IIUIIFHJI illlilCIiilE glasilo delovne shupnosti tovarne ohutve a^lpizia. sivi LETNIK 14 ŠTEVILKA 11 2IRI, NOVEMBER 1975 KAKOR VESTE, DELA V TEM ČASU POSEBNA KOMISIJA ZA IZVAJANJE USTAVNIH SPREMEMB. POVPRAŠALI SMO NJENEGA PREDSEDNIKA, DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA TOMA2A KOŠIRJA O PRVIH REZULTATIH Kmalu nove temeljne organizacije Komisija za izvajanje ustavnili sprememb je v dosedanjem delu razpravljala o možnostiii organiziranja več temeljnih organizacij združenega dela v naši delovni organizaciji. Nekateri zaključki glede tega so bili sprejeti v začetku septembra. Prevladovalo je naslednje stališče: v skladu z ustavo se je treba prizadevati, da se TOZD organizira povsod tam, kjer so za to pogoji. Vendar pa je pri tem ekonomska utemeljenost primarnega pomena. Naslednja pomembna ugotovitev pa je ta, da na organizacijo TOZD ne smemo gledati kat na akcijo, ki jo je treba čimprej izvesti in potem enkrat za vselej končati. Organiziranje TOZD mora biti nepretrgan proces, stalno je treba analizirati razvoj posameznih obratov, oddelkov ipd. iti organizirati TOZD takrat, kadar posamezen del OZD izpolni pogoje za to. Z ozirom na navedena stališča je komisija za izvajanje ustavnih sprememb sprejela naslednje zaključke: po obravnavi različnih možnosti za organiziranje TOZD se je k(> misija odločila takole: najprej naj bi pripravili in or- ganizirali TOZD Plastiko, ki bo najprej izpolnjevala pogoje za samostojno TOZD. Seveda pa s tem reorganizacija še ne bo zaključena. Naši dislocirani obrati, na primer sedaj po mnenju komisije, še ne izpolnjujejo pogojev za TOZD, vendar bo treba razvoj teh obratov spremljati in organizirati TOZD takrat, kadar bodo pogoji izpolnjeni. Za TOZD Plastiko se je treba sedaj še odločiti, kdaj naj bi se predvidoma konstituirala, nato pa začeti s pripravami (pripraviti ločen obračun, delitev sredstev ipd). Dogovorili smo se tudi, da bi vzporedno z organizacijo TOZD razčistili tudi sporna vprašanja glede organiziranosti skupnih služb. V ta namen smo se dogovorili s šefi posameznih strokovnih služb, naj pripravijo konkretne predloge, na osnovi katerih bomo skušali poiskati čimbolj šo rešitev. Kako uresničulemo plan izvoza v letu 1975 Predvideni plan Izvoza v višini 476.000 parov oziroma 6^00.000.— $ smo do konca meseca septembra izpolnili količinsko za 64 %, po vrednosti pa za 53 %. Plan zahodnega izvoza, ki je bil postavljen v višini 140.000 parov oz. 2,000.000.— $ pa smo dosegli količinsko za 85%, po vrednosti pa za 65 %. Na Izpolnjevanje plana izvoza oz. na realizacijo zaključenih izvoznih poslov je močno vplivala omejitev uvoza. Blago za ZDA In Kanado, ki bi ga morali s kontejnerji od-premlti v juliju in avgustu, smo poslali avlonsko konec septembra in oktobra. Zamude pri odpremi so nam povzročile v letošnjem letu dodatne stroške letalskih prevo- zov, v prihodnjem letu pa bodo posledice večje, če upoštevamo, da nam pretijo izgube posameznih kupcev oz. tržišč. Vzhodni izvoz, ki je bil predviden v višini 336.000 parov oz. 4^00.000.