življenje: in svet Tedenska priloga „Jutra" Štev. 23 V Ljubljani, dne 18 junija 1927 Leto 1. Matiia lama: O impresionizmu in kritiki Z reprodukcijo Rembrandtovega avtoportreta iz l. 1666. na naslovni strani. Umetnostna zgodovina, kakor tudi občna zgodovina, ni shramba izoliranih, posameznih ali slučajnih dogodkov in pojavov, ampak vse je v njej v kavzalni zvezi z dejstvi in vzroki, ki so sicer skriti in ie zveza izmed posameznih dogodkov na prvi pogled nepojmljiva, a se odkriva pazljivemu očesu in razmotri-vanju. So posebni zakoni. 4i vladajo, največji vpliv ima pa zakon človeške duše in njegovih nevidnih motivov na psihičnem in mentalnem planu. Raizmerje naše do starejše umetnosti se neprestano menia Vsaka doba si izbira iz stare umetnosti ono na kar je najbolj vezana z duševnimi vezmi ter se na to naslanja Bili so časi ko <-o zaničevali Rembrandta in Michel-Angela ter imeli oko samo za Rafaela in 'la Vjnci-ja. Dobi velikega naturalizma sledi kot naravna reakcija romantičnost. ★ Doba renesanse- ie vzela za vzor grško plastiko. Znano je, da ima renesansa svoj veliki razvoj zahvaliti posebno gr-ško-rimski plastiki, ki so jo tedaj potegnili iz zemlje. Apolon Belvederski. Dijana Versaillska Idolino Arijadna; Lao-koon. Bik Farneški itd. so tedaj po stoletjih zopet ugledali solnce. Vsa ta dela so pa umetnine le druge ali tretje vrste: kopije in originali propadajoče, že zelo teatralične grške umetnosti. In ta plastika je postala vzor tudi slikarstvu. Ko je Michel-Angelo zagledal kolorirano plastiko Rafaelovo, ki jo ie le-ta naslikal na presni zid Vatikana, vzkliknil je: »Anche io sono pittore! — Kaj takega tudi jaz znam naslikati, čeprav sem kipar in se nisem nikdar učil slikanja«. V činkvečentu ie barva samo zato tu. da telesa napravi bolj plastična in kmalu ta plastika popolnoma izpodrine barvo ko stoje figure kot antični kipi pred nevtralnim ozadjem ali teatralno kuliso. Duh antične plastike ie zavladal slikarstvu, ori mu daje »čuvstvo« in stil. Slikarstvo ie pozabilo, da je njegov element barva in da leži njegova moč v stopnjevanju te barve — v tonu. — da naj prikazuje osebe in predmete v prostoru ter ne postavlja le koloriranih kipov pred kulise. . Kako bi se neki razvijalo slikarstvo renesanse, če bi bili tedaj izkopali tudi kake slike iz klasične grške dobe? Vze- mimo iz dobe Fidi.ie. čigar dela so nam ohranjena in tvorijo višek plastike ter vzbujajo občudovanje in zanešenje v vsakem opazovalcu Ohranilo se nam ni nič. ker so bile tedanje slike »pinaki« imenovane, slikane na les v barvah, mešanimi z emulzijo voska in nitra (sode) s tako zvanim punskim voskom. Danes so te slike znane pod imenom enkavstične po grški besedi »enkajo« t. i. žgati smoditi. ker so voščene barve ob žerjavici ogreli, da so se združile. Će pomislimo, da je grška plastika, — že samo tisto, kar se nam ie slučajno ohranilo. — najlepše. kar se ie ustvarilo v kiparstvu na tej zemlji, nam ie nemogoče misliti, da ta estetično tako visoko razviti narod tudi v slikarstvu ne bi bil dosegel visoke. najvišje stopnje in da bi se bil n pr. zadovoljil z načinom slikanja, ki se nam ie ohranil v Pompejih in Herkulanu Da so oni imeli v slikarstvu velike ambicije, pričajo nam anekdote o Paragiju. Zevksidu in Apelu. — Eden njih je namreč naslikal grozdje tako naravno, da ie privabil ptice in so prišle zobat, drugi ie naslikal zastor tako resnično da je tikanil celo svojega kolego ki ie hotel dvigniti naslikani prostor Klasičnega , grškega slikarstva se žal ni ohranilo nič, pač pa imamo nekaj sličic iz Aleksan-drijske dobe (200—150—100 pred Kristom), ki so se ohranile v Egiptu v Fa-yumu. Zahvaliti se imamo suhemu podnebju egipčanskemu in okolnosti, da so bile te slike kot portreti priložene mumijam in so bile vsled tega hermetično izolirane od zunanjega zraka. Čeprav so torej te podobe iz časa ko je grška kultura že umirala vendar lahko slutimo iz njih. kai se ie ustvarilo v Atenah oh času. ko so bile tam umetnosti v cvetu ... Sličice so pa tako v barvah, kakor tudi po vsem načinu, kako je barva s cestru-om položena na le«, tako sorodne s'ikam impresionizma da iim v celem zakladu starejše umetnosti ni nič sorodnejšega. Ti portreti in pa neka.i fresk v Herkulanu so mi dokaz, da se ie staro grško in po njem tudi italsko slikarstvo gibalo v tej smernici — impresionizma, da ie ce-strum-čopič za slikanje in barva element slikarstva. ★ Kakor rečeno, ni bilo renesansi poznano nobeno delo klasično-grškega sli- karstva in zato ni zamogel grški genij oplemeniti slikarstva, kakor ie to storil s kiparstvom in poezijo ter filozofijo. Pač pa ie slikarstyo zapeljal na napačno pot, ga zasužnil. da je ponekod ostalo za sužnja prav dolgo časa. Godilo se bo slikarstvu še slabše! Kmalu ga bo zasuž-nila