a d g o n s k e m slovenje-graškem, št. lenartskem in Šoštanjskem treba pa tako rekoč še samo zadnji klin zabiti, in bodemo imeli tudi v teh okrajih isti v narodnem oziru — veseli dogodek zabeležiti. — Le malo slabše je v celjskom, konjiškem, kozjanskem, laškem, brežiškem, ptujskem in s 1 o ven j e-bi st r i š k e m okraji. Le v obeh mariborskih posebno pa v marenb rškem okraji je še dela veliko, predno bodemo dospeli do istega cilja. —
Narodna stranka izVrfila je na Spodnjem Štajer skem v kratkem času kacih 2 desetletij čudovito delo! Znano je še vsem starejšim rodoljubom, kako so se voditelji nemške stranke v Gradci rogali naporom slov. prvoboriteljev, <eš- kaj hočete Vi, štiri može proč in vsemu gibanju nuj Dravo in Savo je konec! Ni še tudi tako dolgo, da je odličen nemški ud deželnega zbora štajerskega zaupno vprašal z vso resnobnostjo znanega slovenskega poslanca: Ne ros, spodnje Štajersko se ne bo moglo ponemčenju obrauiti? —
Prvoboritelji naši se pa ne so dali motiti niti strašiti. Budili so ljudstvo neprestano; slovenski narod začel se je postavljat' pri volitvah za deželni in državni zbor. Šlo je početkom povsod težavno. Sedaj pa nasprotniki sami v kmetskih skupinah ne gojijo nikakega upanja več, od kar so v najbolj nevarnem — v mariborskem — okraji vrli slovenski kmetje dr Schinidererja pri volitvah za deželni in državni zbor tako posadili v prah, da je bilo veselje. Ljutomerski, ptujski in celjski okraj volijo že jednoglasno narodno. Poskušali smo tudi že v mestnih skupinah svojo srečo in nasprotniki se tukaj že tresejo za mestno skupino ptujsko in celjsko pri volitvah v deželni zbor in za skupino celjsko pri volitvi za državni zbor.
Pri volitvah v deželni in državni zbor smo sicer zmagovali, pri občinah in okrajnih zastopih ostalo je pa še večinoma nemčursko.   Začeli smo
torej, ko smo se skrbi za zmago pri vol'tvah za deželni in državni zbor otresli, ozirati se tudi na volitve za občinske in okrajne zastope. Oblina za občino dobila je tudi na zunaj narodno lice, naroden I a s t o p; so že okraji, kjer ni jedne občine več, v kateri bi gospodovali nemškutarji. Okrajnih za-stopov priborili »mo si že 11, in le v 8 šopiri se še nemškutarstvo. — Z okrajnimi in občinskimi za-stopi dobili smo pa tudi že večino krajnih in okrajnih šolskih sovetov.
Ti veseli uspehi so plod složnega, vzajemnega delovanja. Vsi posvetni in duhovni gospodje, kakor tudi priprosto kmečko ljudstvo stojimo združeni na narodnem braniku, naudani z jedno zavestjo: Pont mčili nas neso dozdaj; odslej nas ne bodo več! Brez strahu gledamo v bodočnost.   Naj sklepajo v Gradci  ponemčevanje   narodnih (ljudskih) šol, naj proglasuiejo nemški jezik tudi kot  poučni jezik v slovenskih šolah, naj urivajo nemščino tudi že v prve razrede, vse to nas ne straši več: To so početja efe-mernega pomen«. Narou, ki si je priboril toliko za-stopov, ki je iztrebil v celih okrajih nemškutarijo do zadnje koreninice, ta narod se sedaj ne bo dal ponemčiti, niti si  vzeti narodnih šol in odtegniti narodne omike, nego se pripravlja za resen vstrajen in odločen odpor! —
Koncem leta oziramo se nazaj na pomenljive uspehe, na sijajne čine narodne prebujenosti ; pogled naudaje nam s pravico pogum in veselo nado na bodočnost. Kar smo dosegli, dosegli smo bo svojo močjo v resnih borbah; če nas čaka tudi še mnogo dela, mnogd truda in znoja, jamči pa nam preteklost s priborjenimi uspehi nove uspehe, iu konečno zmago! Zatorej
„Bratje, naprej oko bistro obraćajmo mi! Novo so leto rodi, moći uaiu novib jo treba, Hovega truda   - toroj,     nova na delo, možje!- —
I. D
V IJ uhlju ni 20. decembra.
Vsi listi oficijozni in neoficijozni ugibljejo, ali se bode ohranil mir, a nobeden nič gotovega ne ve. Vladni časniki navadno jako nejasno govore o položaji, prav kakor Deltijski orakel. Pa tudi ruski listi nič gotovega ne povedo. Navadno pišejo mnogo o o miroljubnosti ruske vlade, a hkratu dajejo uineti, da ima ta miroljubnost svoje meje. Kakšne da so te meje, tega pa tudi določno ne povedo. Sploh ue
LISTEK.
Otci in sinovi.
Ruski spisal  J.  S. TurgenSv, preložil Ivan Gornik.
XI. (Dalje.)
Ni se trudil, da bi samemu sebi razjasnil svojo misel, a čutil je, da bi obdržal ta blaženi čas s čim močnejim, kakor je spomin; hotel je vnovič imeti poleg sebe svojo Marijo, čutiti njeno toplo dihanje in uže se mu je zdelo, kakor bi nad njim . . .
— Nikolaj Petrovič, razdal se je blizu njega glas Feničkin: — kje ste ?
Vzdihnil je. Niti se ni sramoval, niti mu vest ni ničesar očitala . . . Niti mislil si ni, da bi sploh bilo možno primerjati ženo in Feničko, a užalilo ga je, da ga je baš sedaj iskala. Njen glas spomnil gu je takoj njegovih sivih las, njegove starosti, njegovega sedanjega položaja . . .
Čarobni svet, v kojega je že ustopal, ki je že iznikal iz temnih valov minulosti, zazibal se je in — izginil.
— Tu sem, odgovoril jo: takoj pridem, le pojdi. „To so oni sledovi plemenitaštva", šinilo mu je v glavo. Fenička pomolila je molče glavo v lo-pico ter izginila; on je pa z začujenjem opazil, da je od tedaj, kar se je zamislil, nastopila noč. Vse na okrog je potemnelo in utihnilo, in obraz Feničkin zdel se mu je tako bled in majhen. Ustal je ter se hotel vrniti domov, a razmehčano srce ni se mu moglo umiriti v prsih, in jel je počasi sprehajati se po vrtu, zdaj zamišljeno zroč v tla, zdaj privzdiguje oči proti nebu, kjer so že bliščale in migale zvezde. Hodil je že utrujen, a nemir v njem, neki iskajoč, neizrečen, otožen nemir, ni se hotel poleči. O, kako bi se mu Bazarov smejal, ko bi zvedel, kaj se je v njem godilo! Sam Arkadij bi ga obsojal. Njemu štiriinštiridesetletnemu možu, kmetovalcu in gospodarju porosile so oči solze; to je bilo še stokrat huje od vijolončela.
Nikolaj Petrovič hodil je naprej in ni se mogel
odločiti, da bi šel v hišo, v to mirno iu lagodno gnezdo, ki je tako vabljivo gledalo nanj z vsemi svojimi razsvetljenimi okni; ni se mu dalo ločiti od temote, od vrta, od občutka svežega zraka na obrazu in od te žalosti, od tega nemira . . .
Na ovinku srečal ga je Pavel Petrovič.
— Kaj je s taboj ? vprašal je Nikolaja Petroviča : — ti si bled, kakor strah ; bolan si, čemu se ne uležeš?
Nikolaj Petrovič razjasnil mu je s kratkimi besedami svoje duševno stanje ter se oddaljil. Pavel Petrovič prišel je do konca vrta ter se tudi zamislil in tudi privzdignil oči proti nebu. A iz njegovih krasnih, temnih očij odsevalo ni ničesar drugega razven svit zvezd. Kojeu ni bil za romantika in njegova gizdalinsko-snha in strastna, na francoski način mizautropska duša ni znala sanjati.
— Ali veš kaj V govoril in tisto noč Bazarov Arkndiju. — Krasna misel se mi je porodila v mož-janih. Tvoj otec pravil je danes, da je dobil vabilo od onega vašega imenitnega sorodnika. Tvoj otec ne gre, mahniva torej midva v ***; saj oni gospod
vemo, kaj vae želi Rusija Jeden ruski lis' zagotavlja, da bi bila Rusija zopet zadovoljna, če se odpravi KoburŽan iz Bolgarije, drug misli, da se Rusija ne more drugače zadovoljiti, nego če se obnovi ono zakonito stanje na Balkanu, kakor je bilo pred Plovdiv8kim prevratom. Zopet drug zahteva, da Avstrija mora ostaviti Bosno iu Hercegovino ter se morajo balkanske pokrajine popolnem odtegniti nemškemu uplivu. Bas ruski otieijozni listi najmanj določnega povedo, kaj želi Rusija. „Giaždaniir , katerega urednik ima baje zveze pri ruskem dvoru, trdi, da še sedaj ni čas, da bi Rusija povedala svoje zahteve, poprej se mora odstraniti ivoburžan.
Sedaj večina ruskih listov jako sovražno piše proti Nemčiji in svetuje Avstriji,  da naj  se brez Nemčije pobota z Rusijo. Toda teško je govoriti o kakem sporazumljenji,  dokler Rusija ne pove, kaj prav za prav vse hoče. V bolgarskem vprašanji bi Avstrija že prijenjala Rusiji, a težje je, če bi Rusi zahtevali, da oaj ostavi Bosno in Hercegovino. Za ti dve deželi je naša  država  mnogo  žrtvovala in ju torej ne more dati  iz rok.   Poleg tega pa iina Avstrija še narodnogospodarske koristi na Balkanu, katerim se ne more lahko odreci.   Balkanske pokrajine imajo postati  tržišče za izdelke avstrijskih tovaru. Dolžnost našim državnikom je,  skrbeti, da ne izgubimo tega trgovišča. Le poglejmo, kako dandanes vsaka država varuje svojo trgovino in obrt-nijo pred tujo konkurenco ter jej  skuša pridobiti novih trgovišč,  to ne le v Evropi, ampak tudi v drugih delih sveta   Kaka huda carinska vojna bije se mej raznimi državami! Mi ne vemo, kaj je bil pravi uzrok, da se je začelo naspiotje mej Rusijo in Bolgarijo.  Združenje Bolgarov ni   pravi uzrok, ampak kal temu nasprotju je že v prejšnjih dogod-jajih, ki pa nam neso povsem znani. Plovdivski prevrat bil je ruski  diplomaciji pač  le ugoden povod, da je začela borbo proti nasprotnej jej vladi kneza Aleksandra. Da bi Rusija ugovarjala zjedinenju Bolgarov , katere je osvobodila  turškega ižesa, si še misliti ne moremo.  Vlani smo čitali  v „Ruskem Kurjeru", da je uzrok temu nasprotju prav za prav železniško vprašanje. Bolgarska vlada se je sporazumela z Avstrijo, da se bodo gradile železnice tako, da bodo Balkan  zvezale z evropskimi železnicami in tako pred vsem koristile avstrijske] in nemškej trgovini. Rusija je pa želela, da bi se železnice gradile v drugo mer, da bi koiistile pred vsem ruskej trgovini in obrtnij'. Pri sedanjih odnošajih ne more vse prizadevanje Gagariuove parniške družbe prav oživiti trgovine mej Rusijo in Bolgarijo.