— $, smo izpolnili količinsko za 55 %, po vrednosti pa za 47 44. Čeprav je odstotek Izpolnitve še izredno nizek, upamo, da bo plan do konca leta dosežen, če upoštevamo, da je dobavni rok za škornje 4. kvartal (četrtletje/, za smučarske čevlje, ki smo jih prodali v Vzhodno Nemčijo in CSSR pa november. Izredno smo v zamudi z dobavo poliuretanskih podplatov za ZSSR, vendar upamo, da bo tudi plastika z nabavami dodatnih form za nekatere veličine In z delom v treh izmenah to zamudo vsaj delno nadoknadila. Marija Strlič Razgovori v ШШ Vzhodno tržišče zahteva vedno večjo kvaliteto obutve Letošnji razgovori predstavnikov jugoslovanske čevljarske industrije o dobavaii za leto 1976 s predstavniki firme RAZNOEXPORT iz Moskve so se pričeli že julija. Takrat se nismo sporazumeli glede cen, zato so se ponovni razgovori pričeli 22.9.1975 v Moskvi. Predstavniki kupca so pri razgovorih dokazovali, da so cene jugoslovanske obutve višje kot cene zahodnoevropskih proizvajalcev. Po dolgotrajnih razgovorih je bil sprejet sporazum, da ostanejo cene za škornje na lanskoletni ravni, za vse ostale vrste obutve pa je kupec pristal na cene, ki jih je predlagala ju-goslovansica obutvena industrija. Alpina bo v prihodnjem letu dobavila firmi RAZNOEXPORT 210.000 parov čevljev na osnovi ključa. Za dodatne dobave v januarju in februarju pa pričakujemo naročilo v višini 30.000 parov. Predvidevamo še eno dodatno naročilo za mesec marec, za katerega pa količine še niso znane. Ker se do sedaj jugoslovanska čevljarska industrija ni resno držala dogovorjenih dobavnih rokov po kvartalih, predvsem je to veljalo za prvi kvartal, je letos kupec brezpogojno zahteval, da mora biti v prvem kvartaiu izdo-bavljeno najmanj 27 % od skupnega naročila. Obravnavano je bilo tudi vprašanje kvalitete. Predstavniki kupca so opozorili, da txxio brezpogojno vztrajali pri zahtevah, ki so jih postavili letos. Miloš Mlinar Kratek Izvleček Iz poslovnega uspeha devetmesečnega poslovanja v TOZD proizvodnja smo dosegli celotni dohodek za 14 "/'o več kot v Istem obdobju preteklega leta. Amortizacije po predpisani stopnji smo obračunali za 32 % več kot pred letom dni, nad predpisano stopnjo pa za 21% manj. Vseh sredstev smo v tem obdobju porabili več za 17 %. Dohodek je porastel za 22 %, pogodbene obveznosti 10 %, zakonske obveznosti za 1 % In osebni dohodki za 25%. V TOZD prodaje smo dosegli za 41 % več celotnega dohodka, prav v isti višini so porasla tudi vsa porabljena sredstva. Amortizacija po predpisani stopnji je večja za 6 %, nad predpisano stopnjo pa je manjša za 12%. Dohodek je porastel za 45 %. Kot v TOZD proizvodnja so tudi porasle pogodbene obveznosti in sicer za 70%, zakonske obveznosti za 23% ter osebni dohodki za 35 %. V organizaciji združenega dela smo dosegli za 351,771.988 dinarjev celotnega dohodka ter za 67,597.663 din dohodka. Zaloge repromateriala so po stanju 30.9.1975 porasle v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta za 11%, zaloge nedovršene proizvodnje pa so nižje za 16%. Zaloge gotovih izdelkov v TOZD proizvodnje pa so po količini večje za 30%, po vrednosti Pa za 45 "i. V TOZD prodaje so zaloge domače obutve po količini manjše za 20%, po vrednosti za 5 %, tuja obutev pa je po količini nižja za 7 %, po vrednosti pa višja za 14 %, v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta. V organizaciji združenega dela so zaloge gotovih izdelkov po količini manjše za 2 %, po vrednosti pa nižje za 10%. Ana Strlič Poslovodsk;! I