tudi literatura: pripovedovalo bo povesti in se pečalo z metafiziko. V severnih krajih se je slog renesance dalj časa ohranil, slog malih oken in temnih izb. ki zahteva slike zlato-rjavo nastrojene. V južnih krajih, posebno na dvorcih aristokratov se je razbujal že barok z velikimi dvoranami in Visokimi okni. Svetloba zopet zahteva, da so slike nastrojene na bisernosivi ton. Ko so leta 1748. odkrili Pompeji in je VVinkelman izdal svojo zgodovino klasične umetnosti, ie zopet antika še sil-neje potegnila slikarstvo za seboj. Zdelo se je, da je prava lepota res v brezbarvnih kipih s klasičnimi pozami, kakršne so slikali Mengs, Genelli, Carstens. Iz Louisa XVI. nastane empire in XIX. stoletje se rodi slepo za barve: David. Ingres in podobni so le risarji kipov na platnu. Devetnajsto stoletje, vek. ki odkrije spektralno analizo, fotografsko ploščo in druge optične iznajdbe, ki prinaša 3. Moški portret iz Fayuma v Egiptu. 2. Ženski portret, slikan v enkavstični tehniki. razmah v kemično industrijo barv, ki nam daje sintetični indigo, anilin-aliza-rinske barve, doba, ko je nebotični Goethe v »Farbenlehre« prvi znanstveno osnoval studij barv in kasneje Helm-holz s svojimi epohalnimi eksperimenti teoretično dokazal opravdanost onega, kar so impresionisti intuitivno naslikali, čuteč subjektivno fenomene narave — ta vek se je rodil brez smisla za barvo — ali še predno je legel k počitku, je že vžival v orgijastičnih barvnih simfonijah. Velik nemir se je polotil ljudi na početku XIX. stoletja, romantično mistično hrepenenje je vodilo njihove duše po nepoznanih krajih in jih navdajalo s slutnjo bodočih dogodkov. Tiek pravi n. pr.: »Kako čudovito je vendar zato- # piti se v samo barvo kot tako. Kako je to, da svetlo modrilo neba v daljavi budi naše hrepenenje, da nas gane purpurna večerna zarja, da nas svetlo-zlato rumenilo tolaži in miri in od kod prihaja vendar ta neskončna radost nad svežim zelenilom, ki se ga žejno naše oko ne more dovolj napiti.« Uprav s preroškim glasom je pa izrekel Fh. O. Runge, slikar mističnu-ro-mantične struje, ki ga je Goethe izredno vpošteval. v svojem literarnem delu o barvah (Farben-Kugel 1810) — in povedal. kaj bo veliki problem in kakšna bo zmagovita pridobitev moderne umetnosti. »Umetnost forme.« pravi »je pri Grkih in mojstrih renesanse dosegla svoj višek. Zaman bi bil trud, še kedaj tako visoko priti. Ali s studijem svetlobe in barve se stare šole niso pečale resno. Tu naj mladi zastavijo sile: v slikanju okolice (pejsaže) se bo vse obrnilo.« Z velikim duševnim naporom in počasi se je izpolnilo oko in vsposobilo za gledanje barve. Življenje postaja v 19. veku že svetleje. razmerje do narave že ožje. bolj nervozno in fino nego li prej. Čim bolj stiska velikomestno življenje obilico ljudi na mal prostorček tem boli si žele ven — v prosto, svobodno naravo. Slikarstvo okolice (pejsaže) ie postalo slikarstvo 19. stoletja in že samo je več ali manj dovedlo umetnika do opazovanja svetlobnih fenomenov: Angleža Čonstable in še bolj Turner. Vendar večina še tiči v klasičnem slogu ter zahteva klasično-grške pokrajine, k večjemu italske, ali pa iz krajev kjer se ie narava naličila in na-lišpala da s teatrom sprejme turiste. 4. Ženski portret, pritožen mumiji, vpodobljen okrog I. 150 po Kr. O kačiem strupu. , V naših krajih žive troje vrste strupenih kač, katere prištevamo vse k cevkozobkam. Nadalje jih opredelju--jemo v širokoglavke, odnosno stožka= rice, v čijih prvi rod amoditov spada modras, dočim prištevamo pri nas jako redko nosanko drugemu rodu, aspis imenovanemu. Edini zastopnik široko' glavktvaljač v naših krajih pa je naš gad. л\ \г Nosanko redno zamenjujemo' z mo drasom. Sicer pa je tako redka, da praktično skoro ne prihaja v poštev; zato se bomo v sledečem bavili, v koli= kor bo treba to, samo z ostalima. Gad je nekoliko manjši od modrasa, ki neredko doseže dolžino 1 m. Prvi ima nekoliko krajše zobe strupnike, ki merijo pri modrasu 5 do 6 mm. Gad ima sicer nekoliko hujši strup, zato pa izbrizga modras še enkrat toliko otrovne tekočine. Glede učinkovitosti sta si, računano po dvojnih dozah, strupa enaka. V splošnem velja načelo, da ima večja žival več strupa. Kajpada je njegova množina odvisna še od drugih razmer, na pr. kedaj je kača zadnjič oklala, kolikokrat zapored, ali živi na prostem, ali je vjeta, v prvi vrsti pa: katera množina strupa se je razlila v telo žrtve. Kačjih strupov ločimo glede načina učinkovanja v bistvu na dvoje vrst. Strup prve vrste ne deta mnogo reak-tivnih znakov na mestu pika, ampak od vsega početka prin\ešan krvi ^ičin* kuje ohromujoče na centralno živ čevje. Strup vseh troje naših kač po> vzroča najprvo lokalne simptome, raz* kraja kri in stoprv precej pozno učim kuje na živčevje, osobito