Iz povedanega je razvidno, da je sedanji napeti položaj nekoliko vsekako prouzročilo nasprotje narodnogospodarskih koristij mej A\strijo in Rusijo kar tudi priznavajo in poudarjajo razni ruski listi. To nasprotje poravnati je naloga diplomacije. Če se jej bode to posrečilo  bode nas poučila bodočnost. Preveč optimistični ne smemo biti, četudi ruski listi o Avstriji še precej prijazno pišejo.   Uvažati treba, da so se ti listi laskali Nemčiji, ko je car bil v Berolinu in priporočali so jej, da naj razruši zvezo z največjim ruskim sovražnikom, z Avstrijo.  Če to Btori,   pa si zagotovi prijateljstvo Rusije. Tedanje laskanje Nemčiji imelo je pred vsem m*men, razrušiti tripelalijaneo, jednak namen imajo menda tudi sedanji pozivi, da naj se Avstrija sama sporazumi z Rusijo o balkanskih zadevah. Mi nesmo naudušeni za zvezo z Nemčijo, ki kaj slabo  upliva na našo
notranjo politiko, a vender moramo prepustiti našej diplomaciji če je sedaj čas ugoden, da se zveza razruši. Položaj naše države ni tako ugoden, kakor je položaj Rusije. Poslednja ima zanesljivo zavez nieo proti Nemčiji v Franciji. Kot Slovani želimo, da bi se Avstrtjauin Rusija pobotali, če je to mogoče rastno za: traso državo. Tudi bi prijateljstvo Rusije našej dnSavi več koristilo, kakor prijateljstvo Nemčije in Italije, ki ihikakor ni prav odkritosrčno. Zgubili nikakor nesmo nade, da se zboljšajo odno-ftaji z Rusijo po piizadevanji naše diplomacije, ka tere naj bi ne vodil madjarski šovinizem, ampak jedino le pristno avstrijski inten-si.
tudi tebe vabi Poglej kuko lepo vreme je zdaj; popeljeva se ter si oglodava mesto. Pomudiva se največ pet ali šest dnij in basta !
— Ali se potem sem povrneš V
— Ne, treba mi je iti k otcu. Saj veš, od *** je samo trideset vrst oddaljen. Dolgo časa ga že nisem videl in mater tudi ne; treba starca razveseliti. Jako dobra človeka sta, sosebno otec : pre-zabaven!  Jaz pa sem jima jediuec.
— Ali dolgo pri njih prebodeš?
— Mislim, da ne.  Predolg čas mi bo.
— A nazaj grede oglasiš se pri nas9
— Ne vem, videl bom. No, kaj je torej ? Ali potujeva ?
— Makari, opomnil je leno Arkadij.
Jako se je v duši vzradoval radi predloga svojega prijatelja, a zdelo se mu je, da mora skrivati svoje čuvstvo. Ni bil zaman nihilist!
Drugi dan odpotoval je z Bazarovom v ***. Mladež v Marini žalovala je o njujem odhodu: Du-njaša je celo jokala ... a starčkoma postalo je lahko
Pri srci- Daljo prih
Občinske volitve v Celjski okolici.
Slovenski volile i v Celjski okolici izdali so naslednji razglas:
Predragi valilci v Celjski okolici!
Prihodnjega meseca januarja bomo imeli volitve za občinski odbor v Oljski okolici. Vsakdo izmej Vas se poprašujo: komu hočemo za prihodnja tri leta izročiti gospodarstvo v naši soseski ? Morebiti možem, kateri so skozi zadnja tri in pol leta bili naši gospodarji? Ne! Tako ne sme biti dalje! Skrajni čas je, da spodmaknemo sedeže v občinskem uradu na Bregu našim nasprotnikom!
Pomislite, ljubi sosedje, tole: Pri volitvah meseca julija 1884 smo imeli mi Slovenci po številu veliko več glasov, kakor naši nasprotniki. V tretjem razredu nas je bilo 210 — nasprotnikov le 150; v drugem so našteli naši nasprotniki sebi 46 — nam 44 glasov; v prvem razredu so imeli oni 20, mi pa 10 glasov. Vseh naših glasov je bilo torej 274 —- nasprotnih le 210; naših volilcev je bilo vsaj 50 več, nego nasprotnih.
In tu je treba še preudariti, da je nam nasprotna komisija, s tistim &tibenekom na čelu, zavrgla meni nič tebi nič veliko naših glasov ! Da, zgodilo se je nez.»slišano dejanje: Strastni nasprotniki so pridrli v noči poprej, ko je volil drugi razred, v hišo poštene posestnice, ter z vso silo njej izvili podpis na nemškutarsko pooblastilo. Drugo jutro, v dan volitve, prileti ta žena prosit pomoči k poštenemu posestniku naše stranke, rekoč: „ali morem  pooblastilo, katero so mi   nasprotniki izvili po noči, še preklicati?"    „Seveđa ga moreš," odgovori možak ter njej da slovensko pooblastilo v podpis. Pristavil jo tudi natanko uro, ob kateri se je podpisala. Mož gre k volitvi s tem pooblastilom. Toda Štibenek je dejal:   „ pooblastilo, po noči izsiljeno, velja."    In drugi gospodje v komisjonu so temu pritrdili.   Akoravno je naš možak ugovarjal, rekoč:   »vsaj je to pooblastilo podpisala šele pred jedno uro in  slovesno zavrgla ponočni  podpis, in akoravno je žena sama prišla v volilno sobano trdit, da ponoćno pooblastilo ne velja — vse je bilo za-Btonj !
Na  tak način so se naši nasprotniki polastili občinske hiše na Bregu.    Druge volilce so zvabili na svojo stran s pijačo in denarjem. Poslušajte dva resnična dogodka. Nekega posestnika so nem-čurji pred volitvijo zmirom vabili k svojim zborom ter mu dajali pijače.   Volil je tudi ž njimi. Nekaj dni po volitvi se je pa zopet hotel podati v njihovo družbo in ustopiti v sobano, kjer so mu poprej piti dajali,  kjer so ga celo klicali „gospoda".   Pa ta „gospod" v kmečkem jopiči   ni zdaj po volitvi več našel   milosti v njihovi družbi!   Zapodili so ga, rekoč: „Proč od tod; tukaj ni prostora za pavre." — Mož se je umaknil  in šele zdaj, seveda prepozno, spoznal,  da  lažiliberalci  poznajo kmeta le ob času volitve, pozneje ga pa suvajo proč od sebe.
Tudi denarjev so nasprotniki ponujali našim volilcem. Znani iiberaluh v Celjskem mestu je hotel nekemu našemu poštenjaku stisniti petak v roko; zgodilo se je to pred volitvijo na Kapucinskem mestu. „Kaj, gospod," se odreže pošten mož, „me nite, da bom za petak prodal svojo vest? To se motite," ter mu vrže petak pod noge. ,,Oj ne," se zmuzne lažiliberalec, ,,jaz želim, da pridete k meni les vozit." Ali so pač vsi nasprotni volilci njim ponujene petake zmetali nazaj, ne vemo.
Še jedenkrat ponavljamo : Dasiravno se je na nezaslišan način ravnalo z nami od nasprotnikov, vendar smo.^imeli skupaj še 50 glasov več, kakor nemčurji.
Spodobilo bi se torej bilo, da bi se bila liberalna večina v občinskem odboru ozirala vsaj nekoliko na našo manjšino. Pa ne ! nikdar niso liberalni g ■' '» v.:'nih prilikah pokazali v dejanji svoje liberalnosti ali pravicoljubnosti.
Pri sejah občinskega odbora se je zmirom pisalo in govorilo jedino le v nemškem jeziku, kakor da po Celjski .okolici res že stanujejo sami Prusi; pritožbe naših mož v tej zadevi niso pomagale nič. Ko je ta občinski odbor volil predi tremi leti tri može in pozneje pet mož v krajni šolski svet, bi bila vender tirjala pravicoljubnost, da se izmej osmero slovenskih odbornikov voli vsaj jeden v ta odbor; ne, nikdar ni našel Slovenec milosti pri nemški gospodi!
Ta nemški šolski svet nam je zdaj postavil kot predsednika v šolskih rečeh znanega Štibeneka. Ta mož zdaj gospodari po lepi naši okolici ; vsi drugi občinski odborniki kimajo k vsemu, kar govori in dela Štibenek; ta je naš pravi župan. On nam naklada silne kazni, katere moramo trpeti v denarji ali pa v ječi, če naši ubogi otroci ne morejo vsaki dan v šolo. Nek ubog slovenski Pečev-nikar moral je iti v ječo, ker njegovi hudo bolehni otročiči niso mogli dohajati tako daleč v šolo.
Na dalje: ti liberalni šolski svetniki nam hočejo okoličansko šolo popolnoma zatreti; naše dečke hočejo stlačiti v mestne, skozi in skozi nemške šole. Upajo namreč: na taki način se bodo ljudju po celjski okolici poprej prelili v Nemce, ;če se otroci v šoli besedice slovenskega ne naučč. V zdajšnji okoličanski šoli se fanti vsaj brati in pisati naučijo v našem jeziku; v mestni šoli to nikdar ne bo mogoče. No, mi dobro vemo, da je koristno, če človek zna več jezikov. Pa to je koristno ne le samo za nas; tudi nemški gospodi, ki uživa med nami naš kruhek, ne bi škodovalo, ako se več jezikov nauči in se z nami v našem slovenskem jeziku pogovarjati more. Kako abotno bi bilo, če prideš mej trde Lahe, pa bi ti tirjal, da morajo od zdaj za naprej, dokler boš prebival mej njimi, vsi Lahi govoriti s teboj v tvojem slovenskem jeziku ! Ali pa ne ravnajo tisti liberalni Nemci ravno tako abotno in predrzno, ki hočejo, da bi se zaradi njih, katerih je itak le majhna peščica med nami, vsi Slovenci nemški morali naučiti samo za to, da bi oni m- gli se z nami porazumeti?!