konferenca (sti-. ■V Ptuju nova iprodajalna (str .2)^ r (str ^ Marjan Maček^ (str. 7 Zaradi zanimivosti objavljamo izvlečke iz sestavka v Gospodarskem vestniku številka 72, ki govori o podobnih problemih, kot jih imamo mi Kal hromi industrijsko proizvodnjo v nekaterih slovenskih tovarnah je bila v zadnjem obdobju — zlasti zaradi pomanjkanja materialov za proizvodnjo — že močno motena proizvodnja, prihajalo je in še prihaja do zastojev, kar jih sili k prisilnim dopustom delavcev ob zmanjšanju osebnih dohodkov, v nekaterih primerih je prišlo tudi do izpada realizacije že sklenjenih pogodb o Izvozu, čeprav večkrat nekateri tudi pretiravajo. Iz izbranih informacij o položaju v nekaterih pomembnih panogah laliko Izsluščlmo nekaj značilnih vzrokov. Preskrba z reprodukcijskimi materiali in surovinami se je poslabšala v večini dejavnosti, marsikje je položaj zelo kritičen. Zanimiv je položaj v usnjarski industriji. Tam niti nimajo problemov z glavnimi reprodukcijskimi materiali, kljub temu pa delovne organizacije večkrat ne morejo izpolnjevati dobav ali pa celo ustavljajo proizvodnjo — zaradi pomanjkanja raznih drobnih materialov. Ravno tako je problematična preskrba z reprodukcijskimi materiali v elektroindustriji in v nekaterih dejavnostih kovinske industrije. V gradbeništvu opozarjajo na občutno pomanjkanje re-brastega betonskega železa, v zadnjem času se je poslabšal tudi položaj v pogledu preskrbe s cementom, sploh pa vse leto primanjkuje belih zidnih obložnih ploščic. Razen tega primanjkuje v gradbeništvu raznih rezervnih delov iz uvoza za uvoženo mehanizacijo. Taki problemi, kot je pomanjkanje nekaterih materialov, povzročajo občutnejše težave tudi na področju energetike. Kot opozarjajo novi zvezni predpisi namreč ne omogočajo več normalne oskrbe premogovnikov z nujno potrebno opremo ter rezervnimi deli, zaradi česar je ogrožena tekoča proizvodnja premoga. Ker je ta, kot npr. REK Velenje pretežno usmerjena v energetiko, je s tem v končni posledici ogrožena tudi proizvodnja električne energije (energija iz termoelektrarn pa je odločujoč faktor slovenske eneregetske bilance). ZAPLETENI PREDPISI Posikusili bomo še strniti glavne vzroke, ki vodijo v tako situacijo, ki hromi industrijsko proizvodnjo in s katero se danes otepa cela vrsta delovnih organizacij. Te vzroke bi lahko razdelili v tr glavne skupine: zapleteni uvozni in carinski predpisi, nelikvidnost in pa ponekod že kar zelo velike razlike med cenami surovin na svetovnem in jugoslovanskem trgu. Počasnost pri postopku izdajanja soglasij za uvoz s strani zveznega sekretariata za zunanjo trgovino je zelo pogosten vzrok za občasno pomanjkanje nekaterih materialov, ki pa lahko postane za kontinuiran proizvodni proces zelo nevšečno. Problem zase je zadrževanje uvoženega blaga v carinskih skladiščih. Delavne organizacije omenjajo zlasti poslcdice odloka o vezavi uvoza z izvozom iz letošnjega junija ter uredbe o posebnih uvoznih soglasjih, kar vse ob počasnem in neselektivnem izvrševanju zahtevkov onemogoča pravočasno carinjenje blaga. V zvezi s tem opozarjajo na dejstvo, da prihaja veliko uvoznega materiala na podlagi dolgoročnih naročil in v nekaterih primerih v količinah, iki so tudi za velike evropske proizvajalce pomembne — zaradi česar