na dihalni center. Pogosto je čitati, da zavžit kačji strup ni otroven. Tako učinkovit kot vbrizgan v kri seveda ni, in v Doskusih so podgane svojo lOOkratno smrtno dozo brez večje škode požrle. A brez nevarnosti tudi ni, ker povzroča težka vnetja želodčne in črevesne sluznice in celo hude krvavitve iz njih Ne naših sicer, a vendar nekaterih kač strupi povzročajo celo vnetja na povsem zdravi koži. V organizem sprejeti kačji strup se iznebi večinoma bržčas potom črevesa. Gotovo pa za/d1 tudi v izločke, kar dokazujejo primeri, ko so od kobre ujedene matere s svojim mlekom otro* vale svoje otroke. O bistvu strupene substance, ki je primešana kačjemu izločku, ne vemo ničesar gotovega Po najnovejših raz* iskavanjih menijo, da gre za neko brezs dušičavo spojino, sapotoksin imenovano. Strup je v vodi topljiv se hitro pokvari in razpade v druge spojine. V alkoholu je tudi topljiv in mnogo let ne 'zgubi svoje otrovnosti, tako, da so se ljudje že zastrupili, če jim je zašel strup v rane na rokah, s katerimi so posegali v špirit, kjer so ležple namo> čene kače. Strup se da tudi na pr. na stekleni plošči posušiti in postrgati v drobnih luskinah z nje. ne da bi izgubil tako posušen kaj na svoji moči. Kačji strup izločuje posebna žleza slinavka, izcejajoča ga v cevkasta zoba. ki ga potem pri ugrizu iztočita v ravnico. Strupene so že pravkar porojene kače in seveda tudi prezimujoče. zatr= jene, ki lahko lakoj učinkovito uko--Ijejo, čim se ogrejejo in omajajo. Neglede na vse ostalo je za presojo učinkovitosti pika važno, koliko strupa je v istini došlo v telo in kakšno je to telo. Ne učinkuje namreč kačji strup enako na Vetno dete ali 70 kg tehtajo= čega moža. Tudi ni vseeno ali je kača oklala krepkega ali slabotnega človeka. Končno je važno i to, kam je kača vse--kala, aH v prst, ali v nogo ali na prsi. vrat aH glavo. Slednji u jedki so vedno opasni. V žilo privodnlco, na vratv vgriznjeni krepki možje so tudi po pi-- ku naših modrasov umrli v 5 do 10 mu nutah. Iz dejstva, da ni vseeno, ali me piči gad v palec na nogi ali na vrat, se da sklepati, da ni vseeno, ali gotova mno* žina strupa hitro in nerazredčena pri* haja do organov, važnih za življenje, ali ne. Zato bomo skušali najprvo strup odstraniti iz rane, bodisi, da jo razširimo z urezom, in ji damo krva* veti, ali da jo izsesamo, kar smemo previdno storiti le, če imamo nepoškoj dovana usta in če ni prepozno. Tudi strup, če je zdravniška pomoč takoj pri roki, lahko na mestu z zdravilnimi sredstvi, na pr. z injekcijami perman ganatove raztopine ali raztopine klo--rovega apna itd. poskušamo paralizi* rati. Navadno na ne moremo storiti drugega, kot strup na mestu zadržati, da preprečimo nrenagel njegov dohod к življenskim organom Pri tem seveda ne smemo pozabiti, da se na pr, v • roki premočno in predolgo zadržan strup res ne more zlahka odtakati v kri in ostalo telo. da pa zato silno kvar* Ijivo učinkuje na ugrizenem delu tele* sa, kjer razvija neiazredčen svojo moč. Držali se bomo 'orej nekako srednje poti in skušali v prvi vrsti oteti življe* nje, obenem pa obraniti oškodovani organ. Če ostro prevezan zdrav ud, na pr. prst ali roka zaradi zastanka krvi od' mreta, celo v nekaj urah. velja to tem» bolj ra take ude če so pičeni Zate se naj sicer pičen ud dobro preveže, in raje z debelejšo vrvjo ali obvezo, koi pa z drobnim motvozom, ki se zareže v otekajoče meso. da se čisto skrije v lastni brazdi. Polagoma se potem pre* pušča ili prevezuje višje, dokler ne pride zdravnik in ne odredi, kar treba. Na otekujoči ud pa pokladaj mrzle obkladke in jih vedno menjavaj. Zdravil proti strupu, zašlemu v kri, ni. Zdravnik sicer lahko poskusi s transfuzijo, to ji vbrizganjem večje količine solne raztopine, pod kožo, bogve kakih učinkov pa ne doseže. AU kohol, ki ga sicer priporočajo še vedno čisto resne knjige, morda nekoliko pomiri bolnika, ali mu tudi olajša mnogo* krat hude bolečine, v resnici pa alko* hol samo — s kačo drži. V novejšem času — zlasti v tropah — z velikim uspehom zdravijo t, seru* mom, ki je pridobljen s počasnim do* slednim cepljenjem konj s kačjim stru* pom. Seveda ima vsaka vrsta stru* penk svoj poseben strup in zato treba proti vsakemu strupu posebnega seru= ma. Tudi takega '-delujejo, vsaj za pik najbolj navadnih kač, ki vstreza za vso. Ker sta strupa naših kač jako so* rodna, bi se izhajalo z enim serumom proti piku gada modra -a. Sicer pa bi se dal tudi napraviti polivalenten serum iz krvi konj. cepljenih s stru> pom obeh. Tak serum naj bi imele pu> tem vse bolnice v zalogi, in zdravniki na deželi kajpada tudi, da ga takoj lahko uporabijo, če se primeri nesreča. R. Potopis Fridolina Žolne. 