Tod i  ti nemčurji   pravijo:   Za Slovenca, ki hodi po .svetu je neobhodno potrebno, da se nauči nemščine! Oho! tukaj tiči zajec? Vi nas hočete pognati po svetu? Morda 86 želite vi naseliti po naših hišah ? Ne, nikdar ne! Tukaj so prebivali naši pošteni slovenski stariši, tukaj hočemo biti gospodarji tudi mi; naš slovenski dom hočemo zapustiti še svojim slovenskim otrokom! če želite, Vi, nem-coni, se podati mej   svet, in ostati tam gori na Pruskem, hodite, z Bogom! mi Vas ne zadržujemo. Če pa želite Vi prebivati mej nami, naučite se Vi našega maternega jezika. Mi se hočemo naučiti prostovoljno toliko, da bomo Vas, nemški liberalci, razumeli.  Tega pa ne bomo nikdar privolili, da bi si naši slovenski otroci morali v glavo ubijati neznane besede le zavoljo lenobe nekaterih ptujcev, kateri se ne potrudijo toliko,  da bi se priučili našemu jeziku;  tega ne trpimo, da bi naši otroci, katere tako silno potrebujemo pri delu doma, morali zlati čas tratiti v šoli,  ker te  nemške besede itak precej pozabijo; tega ne trpimo, da bi naša mladina popolnoma brez hasna hodila v šolo, namesto da se v domačem jeziku nauči za življenje potrebnih rečij. Tega ne trpimo, da bi nas in naše otroke strahovali ptuji ljudje! Tega ne trpimo, da bi nas strahoval celo človek, kateri je naš dolžnik; kajti gosp. Štibeneku je zdajšnji občinski odbor posodil iz naše blagajne ali kase 300 gld.
Ljubi sosedje! Če Vam je kaj mar za Vašo časi; in za Vaše poštenje, ne volite Štibeneka in nobenega njegovih pajdašev; pomagajte s svojim glasonr, da pridejo v občinsko hišo novi gospodarji, ki bodo nekoliko pregledali občinske račune. Posebno bo treba pogledati, ali je Štibenek od onih 300 gld. že kaj plačal nazaj; potem, ali plačuje kaj in ali je to posojilo zavarovano. Radi bi tudi znali, koliko on za svoje stanovanje plačuje; kajti prebiva
že dojgo časa v občinski hiši.
Čudno se nam zdi, zakaj so pošteni vdovi, ki je poprej v naši občinski hiši prebivala in v redu plačevala stanovalnino, zakaj so njej zdajšnji občinski gospodarji kar na mah stanovanje odpovedali; potem stanovanje dali lepo popraviti, notri pa vzeli imenovanega našega gospoda Štibeneka. čudno zares, da so pa ravno ti gospodje našega pridnega gospoda nadučitelja po vsej sili skušali v sredi najhujše zime spoditi iz občinske hiše. in bi bil moral gotovo tudi stanovanje zapustiti, če bi ne bil našel Dalje v prilogi.
Priloea ^Slovenskemu Narodi* ftt. 296 29. decembra 1887.
pomoči pri gospodih, ki so še višji nad g. Štibe-nekom. Nihče izmej Vas naj ne reče: „ne grem k volitvi." Le govori tako, pa ostani za pečjo doma! brez dvoma bodo volili tvoji nasprotniki, pa volili tako, da te bo potem strah in groza! Zopet bodo s tabo, ubogi kmet, gospodovali na občini tujci, katerih ne maraš, katerih se bojiš; gospodarili bodo s tvojim žepom, strahovali bodo tebe in tvoje otroke! In tega boš sam kriv, ker nisi hotel voliti mož naše vrste.
Tudi ne recite: „druge nasvetovane može že volim: pa temu in onemu ne morem dati svojega glasu." Nasprotniki bodo volili složno in le takrat, če smo složni tudi mi. bo naša zmaga.
Ne dajte se ob volit vi preslepiti ne z sladkimi besedami, ne s smodkami, ne s pijačo, ne z žuganjem ! Naj Vam ponujajo nasprotniki tudi denar ; nikar ne vsprejemajte j u de ž e vih grošev! Bolj še posten siromak, kakor b oga t i zd aj al ec!
Ne ustrašite se, ako Vam žugajo s tem, da bote zgubili delo in zaslužek pri Vaših nasprotnikih, ako za nje ne glasujete! Če ne dobite zaslužka pri njih, dobili ga Iboste ahko pri Vaših domačih rojakih, ako ste pridni in delavni. Tudi po zadnjih volitvah so naši nasprotniki mnogoterim našim vo-lilcem vzeli kruh; toda dobili so pridni možje kmalu drugi, da še boljši zaslužek.
Ne prodajajte torej svoje časti, ne prodajajte svojih otrok, ne prodajajte žlahtnega bisera, ki Vam ga je zapustila Vaša mati, slovenskega jezika.
Nepozabljivi knez in skof, pokojni Anton Martin Slomšek, naš nekdanji Celjski opat, so visoko obrajtali svoj materni, slovenski jezik in so pisali leta 1849. tako-le: „Kdor svoj materni jezik zavrže, ter ga pozabi in zapusti, je zmedenemu pijancu podoben, ki zlato v prah potepta in ne ve, koliko škode si dela. Slovenski stariši, ki slovenski znajo, pa svojih otrok nič slovenskega ne učijo, so nehvaležni hišniki, ki svojim otrokom drago domačo reč, slovenski jezik zapravijo, ki so njim ga njihovi dedi izročili. Podobni so taki očetje in matere slabim gospodarjem, ki svoje očetovo gospodarstvo prodajo, drugo pohištvo kupujejo, posled-njič pa večjidel beraško palico najdejo." I
Na dalje pišejo: „Kdor svoj materni jezik pozabi, malopridno svoj talent zakoplje; Bog bo jeden krat tirjal in vsi zaničevalci svojega poštenega jezika bodo v unanjo temo potisnjeni! Oj ljubi, lepi in pošteni si o v enski materni jezik ! s katerim sem prvič svojo preljubeznivo mamo in dobrega ateja klical: v katerem so me moja mati učili Boga spoznavati; v katerem sera prvokrat svojega stvarnika častil; tebe hočem najdražji spomin svojih rajnih starišev hvaležno spoštovati in ohraniti, za tvojo čast in lepoto po pameti, kolikor premorem, skrbeti; v slovenskem jeziku do svoje poslednje ure Boga najrajše hvaliti; v slovenskem jeziku moje ljube brate in sestre, Slovence najrajše učiti, in želim, kakor hvaležen sin svoje ljube matere, da kakor je moja prva beseda slovenska bila, naj tudi moja poslednja beseda slovenska bol"
S temi besedami torej so naši nekdanji nepozabljivi Celjski opat, Anton Martin Slomšek na-uduševali Slovence in ojstro šibali vse odpadnike in izdajalce slovenskega ljudstva! Ko bi oni danes ustali iz groba in videli, kaj počenjajo nekateri njihovi nekdanji farmani! kako se svojega maternega jezika sramujejo; kako zaničujejo celo tiste svoje sosede, ki hočejo ostati zvesti sinovi svoje ljube matere, milo bi se njim storilo nad takimi abotneži!
Ljubi sosedje po celjski okolici! Stopimo zdaj pri teh volitvah zopet skupaj, vsi na jedno, vsi na desno stran; ne delajmo žalosti, ne sramote svojemu nekdanjemu opatu Antonu Martinu. Volimo vsi soglasno te može, katere nam priporočajo naši slovenski rojaki. Kakor smo oni dan pri volitvah za deželni zbor zmagali, tako bodemo zmagali tudi pri teh občinskih volitvah, če le hočemo. Zmaga bo naša, naša pa tudi čast, nepopisljivo naše veselje; kajti mi bomo zopet gospodarji na naši slovenski zemlji 1
V Celjski okolici 20. decembra 1887.
Slovenski volile i.
Iz deželnih zborov.
Deželni zbor lcrstajslcl.
(IX. seja dne 29. decembra leta 1 887 )
Deželni glavar uaznanja, da mu je došlo na čestitko deželnega zbora papežu sledeče pismo:
II
Visokorodni grofi Kakor mi je dolžnost, podvizal sem se, da sem izvršil častno nalogo, ki ste mi jo Visokorodni gospod, izročili s prečastnim pismom z dne 16. decembra, ter sv. očetu sporočil jednoglasno vsprejeti sklep visokega dež. zbora kranjskega, s katerim Njega Svetosti papežu Leonu XIII. k petdesetletnici Njegovega mašništva prespoštljivo čestita. Sv. Oče so bili tega Čestitanja jako veseli, in so mi naročili visokemu deželnemu zboru sporočiti prisrčno tolažbo, ki jim jo je napravil omenjeni sklep, in mu ob jed-nem naznaniti, da Njih Svetost s hvaležnim srcem vsem članom deželnega zbora podeljuje apostoljski blagoslov.
Imajoč čast Vašemu Visokorodju sporočiti to meni došlo visoko nalogo, Vas prosim, da blagovolite to deželnemu zboru naznaniti.
Sprejmite Visokorodni gospod zagotovilo mojega najodličnejšega spoštovanja.
Na Dunaj i 22. decembra 1887.
L. Oalimbert i m/p., nadSkof nicejski, apostoljski nuncij."
Občinski odbor Mekinjski in več posestnikov prosijo, da bode cesta ob levem bregu Bistrice uvrščena mej okrajne ceBte. Prebivalci podobčine Orle prosijo, naj se ločijo od Dobrnjske županije v samostojno občino t imenom Rudnik. Občina Trebnje in okolica prosi za zgradbo Temeniške ceste.
Škofjeloški okrajni cestni odbor prosi za od-pisanje dolga iz deželnega zaklada v znesku 4O0O trld.