ni mogoče sproti spreminjati dobavnih rokov, da bi natančno sledili vsej dinamiki spremi- njanja uvoznih predpisov zapletenosti uvoznega poslovanja, ki iz tega izhaja. Poudarjajo še to, da povzročajo nerealni predpisi o blagu na carini neracionalne, neeko-nomske rešitve, včasih pa je te predpise — iv povezavi z drugimi — sploh težko spoštovati. TEŽAVE ZARADI NELIKVIDNOSTI Drugo skupino vzrokov tvorijo problemi pretoka blaga na domačem trgu. Posredna posledica splošnega deficita nekaterih materialov iz uvoza je namreč med drugim ta, da so se začeli tudi nekateri domači proizvajalci reprodukcijskih materialov v odnosih do svojih odjemalcev — do finalistov — precej monopolistično obnašati. To »obnašanje« se zrcali v kvaliteti proizvodov, spoštovanju (dobavnih rokov in v ceni. So pa vsekakor razlogi za zastoje v dobavah tudi na strani predelovalcev: nekateri domači dobavitelji začasno ustavljajo dobave — ker jim komitenti blaga ne plačajo. K temu naj še pripomnimo, da včasih tudi na carini čaka blago zavoljo tega, ker ga delovna organizacija zaradi nelikvidnosti ne more dvigniti. Problem zase pa so previsoke cene domačih surovin in materialov, ki jih predelovalna industrija, če hoče biti konkurenčna na tujem ti-gu in sploh izvažati — preprosto več ne prenese. V nekaterih proizvodnih vejah povzroči vsak izvoz na bazi vgrajenih domačih materialov avtomatično izgubo, ker so cene tega materiala bistveno višje od svetovnih ccn. I. R. inda se bo zadeva kmalu izboljšala. Že v naslednjem mesecu imajo manj delovnih obveznosti. V naslednjem l.;tu pa se bodo preselili v nove prostore, kjer bodo imeli znatno večje zmogljivosti. Kar zadeva kvaliteto še to; nikoli ni tako dobro, da se ne bi dalo še kaj izboljšati. Peter KOSMAČ Težave z notranjki bodo manjše v začetku letošnjega leta nam je začel Trlo Iz Tržiča izdelovati za našo proizvodnjo vse potrebne notranjke. Za ta korak smo se odločili iz več tehtnih vzrokov: nižja cena, zmanjšanje zalog materiala in s tem razbremenitev skladišča še vedno previsokih zalog, zmanjšanje uvoza (texon) in končno tudi pripravljenost g strani Trlo, ki nam Je zagotavljal redno In kvalitetno dobavo. S tem sodelovanjem pa Je bil narejen tudi prvi korak k vse večji družbeni delitvi dela. Tako smo sklenili sporazum o poslovnem sodelovanju. Kmalu pa so se pokazale prve težave. V času, ko smo stopili z njimi v sodelovanje se je povpraševanje po no-tranjkih na splošno močno večalo. V Triu so se znašli pred problemom, kako zagotoviti vsem kupcem redno in pravočasno dobavo notranj-kov. To so reševali z nadurnim delom in delom ob prostih sobotah. Toda dobave so kasnile. Sedaj dobavljajo notranjke vsak dan, velikokrat tudi dvakrat dnevno, saj le tako s težavo pokrivajo naše dnevne potrebe. Ce imamo v tem položaju točno določeno kaj bomo delali vsaj za en teden vnaprej, notranjki Zanimivosti z Heogrojsicega sejma Od 6. do 11. oktobra je bil v Beogradu 16. mednarodni sejem »Moda v svetu«. Na tem sejmu so bile prikazane modne novosti tekstila, konfekcije, usnja in obutve. Razstavlja tudi spremljajoča industrija. To so proizvajalci raznih materialov za izdelavo obutve: gume, podplatov, raznih orodij in strojev. Tu so proizvajalci iz vse Jugoslavije pa tudi številne tuje firme. Obiskovalcev