1. Slovo od doma. Ne vem, zaka. baš moje pero ne bi pisalo potopisa in služilo grošev. Tudi moje pero nima coklje na jeziku, pač pa je grošev potrebno jako, kajti je kriza in imam in četvero nepre« skrbljene dece. Seveda ne morem v Cikago ali Alžir ali kamorkoli « daljno geografijo, da bi odtod pisal potopise. Toda kar se tiče potopisov, potopisi se lahko pišejo kjerkoli, najlepše pa se piš^ o doma, kjer imaš papir pri rokah in to in ono. Brez papirja tudi iz Ci» kage ni zanimivega potopisa, ne iz Alžirja, ne iz daljne geografije. Papir je poglavitna reči — Lansko leto sem napravil jako poto* pisa vredno pot. dasi nisem prekoračil varn?fa okrilja ljubljanske užitnine. Pot je bila resnično jako potopisna, deloma sem se vozil, deloma so me nesli, namreč drugo za drugim, ne oboje hkratu. Vendai mi ni pero dose« daj prejelo niti ficka za to potovanje — to ni v skladu г mojo vestjo. Vest je božji birič. Nikd- nič zoper vest in brez nagrade, — je moje na« čelo! In evo Vam noj potopis! — Bre obzirna ura ločitve je bridko za= klenkala. Toda je zaklenkal- četrt ure prezgodaj — kajti jo toliko pustim pre» hitevati, da otroci ne zamude šole. Okoli mene se mi je zbrala deca, štirie komadi. Ogovoril sem h za slovo in jim de« jal: »Da se mi nikdo ne dotakne ure v spalr:ci! Kar ustavite jo in naj stoji, dokler se ne vrnem!« Kajti je ura iako dragocena, ne pu svojem poreklu in svojih lastnostih, ne* go po jpromnih st oških, ki jih je že stalo njen« popravljanje. Vse je silno občutljiva od kazalcev do uteži; edim sem pri b.si, ki ji poznam srce in obisti in se nanje oziram. Vsak drugi pa ir. zlasti otrok, dovolj, da jo pogleda, že jo spravi iz viže, da kaže drugače ka* kor bije in sploh, in je potem neznan« sko trpljenja z njo in stroškov, predno zopet pride v sklad to, kar kaže, s tem, kar bije, in oboje z onim časom, ki je rimeren našim razmeram in potre« am! Verno je poslušala deca moje besede; segla mi je v roke in svečano obljubila, da niti s krajem očesa ne bo pogledala ure. Še sem jim dejal, naj mi ne tekajo bosi po sobah in brez copat da se vsaka stopinja pozna na parketih in se prehlade in ves ljubi dan krehajo Nego, sem dejal naj jih v vsem dejanju in ne-hanju vodi strah božji! Marsikako oko ljubljene mi žene se je ob prelepih mojih naukih ginjeno orosilo in eden izmed strežajev se je globoko useknil. Useknivši se je prosil dovoljenja, da me polože na nosilnico in me p'revežejo z jermeni. Rekel sem. naj store take in sploh ukrenejo vse mere. da me ne bodo po stopnicah navzdol izgubili, kar bi bil nezaslužen škandal za blagodejno rešilno napravo. V svrho lažjega razumevanja bodi pripomnjeno, da je bila moja pot namenjena v zavod, ki mu pravijo sanatorij. Moja notranjost je bila namreč nenadoma postala potrebna raznih neodložnih popravil. — Možje so me dvignili in me po strmih stopnicah sukali navzdol. Vmes so vzdi-halj in govorili vzpodbudne besede, ki so razodevale ne le tolažbe polno zaupanje na boljše življenje onkraj groba, nego hkratu tudi trdno vero v primerno napojnino na tem svetu. Spodaj je čakal rešilni voz. Okoli voza se je gnetel mnogoštevilen narod: videl me je in bil sit. Kako malo je treba dobremu našemu narodu, da je sit! Le od novin ni bilo ne poročevalca ne fotografa — pozabili smo jih povabiti. 2. Kriza. Svet je neverjetno velik, dosti večji, kakor mislijo nekateri manj izobraženi, ki niso naročeni na revije. Na neverjetno velikem tem svetu je pa -seveda marsikaj jako različno. Tako so n. pr. jako različne tudi različne kazni, ki se jih poslužujejo različni narodi. N. pr. ponekod hudodelce obešajo, drugod jih speko in pojedo, še drugod jim dajo kruto pokojnino, česar pa človekoljub ne more odobravati nikakor ne, kajti se ob pokojninah ne da ne živeti ne umreti. Potem so kazni z zaprtijo ali na časti ali v denarjih ali z batinami ali s kulukom ali kakorkoli. Nikoder pa v neskončnem vsemirju, vsaj ne v izobraženejšem njegovem delu, ne štejejo več med kazni slovstva ali literature. Razen v nekaterih gimnazijah. kjer dajo za kazen prepisavati Prešerna ali Gregorčiča ali Katilino. Tako ie tudi prav. Literatura ali slovstvo je nekaj lepega, kar spada v kulturo in ponos naroda, kamor ne spadajo kazni nikakor ne. Kazni vzbujajo neprijetne Občutke. Tudi zdravniške operacije vzbujajo neprijetne občutke, če bereš njih popis v slovstvu ali literaturi. Slovstvo ali literatura ni kazen, da naj bi vzbujala neprijetne občutke. Zato nobene besede o moji operaciji, ne črke o njej, ne vejice, ne drobne pike! Edinole preko špeha mi ne more pero. Ni me malo zabolela drugi dan opazka gospoda zdravnika, da imam v trebuhu preveč špeha. Kakšnega špeha? Kako špeha in zakaj? Gospodine moj, špeh je bila jako nepremišljena beseda! Gospodine, mar ne veste, da kolikor toliko spadam v razred činovništva? Činovniki pa nimamo špeha nikdar in