Deželni odbor predlaga poročilo, s katerim na-svetuje dovoliti višje ko 10°/0 naklade na direktne davke sledečim okrajnim cestnim odborom: Škofjeloškemu 15°/0, Mokronoškerau 15°/0, L ozkemu 25%, Krškemu 15%, Kočevskemu 20%, Žužemberškemu 15%, Radovljiškemu 20%, Rateškemu 20°/,, Veliko-laškeinu 25%> črnomaljskemu 12% Logaškemu 20%. Dalje naavetuje dovoliti podporo 15O0 gld. okrajnemu cestnemu odboru Mokronoškemu za preložitev ceste mej Mokronogom in Laknicami.
G. poslanec Grasselli: V poslednji seji je jeden g. poslanec od nasprotne strani želel nekaterih pojasnil o mestnem posojilu. Deželni zbor je bi lanco na znauje vzel, prepričan, da je v redu. Ker je pa želeti, da se to pojasni, ker je Želela nasprotna stranka poi z vedeti, prosim besede.
Deschman ugovarja, da je stvar že rešena, torej bi se morala z nova začeti debata. Poslanec Poki u kar predlaga, da se da beseda g. Graael-liiu v pojasnilo. Večina pritrdi in Grasselli odgovarja poslancu Lukmanu, zastran izkazanih obre -stij za 1 1886. pri mestnem posojilu, da račun efektivnih obrestij je iznašal I. 1885. 52 353 gld. 89 kr., 1. 1886. pa 54.796 gld. 94 kr. torej 2442 gld. 65 kr. več, kakor 1885. leta. Razloček izvira odtod, ker se je 1. 1885. iz računa specijalne re serve na račun obresti prenesla svota 8.049 gld. 87 kr. Če se ta znesek prišteje gori navedenemu računu efektivnih obrestij iz 1885 leta, resultuje svota 60.403 gld. 76 kr.. katera se nahaja v glavni bilanci leta 1885. Razloček torej nikakor ne izvira odtod, ker si morda mestna občina iz posojilnega zaklada izposoja denar, ki ga potrebuje, ne da bi zanj plačevala obrestij posojilnemu zakladu. V računu obrestij so podrobno navedene obresti, katere je mesto plačevalo od posojil za vojašnico, užkninski zakup, bolnico za silo itd.
Poslanec Hren utemeljuje svoj predlog, da se naj prenareja zakon z dne 18. decembra 1874 o uredbi doneskov od zapuščin k normalno šolskemu zakladu. Po tem nasvetu ostanejo doneski aespre menjeni od zapuščin do uštetih 10.000 gld., za višje zapuščine pa bodo povišani doneski progresivno. Na-tančneja določila je razvideti iz govora, katerega priobčimo na drugem mestu.
Dr. Mosche poroča imenom finančnega odseka o proračunu zem I j iš k o-o d ve zn eg a zaklada zal. 1888.   Potrebščina znaša:
A. Za režijske stroške:
1. Služni ne in dokle.de deželne komi-
sije ...... 1.670 gld — kr.
2. Dnine diurnistov .    .    . 1.015   „ — „
3. Podpore in nagrade .                70  , — „
4. Uradne in pisarniške po-
trebščine    .... 567 , 20 „
5  Popotni stroški   .   .    . 280 „ — „
6. Lokalne komisije     .    . 3.480 „ — „
B. Izplačevanje glavnice 419.050 , — „
C. Plačevanje obrestij . 180.568 „ 85 „
D. Razni stroški  . 855 „ — „
Zaklada:
I. Prejemki od dežele:
1. Na 16% nakladi od nepo
srednih davkov    .    .    .   225.800 gld. — kr.
2. Na 20% nakladi od užit-
nine.....>     64.795   „   — „
II. Prejemki od države:
1. Za prepisnine po določenih
letnih plačilnih rokih .    .     63.827   „   20 „
2, Na nepovračljivi državni
potpori.....175.000   „   — „
Finančni odsek nasvetuje : Visoki deželni zbor naj sklene: 1. Proračun kranjskega zem Ijiško - odveznega zaklada za leto 1888 s skupno po trebSčino v zneska   .   .    607.556   „   05 „ in s skupno zaklado v znesku   530 002   „   20 , torej s primanjkavo v znesku     77.563 gld. bo k"
631.555 gld. — kr.
137.820    , — .
215.829   „ — „
126.776    „ — „
299.578   „ — m
ki je pokriti z obresttjivimi državnimi  posojili  — se
odobri.
2. Da se pokrije deželni donesek za leto 1888., naj se pobira l6°/0na priklada na neposredne davke z vsemi državnimi prikladami vred, ki znašajo, in sicer:
a) zemljišni davek .
b) hišno razredni davek
c) hišno-najemninski davek
d) pridobnina ....
e) dohodnina ....
skupaj   .    1411.528 gld. — kr.
v znesku..... 225.800   „   — „
in potem 20°/0na priklada na uži t. u i no od vina, vinskega in sadnega mošta, in od mesa, ki znaša.    .    323,976   _   30 , v znesku k 64 795   ,   — n
3. Deželnemu odboru se naroča, da zadobi najvišje dovoljenje za pobiranje teh deželnih priklad.
4. Deželnemu odboru se naroča, da v zmislu točke 3. pogodbe z dne 29 aprila 1876 1. (zakon od 8. maja 1876. 1, drž. zak. št. 72) zadobi pritrditev državnega zastopa, da se za kranjski zem-Ijiško-odvezni zaklad določena 20%na priklada na neposredne davke s tretjinsko, po c. kr. patentu z dne 10. oktobra 1849. 1., drž. zak. št. 412 upe-Ijano priklado zniža za 1. 1888. na 16%no doklado od vseh predpisanih neposrednih davkov, torej so-sebno glede rednega zneska hišno razrednega davka, hišno-najemniškega davka, prihodnine in pridobnirie.
Vsi predlogi so v sprejeti brez debate.
Poslanec dr. Moše poroča o računskem zaključku deželnega zaklada za 1. 1886. Iz njega je razvidno jako ugodno stanje deželnega zaklada. Naklada na direkne davke je znašala 261 172 gld., 5720 gld. več mimo proračuna, naklada na užitnino 67*610 gld., na žganje 82 201 gld.. Prihranilo pa se je pri stroških za odgon 6251 gld., pri stroških za bolnike v tujih bolnicah 4626 gld., pri pokritji primankljaja za normalno-šolski zaklad 19.608 gld. itd. Prisilna delavnica je imela stroškov 142.339 gl. dohodkov 160.214 gld. Sploh je bilo proti proračunu več stroškov 114.191 gld., nasproti pa več dohodkov 165.052 gld. torej presežek dohodkov 50.860 gld., s katerim se je poravnal deficit za 1.1886, ki ni bil v proračunu z nakladami pokrit ter se je deželno premoŽenje po nakupu graščine Grmske pomnožilo za 31.400 gld.
Finančni odsek se je prepričal, da je prekoračenje pri vseh točkah, kjer se je godilo, popolnem opravičeno.
Deželna imovina je znašala koncem 1. 1886 v gotovini    ......       60.727 gld. 11 kr.
v pravih zastankih . . . 149.997 , 24 r v prehajalnih zastankih .   .     171.070 „   93 „
v kapitalih...... 842.900 „   — „
v posestvih...... 124.500  „   — „
Po odbitih pasivnih zaostankih kaže se končna čista imovina...... 1,191.220 B   75 ,
(Konec prih.)
Govor poslanca sukljeja v deželnem zboru kranjskem
dne 16. decembra 1887.
(Po atenogr. zapisniku.)
Slavni zbor!
ili i: u . ••'  h jib.Jo
Iz vseh nagibov nastal mi je predlog, katerega mi je danes čast utemeljevati v tej slavni zbornici. Iz jedne strani izučila me je lastna skušnja; kako silno težavno je naši ubogi in siromašni deželi pri« boriti si utešenje onih želja in teženj, katere imamo nasproti Dunajski vladi.
Vsak izmej nas mora bridko čutiti, koliko smo zaostali na Kranjskem, kako daleč smo nazaj proti svojim sosedom. Vsled tega trkamo in trkamo, ali le redkokdaj se nam posreči, da se nam odpro kake pohlevne duri. V tem težavnem položaji mislim, da je dolžnost naša, s podvojeno eneržijo delati na to, da vzbudimo narodnemu organizmu eminentne njegove sile. Mi moramo s podvojenim naporom truditi bo, da po lastnih silah vsaj deloma nadomestimo, kar dosihmal zastonj pričakujemo od državne pomoči.
To je jeden razlog. Drugi razlog pa. ki me je napotil k temu predlogu, se naslanja na neko splošno načelo. Če se oziram danes okolu po širokem svetu, vidi se mi, da tisti kompleks političnih nazorov katerega označimo z jedno besedo „liberalizem", da ta kompleks političnih idej dandanes propada in gine. Od kod ta prevrat v javnem mnenji V Velika zgodovinska zasluga liberalizma, katero bom jaz vedno priznaval, je ta, da je on pred zakonom zjed-načil vsakega državljana, da je on pojedinca rešil tistih spon, s katerimi ga je vezala prejšnja sta-atanovska sestava tako zvane fevdalne dobe. Toda ! v tistem hinn *n   *n   !{>»»...» i:...
gospodarstveno polje, uplival je slabo v premnogem oziru. Ekonomičnemu liberalizmu bilo je gasio: „laissez aller, laissez faire", in vlade, v katerih so bile mer odaj ne doktrine njegove, gledale so, roke križem, kako je gospodarski mogočni element iz-molzel in izsesal gospodarski slabotnega. Od tod prihajajo posledice, katere vidite dan za daevom Na jedni strani vedno se množeče bogastvo v rokah nekaterih plutokratov, na drugi strani propad srednjega stanu in vedno se množeči proletarij ar. Pod stava tej ekonomični zistemi je absolutna prostost pojedinca. Tej teoriji nasproti dviguje se druga, ki raste z vsakim dnevom, teorija, katera veleva, pojedinca omejiti povsod tam, kjer to zahteva ozir na blagor celote.
Na tem stališči — nemška veda izumila je za to stališče izraz: „Die gemeinvvirtschaftliche Organisation der Volksvvirtscharft" — stojim jaz tudi danes, ko sem izročil ta svoj predlog, predlog, kateri jasno meri na to, da se po njem zavarovanje — v prvi vrsti zavarovanje proti požaru — odtegne privatnemu pravu ter izroči javnemu pravu, da se ta zavarovalna stroka odvzame v našej deželi privatnim zavarovalnim društvom in izroči deželnej zavarovalnici, pri katerej bode vsak hišni posestnik dolžan in primoran, zavarovati svoja poslopja.
Vprašali me bode te, kako mislim utemeljevati svoj predlog. Glavni nagib je tista žalostua prikazen, da je pri nas na Kranjskem tako neprimerno velik odstotek poslopij, 'ki neso nikjer zavarovana. Jaz se ne bojim ugovora, dasi nemam dotičnega statističnega gradiva, akq trdim, da vsaj 60% kranjskih poslopij ni zavarovanih. Vsled tega je vsak večji požar pri nas prava katastrofa za ponesreče negt, hud udarec pa tudi za sosede, ki morajo z milodari priskočiti pogorelcu. Skušat sem za nekatera vprašanja odgovor po statističnih podatkih dobiti na Dunaji, in tu mi je prijetna dolžnost, da izrečem pri tej priliki toplo zahvalo'Blavnoznanemu predstojniku statistične centralne komisije' dvornemu svetniku Jnama-Stern eggu, kij mi je z največjo uljudnost j o preskrbel potrebne statistične date.
Po teh statističnih tabelah je torej videti, da je bilo v dobi zadnjih 10 let, za katero veljajo ti podatki, tedaj od leta 1876 do 1. 1885. na Kranjskem' vsega' skup 1225 požarov, in' poškodovanih poslopij bilo je 4460. Torej se lahko reče, povprek je vsak požar na Kranjskem škodil 3 63 poslopjem.
Ako se ozremo na posamezne okraje, nahajamo pač velike razlike. Najhuje prizadet je politiški okraj okolice ljubljanske in okraj kočevski, najmenj, iz-vzemši Ljubljano, okraj radovljiški. Bilo je poškodovanih poslopij v ljubljanski okolici 792,' v kočevskem politiškera okraji 729, v radovljiškem pa le 47. Tako velika je razlika!
Drugo vprašanje je, koliko je bilo škode? Na to odgovarja tretja statistična tabeli. Imeli smo namreč prouzročene ikode pa požarih tekom tega desetletja 3,600.215 gld., torej vsako leto 360 021 gold. požarne škode. Jednako razmerje velja glede Škode tudi pri posamičnih političnih okrajih. Ljubljanska okolica je imela škole 771,864 gold., — toda pri tem je v pošte v jemati, da sta 2 tovarni bili prizadeti, jedna s 100 000 gld., druga s 140.000 gold. škode — kočevski okraj imel je škode 610.009 goldinarjev, radovljiški okraj zopet najmanjšo svoto 51.395 gld.
Sedaj nastane tretje vprašanje, na katero nam treba odgovoriti. Koliko teh, popoža r ih prouzročenih škod bilo je pokritih po odškodnini plačanej po dotičnih zavarovalnih društvih? Iz tabele centralne komisije viditi je, da Be je izplačalo 1,196.605 gld , na leto torej 119 660 gld. Kaj pomenijo te številke, ako primerjate prouzročeno škodo in izplačano odškodnino! Videli bodete, da je dežela kranjska od leta 1876 do leta 1885 po požarih imela nepokrite Skocle a.JHOOlH golil. Jaz mislim, gospOda, da te številke govore jako razumljivo, jako jasno. Tu ne gre več križam rok davati, ne gre več, čakati in tolažiti se s kakim puhlim izgovorom, ne gre več, reči: počakajmo, da se narod naš nekoliko prebudi, da spozna korist zavarovanja da se iz lastnega nagiba bolj zavaruje. Ne, gospoda , to se da morda doseči pri narodu, kateri je kulturno jako razvit, naše prebivalstvo pa Žalibog še preveč indolentno in mi temu kvarnemu položaju prej ne pridemo v okom, preden se ne ustanovi deželna zavarovalnica z obligatornim zavarovanjem. (T)iljo prih.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 29. decembra
Cesar podaril je cesarski portret za božično darilo grofu Andrassv-ju, grofu Festetiču in baronu Bauffv ju.
Oeželnl zbori, kateri so neso zaključili pred Božičem, začeli so že večinoma svoja posvetovanja. V kratkem bodo pa dovršili svoje delo ter se zaključili
Vsa min uska društva, celo ona, ki neso podvržena uplivu metropolita, so sklenila slaviti papežev jubilej, da pokažejo, da Rusini ne žele razkola ali verskega /druženja z Rusijo.
V u a u Je dr/«»o
Bolgarsko sebranje skoro vsako reč reši poprej v privatnej seji, da potem v javni seji ni nobenega prepira. Kaj se godi v privatnih sejah, &•' pa navadno ne izve. Plače uradnikom so se po višale za 5 do 15 odstotkov. Najmanj so se povišale plače učiteliev in profesorjev. Povišanje plače ima pred vsem namen uradnike pridobiti za vlado, ■j— V Plovdivu začne se te dni sodna obravnava proti upornikom v Perustici. Zatoženih je 50 kmetov, mej njimi več sivolasih mož, ki so se bojevali Že večkrat proti Turkom. — Vladi je dovolilo sebranje, da vzame 50 milijonov na posodo za do grajenje železnic.
Bolgarski eksarhat je priobčil poročilo o bolgarskem ljudskem šolstvu v Turčiji. Največ šol je v solunskem, drinopoljskem, bitoljskem in sere-skem vijaletu. Vkupe je' 447 deških in 42 dekliških šol s 569 učitelji' in 71 učiteljicami, z 21.737 učenci in 2073 učenkami, ki so vse bolgarske narodnosti. Omenjene šole so pravoslavne, razen teh je pa še nekaj katoliških bolgarskih ljudskih šol v Turčiji.
Podčastnik francoskega 111. pešp Ika, Ohatelain, je prodal Nemčiji več patron in morda še jedno puško. Chatelain bil je batalijonski pisar v Nizzi in je mnogo občeval z nemškimi Častniki, ki so bili v Trani. Sedaj je zaprt in ga ostro stra-žijo. Frančiške puške in patrone so boljše od nemških in so se zategadel nemški častniki prizadevali, da bi dobili kak model. — Vlada misli prepovedati uvoz nezdravega mesa iz inozemstva!
\ V Italijanski diplomaciji se napoveduje več osobnih prememb. Poslanika v Lizboni iu Monako-vem postavita se v disponibiiiteto Grof Te d' Osti-oni premeščen bode iz Brna v Atene, grof Tomielli iz Bukurešta V Madrid, grof Curtopassi iz Aten v Bukurešt, markiz Maffai iz Madrida v Kodahj. Za poslanika v Beru pride cavaliere Peiroleri. Direktor političnih zadev v vnanjem ministerstvu, Malvano, dobil bode naslov izrednega poslanika in ministerski čin. Vodil bode pa dosedanje posle, samo, da se mu bodo izročile Be kolonijalne zadeve.
Npanjska povzdignila je svoji poslaništvi na Dunaji in v Berolinu v veleposlaništvi. Morda je to kaj v zvezi z vestjo, da se pogaja z vlastmi, da bi postala velevlast.
[ Italijani še neso imeli nobenega boja z Abeslnel. Njeguš baje ni prav maral začeti boja, a ga je prigovarjal njegov vojskovodja Ras-Alula. Sedaj se pa približujejo Italijanom tri močne abi sinske vojne Čete. Italijani so pa v veliki zadregi, ker se jim bode najbrž izneveril šoaški kralj Meli-nik. Mnogo so se zanašali nanj, a sedaj neče zbrati svojih vojakov proti Abesiniji Zategadel bodo po slali nova podkrepljenja v Afriko, o katerih se pa ne ve, če bodo mogle priti o pravem času.
■...
.onvise
»'i t <i j>m on
c, ii strtolob ti
Dopisi.
Is Idrije 21. decembra. [Izv dop.] (Naša Čitalnica) — imela je dne 18. grudna ob 8. uri zvečer v svojih prostorih pri Črnem orlu svoj redni občni zbor. Občespoštovani in za mesto Idrija ve lezaslužni župan g. Štefan Lapajne pozdravi, kakor predsednik Čitalnice, spoštovane družabnike, kateri so se zborovanja v tako lepem številu ude težili. Tajnik poroča o društvenem delovanji in narodnem napredku, ter kliče v spomin vse lepe ure, katere smo imeli v preteklem lotu prijatelji, rodoljubi, narodnjaki mej seboj v Čitalnici. Leta 1887 so bile v Čitalnici sledeče veselice: 1. Silvestrov večer 1886 ; 2. Vodnikova slavnost; 3. Igra: „Bi-sernica", predstavljala se je v c. kr. rud. gledališči dne 30 aprila 1887; 4 Izlet v Cerkno 1. maja; 5 Igra: „Čjvljar ba'*on " se je predstavljala v c. kr. rud. gledališči 19. junija; 6. Igra: „Ćevljar baron", ponovila se je dne 13. avgusta; 7. VVolfova slavnost dne 14. avgusta; 8. Koncert dne 19. marca;
9. Igra:   „C vrček*  predstavljala se je 3. oktobra;
10. Na sv. Cecilije večer je bil pevski koncert. Slednjič se tajnik zahvali vsem onim, ki so odbor v letu, zlasti pa o priliki Wolfove slavnosti tako zdatno podpirali, da so se omenjene veselice tako lepo in dobro izvršile. Ravno tako se je tudi tajnik zahvalil g. oskrbniku Urbasu, kateri je podaril Čitalnici vso zbirko dramatičnih iger. Blagajnik poroča o dohodkih in stroških Čitalnice. — Volitev
novega odbora: Predsednik g Štefan Lapajne, trgovec in župan; tajnik g. Anton Levstek; blagajnik g. Franjo Didič, ml. posest, sin; odbornika g. Hinko Kos in France Šinkovec, trgovca. V prihodnjem letu imeli bodo društveniki naše Čital niče sedemindvajset časopisov in društvenih izdajanj na razpolaganje. Štiri časopise dobivala bode od gg : Fr. Šinkovca, Št. Lapajneta in J. Serjuna. Hvala jim! Moravec.
Is Velikih Lašč 24. decembra. [Izv. dop.] (Bralno druStvo.) — Pri nas imamo bralno društvo. Dete je še, mlado in v razvitku — pa že so se bila na njem pokazala znamenja hiranja. Temu se ni čuditi, uzrokov je dovolj, glavni pa je razprtija in osobno sovraštvo mej osobami, ki, bi bile moralično dolžne, delati za napredek prostega naroda — ne p* ovirati istemu namenu služeče naprave.