nikjer in na noben način. Mar se zavedate, gospodine, kaj ste storili! Naj bridki Beograd izve Vaše besede — joh nam in prejoh! Oprijel se bo tega špeha ki ni špeh. nikakor ne, nego je k večjemu očitno znamenje vztrajne marljivosti v sedenju, oprijel bi se ga in ga ne bi izpustil in ne bi bilo zanj ničesar drugega več na svetu, ne fondov, ne bank ne provizij ne dobav ne zarad. Edino ta špeh mu ne bi dal miru in bi noč in dan reševal zgoli to, kako bi se iz tega špeha plačale poplave in železnice in lakota in kanoni in potresUin dijete in komisije. Ne, gospodine doktor, vse bi bili lahko rekli, le o špehu ni bilo prav. da ste! Toda, kakor rečeno, ta reč ne spaaa v lepo slovstvo — zato križ čez njo in nobene besede več! Ne maram, da bi bilo moje pero v kvar lepemu slovstvu in da bi si steklo bridki očitek, da je sokrivo krize slovenske knjige. Tudi o tej krizi bi lahko še katero rekel, da ne bo poglavje prekratko. Ali pa naj se morebiti da polovica krize k prejšnjemu poglavju, polovica pa naj ostane tukaj — to prepuščam preudarku slavnega uredništva. — Kriza slovenske knjige, če se jo bolj natanko premisli, prav za prav ni kriza slovenske knjige, ampak je le kriza slovenskih knjigovezov. Zdi se mi, da literature ni manj, kakor je je bilo prej. Pišejo literaturo gospodje, gospe, gospodične in otroci in jo pišejo z obema rokama in toliko, da jih kritiki komaj dohajajo, pa je samih kritikov pet in sedemdeset. Ne čita se tudi ne manj, nego se je čitalo prej. Rajši narobe! Le da so poprej pisali in čitali knjige, ki so pri njih imeli opravka in zaslužka knjigovezi, sedaj pa pišejo in čitajo novine. To je tisto! Knjig imamo resnično manj. Zato pa imamo več novin in so novine štirikrat tolikšne, kakor so bile prej. Novine bere vsak. Kdor pa bere novine, ima branja dovolj in ne more povrhu brati še knjig. N. pr. so bile velikonočne novine tolikšne. da sem si izprosil teden dni dopusta. da sem jih mogel s pridom prečitati, in še mi ni ostalo časa, da bi sproti čital novih novin. In ni moči prezreti nikakor ne, da človek ne živi samo od branja in zaradi branja. Ampak stoji že v katekizmu, da ljubi Bog človeka ni ustvaril zato, da služi knjigi, nego je ustvaril knjigo, da služi človeku, kolikor je namreč knjiga človeku potrebna. In se v novinah dobi za tri dinarje več • branja nego v knjigi za sto dinarjev in še so slike povrhu in nagrade in ženitne ponudbe, kjer te išče sreča. Človek nima toliko rok in toliko v žepu. da bi lahko hkratu čital novine in knjige. To sploh ne gre. Vse, kar so prej pisale knjige, sedaj pišejo novine in še dosti več. Celo drame pišejo in zdravstvo in francoske slovnice in razlage k stanovanjskemu zakonu in sploh tudi čisto pametne in učene stvari. Zato mislim, da literatura nima krize. Le obliko je izpremenila in papir je postal drugačen in v kompanijo je stopila z novinami. Oziroma je stopila v njih službo. In če bodo novine še večje, bo tudi literatura še večja in bo od ugodnih vetrov gnana ponosno jadrala pod črto in v prilogah. — Na to-le od ugodnih vetrov sem se spomnil, ker je rekel zdravnik, da so vetrovi velevažna reč in da so vetrovi jamstvo in podlaga za dobrobit mojega telesa in duha. Naši rojaki onstran Atlantika. Koliko Slovencev je v Ameriki in kako žive. V Severni Ameriki živi okoli 240.000 Slovencev. Uradna statistika jih navaja sicer samo 210.000. ker na se še vedno mnogi Slovenci štejejo med Avstrijce, cenijo poznavalci ameriških razmer število ameriških Slovencev nad 240.000. Ne ve se natančno, kdai so prišli prvi Slovenci v Ameriko Izredno zanimivo je mnenje J. Zavrtnika. pisatelja knjige »Ameriški Slovenci« (izdana leta 1925. v Chicagu), ki razpravlja v njej, da so prišli prvi Slovenci v Ameriko že v prvi polovici 18. stoletja, kot protestantovski pribežniki v družbi s solnograškimi izgnanci. Vendar pa o tem rti natančnejših podatkov. Med prvimi Slovenci, ki so se naselili v Združenih državah, ie bil misijonar Friderik Baraga ki ie prišel tja leta 1830. Njemu so sledili kmalu drugi slovenski duhovniki. Odšlo oa ie v Ameriko ne dolgo potem tudi dosti slovenskih rokodelcev, kmetov in delavcev. Priseljevanje v Ameriko ie nrav posebno pospešila vest. da so v Kaliforniji našli zlata rudišča. Prvi slovenski naseljenec v Chicagu ie bil Josip Gor-še iz Semiča. V Ameriko ie oriše! leta 1847. Leta 1850. je dospel tja drugi Slovenec Miha Tomec. Ena najstarejših slovenskih naselbin ie farmarska naselbina Brookwav v Minnesoti. Prvi Slovenci so se naselili tam leta 1866. Naselbino je ustanovil misiionar Franc Pire. Vsekakor pa so se pričeli Slovenci naseljevati v Ameriki že pred civilno vojno, katere se ie tudi že nekaj Slovencev udeležilo. Od leta 1895. pa so se jeli naši ljudje naseljevati nepretrgoma vse do zadnjega časa. Življenje prvih slovenskih naseljencev je bilo težko in burno. 