Nemam namena, pisati onim gospodom svarilne poslanice, tudi ne bodem raziskava! —?kdo je kriv, kajti dobro vem, da je krivda razdeljena na obe stranki. Hočem le srčno poživljati vso našo inteligencijo in vse domoljube: „Pustite mržnjo; zadnji občni zbor je ustvaril prvi pogoj za združenje, to je, preskrbel je nevtralna tla, na katerih se moremo vsi shajati, koj;m je mari društveni smoter, namreč iskati sebi razvedrila in ljudstvu podajati duševne hrane v podobi berila in poštenih veselic. Odbor bode skrbel, da se v društvu ne stori ničesar, kar bi moglo žaliti kako osobo. Odbor bode storil vse, kar mu je mogoče, da uvede v društvo, prijaznega in spravljivega duha. Prijatelji odzovite se v prijavnem zmislu pozivu,  ki Vam bode došel
0 svojem času.
Pri občnem zboru, dne 18 t. m,, bil je izvoljen pomnožen odbor 7 udov: Predsednik: Josip Hočevar Podloški; podpredsednik: Niko Lonček, c. kr. notar; tajnik: Franjo I van c, učitelj ; blagajnik: Karol Armbruster, trgovec; knjižni -čar: Anton Vel k o v rh, koncipijent; pevovoija: Josip PavčiČ, nadučitelj in odbornik:  Julij Mur-
gel j, c. kr. sod. pristav. —c.
1 I i\\        -o   !j!iiT  ob   tndobo '   .'.i ioisi   mon   »* * *«* *
Domače stvari.
— (Ljubljanski občinski svšt) je v seji s 23. dne t. m. čestital Njega Svetosti papežu Leonu XIII. k slati maši in sklenil, da je ma-gistratovo poslopje someščanom v po-Bnemo razsvetliti v 31. dan t. m. zvečer.
— (Dnevni red seji Ljubljanskega občinskega sveta) v petek 30. dan decembra 1887. leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Naznanilo prvosedstva. II. Finančnega odseka poročilo: a) o proračunu mestne občine L'ubl;anske za 1888 leto; /;) o skontrovanji mestnih blagajnic dne 25. oktobra letos. III. Šolskega odseka poročilo: a) o podaljšanji najemne pogodbe glede prostorov I. mestne deške ljudske Šole; b) o najemu prostorov za šolo na barji; c) o podelitvi I. mesta cesar Fran Josipovega stipendija letnih 50 gld. za realce. IV. Poročilo odseka za olepšavo mesta o nasvetu, da je /. i boljše oskrbovanje mestnih nasadov nastaviti vrtar-skega pomočnika.
— (Trgovinska in obrtna zbornica) ima sejo dne" 30. decembra 1887. 1. ob petih zve-čer v mestni dvorani s tem dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnje seje. 2. Poročilo o pravilih devetih zadrug političuega okraja logaškega. 3. Poročilo o pravilih zadruge vseh obrtnikov sodnega okraja metliškega. 4. Izjava o pripravah za lokalno železnico Gorica-Ribnica-Brežice ter postranska črta do Ljubljane. 5. Izjava o tarifu javne tehtnice v Stobu.
— (Deželni šolski s v et k ra n j sk i) Bkle-nil je v svoji poslednji seji, da se imajo zaradi raz-snjajočih osepnic vsi učenci ljudskih in srednjih šol Ljubljnnskih še jedenkrat cepiti in da se bode zaradi izpeljave tega sklepa dogovoriti z mestnim magistratom. Dalje se je sklenilo, razširiti petero-razredno dekliško ljudsko šolo v Ljubljani na šest razredov, dvorazrednici v Toplicah v trorazrednico. v Tržiči ustanoviti počenši s šolskim letom 1888/89 dvorazredno dekliško ljudsko šolo, dekliško ljudsko šolo v Kamniku preosnovati v trorazrednico, dvoraz-rednico v Gorenjem Logatci pa razširiti v trorazrednico. Gaspč. Alojzija Baue r, učiteljica ua mestni nemški dekliški ljudski šoli v Ljubljani, imenovana je nadučiteljico, učiteljica Ana Po dre kar premeščena je iz Tržiča v Kočevje, učiteljica Miria B a-rovokv iz Kočevja v Tržič.
— (Prošnjo prebivalcev Trebnja in okolice) zaradi nujne zgradbe nove ceste iz Litije po Temeniški dolini (Lipinsko bukovje) izročil je dr. Papež v današnji seji dež. zbora.
— (Konfiskacija.) Včerajšnjega „Slovenca" zaplenilo je državno pravdništvo, kakor čujemo, zaradi uvodnega Članka ,, Slovaške sirote".
— (Umrla) je včeraj v tukajšnjem nunskem samostanu m. Julijami Lav ter v 79. letu svoje dobe.
— (Stritarjevih zbranih spisov) izšel je 26. snopič, nadaljujoč povest „Rosana".
— (Čitalnica Ljubljanska.) Odbor se je v svoji včerajšnji seji konstituiral in potrdil vnovič dr. K. viteza Bleiweisa predsednikom; M. Pa kiča podpredsednikom; E. L ah a tajnikom; in knjižničarjem, Fr. Kadilnika blagajnikom. Glede piedpustnih zabav se je odbor zjedinil v tem, da ima Silvestrova veselica iz važnih razlogov od-pasti Mesto nje priredi čitalnica v soboto dne* 7. j an u v arij a besedo s plesom (nadaljevanje plesnih vaj). Razen te se bodo v čitalnici v pred-pustnem času vršile sledeče plesne veselice: 21. j a-nuvarija: plesna vaja; 1. februvarija: sijajni (Vodnikov) ples; 9. februvarija: plesna vaja. Vse natančnejše v posebnih vabilih.
— (Vabilo k Papeževi alavnosti,) katero priredi odbor za pripravo slovesnosti zlate maše sv. Očeta Leona XIII. v nedeljo dne 1. januarja 1888 v redutni dvorani. Vspored : 1. „Ou-vertura", svira vojaška godba. 2. Uvodni govor. 3. Ant. Forster: „Papežova himna", besede Fr Kreka, za moški zbor in tenor-solo, poje Slavec, samospev g. Iv. Meden. 4. Slavnostni govor. 5. Dr. Benj Ipavec: „Kdo je mar?",beBede J. Koseske-ga, poje moški zbor s spreraljevanjem vojaške godbe. 6. Sklepni govor. 7. „Cesarska himna". 8. Nagovor mil. g. knezo škofa. Začetek točno ob polu šestih zvečer. Vojaška godba sodeljuje vsled prijaznega dovoljeuja g. polkovnika Hevrovvake ga.
— (Vabilo na novoletno veselico,) katero priredi slovensko delavsko pevsko društvo „Slavee" 1. dan januari ja 1888 v restavraciji Či talnice Ljubljanske. Spored: 1. Mtiller: „Sehiffs-jungenmarsch," svira vojaška godba. 2. Pozdrav novemu letu. 3. Foerster: „Pjevajmo," zbor. 4. Rossini: Overtura k operi „Tancred," svira vojaška godba. 5. Foerster: „Napitnica," zbor. 6. Dellinger: „Lorraine," valček svira vojaška godba. 7. Hajdrih: Noč na blejskem jezeru, zbor z bariton-solo in čveterospevom. 8. Hamm: Fantazija iz Rich. Wagnerjeve opere Tannhftuser, svira vojaška godba. 9. Borštnik: Ponesrečena glavna Bkušnja, komični prizor. 10. Millocker: Zucker und Kafifee, polka fraiu;, svira vojaška godba. 11. Dr. B. Ipavic: Slovanska pesem. 12. Neulauer: Fiir jeden etwas, potpouri. 13. Kocijančič: Oblačku, zbor s tenor- in bariton solo. 14. Zehrer: Faschingskinder, valček, svira vojaška godb. 15. Doprl: Der Thurmkraxler, charakteristisches Tongem&lde, svira vojaška godba. 16. Plesni venček. — Pri tej veselici svira slavna c. kr. vojaška godba baron Kuhn št. 17. — Ustop udom prost. Neudje plačajo 30 kr. za osebo. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Slavno občinstvo prosimo najuljudneje, da se blagovoli takoj po končanem sporedu umakniti iz salona v stranske sobe. — K mnogobrojni udeležbi vabi vse prijatelje petja in zabave odbor.
— (Potrjena) je izvolitev gosp. Fran L e n č e k-a, veleposestnika na Blanci, načelnikom, gosp. Vincencija Medica, zdravnika v Sevnici, načelnika namestnikom okrajnega zastopa Sevniškega.
— (Iz Brežic) se javlja: Naš okrajni zastop imel je nedavno sejo, v kateri je bil mesto umršega Snideršiča načelnikom izvoljen Gustav Del Cott, namestnikom dr. Gvido Srebre. — V okrajni šolski svet so izvoljeni: Gustav Del Cott, baron Moscon, dr. Gvido Srebre, Josip Giobs in Josip Potoschnigg.
— (V C e 1 j i) pal je preteklo soboto ob 8/45. uro blizu kolodvora kakor pest debel meteor na zemljo. Misli se, da ga bodo dobili.
— (Čitalnica v Cel j i) napravi na Silvestrov večer veselico, pri katerej se bo predstavljala vesela igra „Klobuk". Razen tega je petje in potem ples. —O pustnem času priredi Čitalnica 15.januarja plesni venček in 8. febr. veliki ples.
— (Vabilo.) Dne 31. decembra priredi Ptujska čitalnica v svojih prostorih „Narodnem domu" Društven večer s tombolo, petjem in plesom. Začetek ob Va8. uri zvečer. Odbor.
— (Tržaško podporno in bralno društvo) vabi na veliki ples, kateri bode dne 5. ja-nuvarija 1H88. 1. v redutnej dvorani gledališča Poli-teama Rosetti (uhod v ulici Chiozza). Godba e. kr. pešpolka št. 82. Ustopnina 50 kr. Začetek tnčno ob 9la uri zvečer. Odbor.
— (Hrvat sk o a k a de m i j sko društv o »Zvonimir") u Beču slavi pod pokroviteljstvom njegove preuzvišenosti Ivana grofa Draškoviča dne 8. 9. i 10. siefnja 1888 tristagodišnjicu poroda hrvatskoga pjesnika Ivana Tranjina Gunduliea, na koju slavu naj uljudni je pozivlje.
— (Dijaška kuhinja v Celji.) Za II. društveno, šolsko leto 1887 88. so dalje darovali: Preč. gosp. Anton Lednik, župnik v Podsredi, let-nino 5 gld.; preč. g. Franc Zdolšek, župnik v Solčavi, letnino 5 gld.; g. Boštijan Kregar, učitelj v Celji, letnino 5 gld.; g. J. Vilhar v Ljubljani letnino 5 gld ; preč. g. Jurij Bezenšek, župnik v Č.id-ramu, letnino 5 gld.; g. dr. Kari Šmidinger, c. kr. notar v Kamniku, letnino 5 gld Gg. Vaida Tom., Pere Andrej, dr. Vrečko, Hudovernik Lud., dr. Le-mež Urb., Irgl Franc, Vehovar Leopold, Mikuš Valentin, dr Horvat, vsi v Celji, mesečni no po 50 kr. za november, 4 gld. 50 kr. ; g Jezovšek Mihael, not. kand. na Ptuji, 3 gld.; Posojilnica v Ljutomeru 30 gld ; preč. g. Gregor Presečnik, kaplan v Poljčanah, 4 gld.; Neimenovani po g. prof. Kru-šic-i za december 4 gld. ; preč. g. A. Podhostnik, kaplan v Mozirji, nabral 2 gld. 21 kr.; potem preč g. Matija Frece, župnik, letnino 5 gld.; preč g. J. Ramor, župnik, 1 gld.; g. dr. Ipavic v Št. Jurji, letnino 5 gld.; preč. g. Blaž Dolinšek, župnik v Frankolovem 5 gld.; preč. g. Radoslav Mar zidobšek, c. kr. vojni kaplan v Zadru, 5 gld. Vsem presrčna zahvala in uljudna prošnja za daljne mile darove.
Celje, dne 26. decembra 1887.
MaksVeršec, Mihael Vošnjak,
Magajnik. predsednik.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 29. decembra. „Wiener Zeitung" objavlja vsega ministerstva naredbo, da se začasno uveljavi trgovinska pogodba z Italijo. — Papež podelil Uhl-u, županu Dunajskemu, veliki križ Gregorjevega reda.
Beligrad 28. decembra. Vsled strankarskih sporov nastala je nepričakovana mini-sterska kriza.
Beligrad 28. decembra. Ristić dal svojo ostavko, katero je pa kralj odklonil.
Peterburg 28. decembra. Lorda Ran-dolpha Churchilla in soprogo vsprejela je v G a čini carica, car pa ne.
Razne vesti.
* (Trsna uš na Francoskem) Vesti s Francoskega se ne glase več tako obupno, kakor v preteklih letih. Po poročilih, katera razglaša francoska filokserna komisija, trtna uš 1. 1886. ni uničila več vinogradov, nego 2000 /w, in je na novo napala le še 9000 ha. Pred to trtno boleznijo imela je Francoska 2.500.000 ha viuogradov z letno vinsko produkcijo 50 do 60 milijonov hI. Do 1. 1887. je trtna uš uničila 782.632 ha, napala 600 326 ft, ali več ko polovico vseh vinogradov. Na novo nasajeuih pajebilov tem času 282.000 ha, torej je še 2 milijona ha vinogradov na Francoskem. Z ameriško trto je bilo nasajenih leta 1885. 75.262 /ta, 1886. leta 110.787 ha ali desetkrat toliko, kolikor obsegajo
vsi vinogradi na Dolenjskem. Ameriška trta povsod dobro raste, toda zelo apnena, skalnata, suha tla jej menj ugajajo. Komisija sodi, da je najhujša doba že prestana, ker se trtna uš ne širi vpč tako ra-pidno, kakor v prvih letih, ko se je prikazala. Menda bode tudi s to boleznijo, kakor z drugimi, da dospevši do vrhunca, same ponehavajo.
Spominjajte se Ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih. ,890—14)
t* o s I »n o.
Neustein-ove posladkorjene kri čisteče pile svete Elizabete,
skušeno in od znamenitih zdravnikov priporočano sredstvo proti zabasanju. — 1 škatljica a 15 p;J 16 kr., 1 zavoj mm 120 pil 1 gld. a. v. — Pred |»onare|«nJem »e |»lto ■vari. — Pristne so samo. če ima vsaka skatljica rodeče tiskano našo protoko'ovano varstveno znamko „Sveli I„«'o|>ol«r- in ?iašo firmo lekarna »,|»rl »r. Leopoldu'*, Dana), uietdo, Eclt« der Nplegel- und PlankenKasse. V LJubljani se dobivajo pri gosp. lekarjl O. IMccoll-Jl. (817-17)
„LJUBLJANSKI
wt«>Ji (192—19)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
Tržiu? cene v M nl> liani
dne 29 decembra t. 1.
hktl.
PihaniON lic*.,
Ječmen, „
Oves,
Ajda,
Proso,
Koruza,
Krompir,
LfČH, ,
Grah Fi>ol, Maslo, Mast,
Speh frlteu,
4|0o| 3ll 'J 27 3 90 3 7<? 5 86 2 42 1°
ll 1
60 — 50
Speli povojen, kgr. . Sinovo umalo , Jajce, jedno . . . . M1 oko, Utor . . . . (»ovoje meso, H^r. Teleeie „ „
:. v'i irsko n n
Koštrunovo    „ n
Piftttnec.....
Golob......
Suro, 100 kilo . . S), ima,   „ . .
Di*va   trda, * □ u*etr. „   menLa,   n n
160 -|*0
- 3
— 6t»
— 50 _5o
— 32
_4o;
— 120 2 67 214
elso
420
Metearologično poročilo.
(3	Cas opazovanja	Stanje barometru v mm.	Temperatura	Vetrovi "	Nebo	Mokrota v mm.
28 dec. j	7. t jutraj 2. pop. J. tveour	724-50 to. 724 59 on. 72791n.	— 9 0" C — 58 C	Sl. BOV. sl. za h. sl. zaL.	obl. obl. obl.	3-00 BDI. snega.
Srednja temperatura — 10-4°, za 7-5° pod norinalom.
XD-u.aaa.3s lea. borza dne 29. decembra t. 1.
Izvirno telegraticiio poročilo.)
včeraj —
....   gld.  7605       - gld. ...   F    „    78-80    — „
Papi i na renta    .   .   .   . .
Srebrna renta    .   .   .   . .
Zlata renta ......
I')"/,, marčna renta ....
Akcijo narodne banke   . .
Kreditne akcijo.....
London ........
Napol.  . . .....
C kr. cekini......
Nemške marke.....
4°,',, državne srečke la 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1861
„   106-50 — „
90-- — „
■  853--- - „
,   26*70 — „
127— - „
,     10-05 — ,
„      6-01 - „
,    62 37«/, - .
850, gld. 132 gld.
100   „ 162 -
Ogerska zlat« renta 4°/0...... 96
Ogerska papirna renta 5 „ ..... 80
5% Štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 105 „ —
Dunava reg. srečke 5°/0 .   .    100 gld. — „ —
Zemlj. ob6. avBtr. 4«/,'A, zlati zast. listi . 125 „ —
Prior, oblig. Elizahetine zapad, železnice — „ —
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 99 „ 25
Kreditne srečke.....100 gld. 180 „ —
Rudoltove srečke.....10   . 19 „ 30
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120    „ 96 „ 25
danes 76 75 7880 106-90 89-75 845 — 265-20 12705 10 06 602 62-45 50 ur,
™ „ 45
rt		, kar ne|e	<£ B
rt		i*	ee >
P-H	-	o e	s
pq	b U*)	M-a	K v
>	1	.§5 s	m '5*
			6t B O.
<£>	o>	* o	1=
OQ		c o .- z. r>co v —	bS 1
GG <X>	> o	gi? »g S	č -i C rs
M	b (0 .s	S Si > a rs ta >m S B	—
cd	'-a u. CD Ll	o" <^ as s.!s	'5* B v. «
		ce •7. JB *y	"C £*
^^^^^^		c« O) |_ ki eo '__	
Ženske srajce iz sifona z vezanjem,  3 komadi icld. 2.50.	Naglavni robci iz flanele za ženske, jako topli, 3 kom. Ia. gld. 'Z—, II a. 75 kr.	Barhant za obleko, najnovejši nzorec, prist. barve, 10 metrov gld. a.BO. £
Ženske srajce iz  moCnega  platna,   z robci, 6 komadov gld. 3.25.	Ženski predpasniki iz oxforda, crettona, sur. platna in sifona, 6 kom. vid. l.BO.	Trhlimi k, težke baze. — 10 metrov Ia. gld. S.BO, IIa   gld. 2.tMI.
Ponočni korzeti bogato  okrašeni,  3 komadi, Ia. gld. 4.—, Ha. Kld. I.so.	Zimski Nigger-loden za ženske  obleke, najboljše baze, 10 metrov glđ.'s.SO.	Blago za ponoćne suknje, nuj novejši uzorec, križaste, #0 metrov Kld. 2.50. ^
! Spodnjice iz klobučine, bogato vezane, rudeče, mjave, temnorujuve, 3 kom. gl. 3. — .	CACIIE >irii, črn  ali  barvast,   tudi  v barvali sa plese, dvojne iirokustl, 10 metrov gld. 4.50.	Blago za moško obleko, modno, za zimo, 9*10 metra, Ia. gld.   -50, Ha. gld. :t.T5.
i Angora-ogrinjalo za  zli2o.o,  "/4 veliko, gld. 2.80.	Volneni atlas v modnih In plesuih barvali, dvoj. Sir., 10 met. gld. «.50.	Klatil za zimske suknje, fine baze, u)o<ine barve, 2'10 metra Kld. IO.—.
Ženski jopič iz ovčje vulne Jersey), v vseh barvah, lepo priležen, gld. 2__.	Valerie-flanela, najnovejši nzoroc,  10 metruv gld. t.-.	Blago za ogrtače, fine baze, modne barvo, "J-10 metra Kld. A—.
Ženske nogovice za  zimo,   bele   ali barvaste, 6 parov gld. 1.50.	2^a.laaa"ucl?:, najnovejši nzorec, 10 metrov gld. :t—.	\onimi 110 i»«i-il<> l>o .Iiimirjovi  h i rt 11 ■ 1111.   u. i isti' volni', za kosjioiIii iu d umu, 1 Krajca nI. S.liO, 1 UUčo Ifl. 3.—.
Štajersko vino
lastnega pridelka
dr. Jos.Waldherr-ja.
Kovačkovrško vino
(Schmitsberger)
1 liter...........60
Va litra...........'i—
lU    s     -..........18
Za vrnene steklenice se povrne:
Za   1 liter...........
kr.
H kr.