2e potovanje samo je bilo združeno z velikim naporom in nevarnostmi. Vozili so se na jadrenicah. Vožnja na moriu ie trajala 60 do 90 dni. Slovenski iskalci zlata so izpirali že leta 1852. zlato v Coloradu. kjer so veliko pretrpeli. Hoditi so morali po divjih pustinjah, koder ni vodila nobena cesta, ne steza. Živež so morali nositi s seboj, prav tako vse orodje za kopanje in izpiranie. Iz Colo-rada so šli iskat sreče v državo Utah, iz te v Montano. Nekateri so imeli srečo. večina pa je pustila iskanje zlata in se poprijela poljedelstva. Zanimivo je bilo življenje prvega Slovenca v Montani — Jurija Štaudoharia. ki je prišel tja že pred civilno voino (državljanska vojna med severnimi in južnimi državami). Naselil se ie naiorvo v Minnesoti. Odkar pa je zaslovela Montana kot dežela zlata, ie šel tudi on tja z neštetimi drugimi skitalci po zlate gradove. Štaudohar se je preživljal na potovanju kot voznik. Našel je divje kraje, ki jih je prehodil od začetka do konca. Imel je srečo. V visokih hribih je odkril zlato (tam. kjer je danes mesto Butte, središče velikih bakrenih rudnikov). Tovariš mu ie bil William Clark — poznejši senator, kralj bakra in težak milijonar. Skupaj sta iskala zlato in si delila lepe dobičke. Ko se je Štaudohar naveličal rudarstva. je prodal svoj delež rudonos-ne zemlje Clarku in odšel Droti zapadu. Lotil se je farmarstva. Dobil ie v posest več tisoč akrov (2 akra je 1 hektar!) zemlje in redil več tisoč glav goveje živine. Na stara leta ie prodal svojo farmo in se kot bogataš naselil v Dil-lonu. Tu je kupčeval z zemljišči in hišami. Umrl je leta 1915. v starosti 85 let. Seveda, vsakdo ni bil tako srečen! Marsikateri Slovenec ie žalostno končal v tistih divjih krajih. Razmere v Ameriki so bile takrat dokai razdra-pane in za naše pojme uprav divje. V letih prvih slovenskih naseliencev je pustošila kraje brezobzirna vojna z Angleži, pozneje ie izbruhnila strašna državljanska vojna, ki so to izzvale južne države, ker se niso hotele odreči sužnjedrštvu. Vojna furiia ie zagospodarila po Ameriki in domala uničila blagostanje te obljubljene dežele. Tudi večni upori posameznih indiianskih rodov so razmere še boli razdrapali. Indijanci so namreč z vso silo hoteli preprečiti naseljevanje belokožcev proti zapadu. Sledila ie še voina s Španijo in Združenih držav se ie lotevala resna gospodarska kriza. Med delavci ie zavladala brezposelnost in siromašni sloji so nepopisno trpeli. Tudi večina slovenskih naseljencev ie bila v tisti dobi hudo prizadeta Neki dopisnik ie poročal leta 1855. v Bleiweissove »Novice« takole: »Amerika ni več tista obljubljena dežela, kamor so se Ev-ropci nekdaj preseljevali in v kratkem obogateli, pa se sedai kesajo kolikor ima*o las na glavi, da so sem prišli. Draginja ie neznosna!. Par volov velja 150 do 200 dolarjev (dolar je vreden 2 gld. 8 kr.), krava 40 do 60 in konj 100 do 300 dolarjev. Dokler človek nima tu svoje lastnine, ni živlieme nič prijetno. Amerikanci dobro vedo, da se večji del le taki priselju.ieio sem, ki so brez denarja, zato tujca nič ne obraj-tajo«. In dalje opisuje razmere v Ameriki: »Amerikanska mesta in hiše so skoraj vse po enem kopitu: ako si videl eno. si videl vse. V mestih so hiše zidane iz opeke, po deželi pa so lesene. Ceste so grozno slabe. Ne rečem preveč, ako pravim, da ie pri nas vsak kolovoz boljši. Prekucniti se na takih potih je nekaj prav navadnega. Čeravno živiš v velikem mestu, in živiš ravno tako gosposko kakor v velikih mestih Evrope, so ulice tako grde, da je joj; — na vsakih deset korakov ti prileti kak prasec pod noge, da se mu moraš ogniti. Da na ulice ne morejo biti snažne, si je lahko misliti, ako veš. da iz hiš mečejo vse na cesto: ostanke jedil, crknjene mačke itd—« Toda Amerika se ie kmalu rešila gospodarske krize in pričela se ie neverjetno hitro razvijati. Industriia se je pričela širiti oo vseh državah, rudarstvo je zavzemalo vedno večji razmah, Tudi delavstvu se ie obrnilo na belje. Brezposelnost ie poienjala in Slovence so radi sprejemali v delo, ker so bili pridni in vztraini.