Va litra
»   V*...........5 „
1 <>^»ji :
v Jieethovenovih ulicah št. G, pri I*etru Lassni/s-tr,   Josipu   Konlin-u, Viktorji Schi/fer-ji, Edvardu Jlahr-u, v Nemških ulicah št. 4. (901—6)
\0k\m
3  Kri čistilne trcflljice
so se vselej sijajno osvedočilo pri zubninii j i clo* vciikegs teletia. glavobolu, uuuilu krvi, otrpnenlh a ih. skaženem želodci, pomanjkanji zlasti do jedi|, j< trnih In »hi-■tnik boleznih, in presegajo v svojem učinku vsa druga v reklamah toliko proslavljana sredstva. Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama. velja jedna škatlja samo 21 kr., jeden zavoj s C škatljami i gld. 5 kr. — Manj kot jeden zavoj se s pošto no razpošilja. — Prodaja 606—11)
»LEKARNA TRNK O CZ Y"
|pV~ zraven rotovža v Ljubljani.
■i Razpošilja se vsak dan po pošti.
pri
ožnjo po železnici in po morji t
c. kr. konc. Anchor Line,
Dunaj, i., Kolowratring 4.
CACAO
in
ČOKOLADA
VlCTOR
ScHMIDT &
/JTK
So
HNE
ki jta pri prvej Dnnajskej razstavi kuhinjske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, če imata našo uradno registrovano varstveno znamko in firmo. (800—36) l>4»l»lva Ne pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih de-likates, v IJ ubijani pri g. \ etru I.assui k-u. *■   Razpošilja se v provincije praU poštnemu povzetju.
VlCTOR SCHMIDi <£ SOHNE,
c. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in oentr. razpošil jnluica Dunaj, IV., AUegasse Nr. 48 (pole«; jnž kolodvora).
V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani
so izšle in se dobivajo po znižani ceni
Ivan /lumar.
sledeče knjige
Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr iišnik. — Ml. 8U, 198 stranij.  Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
Za dragocenim korenom.
Povest iz življenja kitajskih pogozdnikov. Spisal A. J. Maksimov.   Poslovenil  J. P.   Mi. 8*,   141   stranij. Stane
20 kr., po pošti 25 kr.
Knez Serehr.jani.
Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 609 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
Pariz v Ameriki.
Roman.   Francoski spisal Peni Lefebvre.   Poslovenil t * m Stat nominis utnbrn.   Ml. 8", 586 stranij.   Stane 50 kr., po pošti 55 kr.
Selski župnik.
Roman. Spisal L. Halhoy, poslovenil Vinko. — Ml. R stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
•Bu ii a k našega časa.
Spisal M. T^rmontov, poslovenil J. P. _       Ml. 8°
2B4 stranij.   Cena 40 kr., po pošti 45 kr.
Ef O V.
Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlovrh. _       M\ 8°
32 p6l.  Cena 70 kr., po pošti 80 kr. '
Trije Javni govori.
Tri dni v starem Itimu. Govoril prof. Fr. VViesthaler. — Ženstvo v »lovenakl narodni pennl. Govoril drd. Ivan Tavčar. — Jeaune d' Are, devica orleanska,
Govoril prof. Fr. Šiiklje.   Ml. 8°, 134 stranij.   Cena 20 kr.-po pošti 25 kr.
Roman.
Roman.
Tiifel
27. decembra:
Pri Slonu t Transse is Rige. — Fischeri z Dunaja.
— Weiss iz Prage. — Pi-hak iz Požuna. — Greu s Čepov ana. — Samec iz Kamnika. — Hangart i/. Tržiča. — Albertini iz Trsta. — Schild iz Trsta. — Schober iz Trsta.
Pri Malici : Mai iz Brna. — Fay iz Gradca. — Knlhachor i/. Gradca. — Ilofbnuer iz Tržiča. — Ha-merschlag, Pittner, Mader, Schiel, EJever iz Pulja.
Pri južnem kolodvoru: Rawitz z Dunaja. — Hirinko iz Budimpešte. — Mfiller iz Trsta.
Pri avMtrijMkeni Be-Nnr|i: Dbeu iz Radešda.
— Ki t ti i k iz Ljubljane.
Umrli «*o v jLjiiolj^isi
27. decembra: Leopoldina Uran, lončarjeva hči, 2 leti, Opekarska cesta št. 31, za škrofelni. — Marija Zor-man. urbanistova žena, 20 let, Fh»rijanske ulice št. 32, za tuberkulozo.
28. decembra : Luka S.....-
raje, gostač, 73 let, sv Petra cesta št. f 3. — Mati Jnlijaua Terezija Lavter. uršulinka, 75 let^ Kongresni trg št. 16, za "trpnenjem čreves.
V deželnej bolnici: 26. decembra: Fran Mo-dic, hlapec, 28 let, za ku zami.   —   Marija Zaletel, gostačeva hči,  2  leti, za kozami.
(920-1)
zavarovanje življenja in dohodkov
vsprejme
zastop
X-0u."bl j sini.
:KXXXXXXXXXXXXXXXXXX*KXX*XX
X
Papež Leon XIII. in Ciril in Metod
za
papeževo slavnost
dne 31. decembra 1 887 se edino dobivajo pri
(919—2)
Peregrinu Kajzelu,
v Ljubljani, Stari trg.
V zalogi inui tudi razne priprave »a razsvitljavo.
n x n n n n x x n x n x
xx^xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Blagorodni gospod Fragner, lekar v Pragi 1
8 let sem bolehal tako silno za naduho, da sem že bil šel v občno bolnico 9 Pragi, da bi ozdravel. Pa vsa prizadevanja zdravnikov bila so zaman. Zv del s>>m za dr. Rosov balzam. Ko sem ga užival popolnem po predpisu 14 dni t, sem bil že precej boljši, čez pet mesecev pa sem bil že popolnem dober. Da govorim resnico, lahko povprašate dra. Schlitze-ja ml., ki me je res prav po očetovsko zdravil, toda zaman. Nadejam se, da bodo to zdravilo tudi drugim tako pomagalo, zategadelj priporočam vsem, ki imajo podobno bolezen, da naj se sami preverijo.
Z velespoštovanjem .lt»n Ježek v Elollcfch.
Hitra In fjotova
pomoč boleznim v želodci in njih posledicam.
Vzdržanja zdravja
obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti.   Najboljše ti »strnit- x rct/.rf ■ <». da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo s priden i in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni
dr. Rosov zdravilni balzam.
Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva uspešno pri vseh težatah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napelji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krrtiem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvr-s'nega upliva je zdaj gotovo in priznano ifutisk** ititmače si-*?<l*tvn postal ii se splošno razširil.
Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankirane dopise na vse kraje proti postnemu povzetju svote.
WrW ST7-a-rjen.je I "M
Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. t. gg. naročnike, naj povsod izrecno dr. Kosov zdravilni balzam iz lekarne B. Fr&gnerja v Pragi
zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo zdravilni balzam, in ne izrecno dr. Rotovega zdravilnega ■balzama.
Prn vi
dr. Rosov zdravilni balzam
dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca B. Fragncrja, lekarna „k črnemu
orlu" v Pragi, Ecke der Spornurgnsse Nr. 205—8. V L j Ubila Tii: O. Ploooll, lekar; VilJ. Mayr, lekar; Era«. Blisohitz, lekar; Jos. Svoboda lekar; TJ. pl. Trnkoozy, lekar. V Postoj i n i : Fr. Baooaroloh, lekar. V Kranj i: K. Savnik, lekar. v Novem Mestu: Dom. Rizzoli, lokat ; Ferd. Halka, lekar. V Kamniku: Jos. Močnik, lekar N" Gorici: G-. Chri-stofoletti, lekar. A. de Olronooli, lekar; R. Klirner, lekar; O. B. Pontoni, lekar. V Id rij i: Josip WartO, lekar. V Ogi eji: Della Damaio, lekar. V T rs t.n : Ed. de Leitenburg, lekar: O. Prendinl, lekar; G. B. Foraboaohi, I*-kur; Jak.Serravalto, lekar; Anton Suttlna, lekar ; Karol
Zanettl, lekar. If Vse lekarne v Avstro-OgerskeJ Imajo zalogo tega zdravilnega balzama.
l>a se izognejo vsakej prevari,
opozarjamo vse častito naročnike, da ima vsaka steklenica po izvirnem mojem receptu napravljenega d.r. Rosovegra zd.raAriln.egra. "te -izama na jednej strani v »teklo utizueii© mojo lirmo a zakon ilo zavarovano mojo vami veno znamko (orel m Aeltoui na pr*ili. na katerem mo 6rk« ,.l>r. R.*6). na nasprotni strani pa tu zraven nutla-neno vigueto. Steklenica je zamašena s koviuHkim zamaMkoni, na katerem je tudi utlsneiin mojaa viirsireiia znamka. Steklenice so zavite najprej v navod, kako rabiti, potem pa dejane v škatljice iz moiire lepenke z naslednjim češkim, nemškim, ogerskim in francoskim napisom po podolžnih straneh:
„Dr. Romov zdravilni balzam" iz lekarne B. Fragner-Jn, ,,pri črnem orlntc, v Pragi. it. -05—III.v na konci Škatljice je pa na-tisnena zgoraj omenjena zakonito zavarovana varstvena znamka. — Če ni \se popolnem tako, kakor je Zgoraj opisano, zmatrati se mora vsak izdelek za ponarejen Tam se tudi dobi:
^ra-žlro d.o33Q.a,6e iM-sizilo
zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Ako se ženam prsa vnamejo ali strdijo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu in pri nohtanji, pri žlezah, oteklinah, pri izmasče-nji pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatične otekline in putiko, zoper kronično vnetje v kolenih, v rokah, v ledji, če Bi kdo nogo Bpahne, zoper kurja očesa in potne noge, pri razpokanih rokah, zoper lišaje, zoper oteklino po piku mrčosov, zoper tekoče rane, odprte noge, zoper raka in vneto kožo ni boljšega zdravila, ko to mazilo.
Zapite bule in otekline se bitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne tnaztlo v kratkem vso gnojico na-se in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker Be po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojtea ven potegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred snetom (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo pospeši. — Odprte in tekoče rane so morajo z mlačno vodo umiti, potem še le se mazilo nanje prilepi.
V iteatnjicah f*o 2S im 3S kr. (»0—1»)
Balzam za uho.
Skušeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše Bredstvo znano odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 skleo«ca 1 gld. av. vel).
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Josip Vošnjak.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne"
16
513184