- V začetku ie največ Slovemcev prihajalo v Chicago, Minnesoto Michigan in v zapadne države. Pozneie oa so se razkropili po vsei prostrani Severni Ameriki. Prvi naseljenec v Minnesoti je bil. kakor sem že omenil, Friderik Baraga, ki je misijoniral med Indiianci, ki so ravno v tisti dobi bojevali hude boje z belopoltniki. Slovenski duhovniki so imeli med njimi zelo velik ugled. Posebno veliko se še sedai govori o misijonarju Fran Pircu. ki ie deloval med Indijanci rodu Ochippewa in Sioux. Učil jih je tudi v poljedelstvu in živinoreji in Indijanci so mu dali ime »Ganino dec« (Dobro srce). Hudi boii med Indijanci in belopoltniki so se bili posebno leta 1&62. v tistih krajih. Tisto leto so Indijanci nad 1000 belokožcev škal-pirali. Kazenska ekspedicija ameriške milice pa ie tudi bila kruta. Ko so bili Indijanci premagani, so iih 303 obsodili na smrt in 38 tudi takoi obesili. Franc Pire je mnogokrat posredoval v tistih krvavih letih med obema strankama — in je s svojim govorom tako vplival na bojujoče se indijanske rodove, da so končno prišli glavarji v Crow Wing ter sklenili mir. Kako naletiš tudi v naiboli divjih krajih na Slovenca, nam priča tale dogodek. ki ga je doživel leta 1906. Slovenec Valentin Stalik. Potoval je z vozom v okrožju Skalnatega gorovja C prihajajoča od zapada, obrača naravnost proti severu. Mengušovska dolina je prekrasna, turisti jo prištevajo k najlepšim dolinam Tater. Po svoji lepi legi, po svojih gozdovih v spodnjem delu. po strmih gorah, ki io obkrožajo in do svojih ie- sedlu Vaha (2343 m), ki deli Rysy od gore Visoka. Hodim dobro uro od jezer. Z Vahe zavije pot na levo proti vrhu. Megle se trgaio, minuto posveti solnce in se zopet skrije. Nisem več daleč pod vrhom, ko me sreča cela tolpa čeških turistov. Pripo- Letovišče Tatranska tamnica z velikimi državnimi hoteli. zerih me spominja na dolino Triglavskih jezer. Posebno, ako stopaš z gore Ryšy doli, se ti zdi, kakor da greš s sedla Mlinarice proti koči pri Triglavskih jezerih in da sta Žabja jezera (žabie plešo 1920 m) drugo in tretje (zeleno) Triglavsko jezero, le da so obkrožujoči vrhovi v Tatrah: Bašta, Patria, Satan,. Kopke in Žabji konj veliko bolj razorani in padajo skoraj navpično v dolino. Pot z Rysy pa vodi ravno tako kakor pot z Mlinarice. Med potjo se mi pridružita dva Madžara: fant in dekle ali baje brat in sestra, ki hočeta tudi na Rysy. Gremo vedno višje in višje po krasno izpeljani poti in čez dobro uro od Popradskega jezera smo že pri Žabjih jezerih. Sredi prvega, večjega leži skala, podobna žabi. Od tu se že vidi hrbet Risov in strme pečine Žabjega konja (2300 m), ene najtežjih plezalnih tur v Tatrah. Od Žabjih jezer dalje postane pot zelo strma in ker zakrije od nekod došla megla vse vrhove in se vlije za par minut dež, ostaneta moja spremljevalca zadaj in tako stopam čisto sam proti vftdujejo mi, kako lep razgled da so imeli in da se zdaj najbrž zaman trudim, ker ne bom ničesar videl. Jaz pa ne odneham, se lepo poslovim in stopam hitreje kvišku. V gosti megli prilezem na vrh. Ker mi je froče, se hitro oblečem in odenem, naredim par korakov doli in se skrijem pred vetrom za skalo ter čakam lepega vremena. Namesto vremena pa se megla še bolj zgosti, doli na poljski strani zagrmi in vlije se ploha, ki me kljub dežnemu plašču v desetih minutah do kože premoči. Naj bo, kar hoče, ne grem doli, dokler ne izgine megla, saj moker že tako ne morem biti bolj kot sem. — In res: vedno dalje in dalje grmi proti jugu in ne mine niti dvajset minut, ko se megle na severni strani planin raz-krope in vidim vso okolico daleč doli proti Zakopanim na poljski in proti Ja-vOrini na češkoslovaški strani. In na severozapadni strani tik pod menoj se zrcalita dva krasna jezera: Morsko oko in Črni stav. ki se zdita, da ležita oba v isti ravnini, čeprav je drugo 200 m nad prvim. Medtem se je zjasnilo tudi na južni strani. In jaz gledam in gledam to krasoto, te strme granitne vrhove okoli sebe z najvišjim Cierlahovko (2663 m) na vzhodu, krasne ljubke doline s tem- nomodrimi in zelenimi jezeri v naročiu in se jih kar nagledati ne morem. Zelo nerad, obotavljajoč se pri vsakem ovinku, krenem nazaj v dolino. Ob pol desetih me že pelje brzovlak proti Bratislavi. 2ШбКЕ ZADEVE Ostanke smodk lahko prav dobro uporabiš v vrtnarstvu. Posuši dobro te končke, zdrobi jih v prah in potresi ž .njim rastline zjutraj, dokler so še rosne Ali pa prevri tobak na vodi in poškropi s to ohlajeno vodo sadna drevesa, cvetlice in druge rastline. Na ta način odpraviš lahko vse listne uši, bolhače in druge rastlinam škodljive mrčese. V o n i naše hrane. — »Kaj vonj, okus — to je poglavitna reč!« bi rekel ta in oni. In vendar se zelo moti! Pri vsakem grižljaju pri vsakem požirku stopi tudi naš nos v akcijo in nebroj odtenkov raznih »okusov« nastane edino le z njegovo sode-Iavnostjo. Okus razlikuje prav za prav le štiri kvalitete: sladko, grenko, slano, kislo — vse drugo je že sestavljeno z občutki, ki jih posreduje vonjalni organ. Pa poizkusi, če ne veruješ, pojesti čebulo, celo čebulo, s stisnjenimi nosnicami. Ali pa do-ženi, o cenjena čitateljica, različne okuse sl'adkorčkov ob zaprtem nosu. Pa še — grozno — ribje olje! Predpiše ga doktor naši dec' in vsak dan imamo križe in težave pri zaužitju ene žlice tega blagodišeče-ga olja. Po nepotrebnem: zapri nos že prej in ko ši požrl, dihaj še nekaj časa skozi usta ter popij par požirkov vroče juhe; uveril se boš, da je tudi ribjega olja neprijetni »okus« le — vonj. Enako praktično navodilo velja tudi glede zauživanja rici-novega olia. Kis ali I i m o n o v s o k ? Kis ali je-sih je začimba, ki človek brez nje lahko živi. Vendar pa je tudi resnica, da kis — uporabljan v malih množinah — pospešuje prebavo. Pravi vinski kis ali kis od sadja je vsekakor koristen, ako se ga poslužujemo v zmernih količinah. Kis se proizvaja potom suhe destilacije tudi iz lesa. V tovarnah dobivajo iz lesa kisovo kislino ali esenco, ki je silno ostra. Pri odpiranju posod, napolnjenih s to kisovo esenco, treba posebne previdnosti. Ako odpreš močno zamašeno steklenico, tj plini kisline lahko butnejo v obraz in ti ga ožgo ali celo po- kvarijo oči. Z vodo zelo razredčeno kisovo kislino dobivamo v prodajalni kot kis. Kis je.kot začimba jako priljubljen; saj je več živil, ki postanejo užitna ali okusna šele, ko jim dodamo olia in kisa. Tudi kis osvežuje in vzbuja tek. Vendar trfeba pomisliti, da je kis težko prebavljiv in prehajajo večje množine kisove kisline neizpremenjene v seč To bi še ne bilo tako zelo škodljivo, toda med potjo deluje kisova kislina neugodno in dražeče na sluznice in na prebavne organe, tako da obilno uživanje kisa povzroča prav izdatno škodo. Poželjenje po kisu in drugih kislih jedeh imajo navadno ljudje pokvarjenega želodca, žene v blagoslovljenem stanju, bledična in malo-krvna dekleta, ki so telesno oslabela in medla in zahteva njihov želodec umetno draženje Končno vemo tudi, da si osebe, ki so prekrokale noči, žele kislih kumaric in drugih ostrih jedil. Poželjenje po hudih kislinah je vsekakor nekaj nenormalnega. — Kisa torej ne uživajmo mnogo. Na solati naj bo dosti olja, a malo kisa. ki mora biti dober in ne oster. Kdor ima občutljiv želodec- in za otroke je sploh pametneje uporabljati namesto kisa limonovo kislino, razredčeno z vodo Najboljša je izžeta sveža limona, ki vsebuje mnogo, rasti otroškega telesa koristnih snovi, n. pr vitaminov; seveda pa treba svariti pred pretiravanjem. Limonov sok smemo uživati le zelo razredčen in le v manjših množinah, potem je telesu koristen in ugoden ter naj bi nadomeščal kis. Vinski kis pa ie v zdravniški vedi še vedno imenitno sredstvo proti omotici. Ako se kdo onesvesti, mu poškropimo obraz z vinskim kisom ter ga močimo z njim. Obkladki vinskega kisa, razredčenega z vodo, odpravijo čestokrat bolečine v želodcu in trebuhu Umivanje z razredčenim kisom zmanjšuje potenie itd. Nadaljevanje člankov o »Moderni tehniki« ter »Po Franciji in Belgiji« priobčimo v prihodnjih številkah »Življenja in Sveta«. p. v b. Francoščina za samouke. Metoda jezikovnega pouka na praktični podlagi. Tri- cessaire27 pour remedier28 a la penu- Une bombe1 explose2 pres3 de este4 devant5 une caserne6. Un mort;7 cinq blesses* TRIESTE, 4. novembre. — Une bombe deposee9 devant10 la caserne11 de la milice12 fasciste13 de la localite14 de San-Pietro del Carso15a fait explosion.16 Un milicien17 a ete tue18 et cinq au-tres19 ont ete blesses.8 (Le Quotidien, 5. 11. 1926., » * t 1 (un btpb) bomba 2 (eksploz) se razpoči exploser (eksploze) razpočit se, tksplodirati s ((pre-da) 4 (triest) 5 (devS) 4 (kazern) ' (mor) 8 (blese blesser (bhse) 9 (depoze) depostr (depoze) polož ti 10 (dava) pred 11 (kazern) vojašnica 12 (miliš) milica 18 (fasist) fašstovski, -a 14 (okalite) kraj 15 ital. naziv za St. Peter na Krasu* poleg, blizu Trst pred vojašnici mrtev, mrtvec ranjeni, ran enci raniti položena (a-fs-tsksplozjto) faire cxplo:ion (milisjij) (a-ete tue) tuer (tue) (otr) je napravila razpok, se je razpoćila razieteti se miličnik ie bil ubit ubit' diugi Les habitations1 a bon marche.2 M. Luquet3 vient de deposer4 au conseil5 municipal6 une proposition7 tendant8 k corriger9 et & completer10 la legislation11 protectrice12 des locatai-res13 et i la creation14 d' une caisse15 de construction16 de logements.17 M. Luquet estime18 qu' il n' est plus19 possible20 de reconstruire21 avec22 des fonds d' emprunt,23 mais il evalue24 a 200 millions par an25 la depense26 ne- rie29 des logements.17 II propose30 en consequence31 la creation14 d' une caisse15 speciale33alimentee33par des taxes34 prelevees3-5 sur la propriete fonciere36 batie37 et non38 batie, sur la popula-tion39 flottante40 et sur les locataires13 interesses41 eux-memes42 š s' assurer43 1 (le zabitasjiu) 2 (bž-matše) 3 (masjO-liike) 4 (vj'-ds-depoze) 5 (koSsEj) 6 (miinisipal) 7 (propazisjco) 8 (tidl) 9 (koriže) 10 (ko>pIete)_ 11 (le'is asjo>) 12 (DrMektriš) 13 (okaterl 14 ikreasjtb) 15 (kssi 16 (ktostruksjto) (ložma) (sstim) estinv r (estime) (k 1-neplu pDSibll 17 *) Pariški Quotidieu je posnel vest po la škem časopisju, zato je umljiVv, da i>rina