je vedno veliko, vsak pa se zanima zla. sti za novosti iz svoje panoge. Tudi mi smo se zadrževali v glavnem v paviljonih z obutvijo. Pirkazanega je zelo veliko, od skromnih pa do zelo lepih modelov. Ženska obutev je v veliki večini s klinastimi petami. Prevladuje rdeča barva v raznih odtenkih. Proizvajalci, ki se štejejo za vodilne v modi pa so prikazali svoje izdelke iz velurja v sivi barvi. V glavnem pa prevladuje še vedno ševro. Čevlji so večinoma z usnjenimi podplati. Veliko sprememb je opaziti pri moški obutvi. Prej pretirano široke in visoke konjiče kopit so zamenjala lepo oblikovana kopita s primerno višino in širino. Posebnost moške mode pa je v tem, da tudi tu prevladuje rdeča barva v rjavkastih pa do živorde-čih odtenkov. Zdi se mi nekaj posebnega, da na celem sejmu nisem videl niti enega moškega čevlja v črni barvi. Razstavljalcev otroške obut. ve je razmeroma malo. Zelo lepe in praktične modele pa je prikazala tovarna Ciciban, ki poleg obutve razstavlja tudi igrače. Tu prevladuje modra barva. Oblika kopit je zelo lepa, ne pretirano široka, vendar še dovolj prostorna za normalno rast otroške noge. V zgibu imajo čevlji posebne vložke, ki jih iz zdravstvenih razlogov zelo priporočajo. Skoda, da med razstavljale! obutve ni bilo naše delovne organizacije, saj bi po kvaliteti modelov prav gotovo bili med boljšimi. Upam, da bomo to napako popravili in na prihodnjem sejmu tudi mi prikazali svoje izdelke. Usnjarska industrija ni prikazala posebnih novosti. Občutek imam, da pričakuje napotke in zahteve čevljarske industrije, kar je že ustaljena praksa. Proizvajalci strojev stalno iščejo novosti, to je opaziti pri izdelovalcih raznih orodij in strojev. Posebnost je stroj za cvikanje konic, ki ga je razstavljala pri nas še ne preveč znana firma International iz Pirmasensa. Ta stroj je prirejen za cvikanje lepljene obutve. Z zamenjavo nekaterih manjših delov pa zelo lepo cvika tudi fleksibel izdelano obutev. Za to cvikanje je potrebno predhodno ročno gumiranje podplatov in gornjega dela. Prav gotovo je to velik napredek, saj je na čevelj obenem s cvikanjem konic prilepljen tudi že podplat. Z zamenjavo strojnih delov za prehod iz ene vrste na drugo vrsto cvikanja pa se delavec zamudi le 4 do 6 minut. A. K. ne povzročajo problema; ne vplivajo ina morebitne zastoje v proizvodnji. Vsi pa vemo, da velikokrat ni tako. Pri izdelavi zgornjih delov imamo že tako veliko težav, zlasti z materiali iz uvoza, ko je treba dolgo čakati na nočno dovoljenje. Vse to nas sili, da spreminjamo dnevne plane in art. čevlja. Tu pa nastane težava pri pravočasni dobavi notranjkov. S Triom smo v stalnem kontaktu. Sporočamo jim naše spremembe in s tem ob obojestranskem prizadevanju nekako uspešno rešujemo probleme. 'Včasih pa se le zatakne in slaba volja je upravičena. Kako bo v bodoče? V Triu zagotavljajo. w MiM тоАжХЛ obnxteir Prodajno mrežo Se razširjamo; prodajalna v Ptuju — nov prispevek! Dobitniki priznanj KS ZIRI Na eni svojih sej je zbor delegatov KS Ziri sprejel predlog sveta, da odslej podeljuje priznanja (nagrade) KS Ziri, in sicer: J. imenovanje častnega občana KS Ziri 2. podeljuje priznanja KS Ziri 3. daje denarne nagrade KS Ziri. Priznanje, oziroma denarne nagrade, podeljuje zbor KS Ziri v skladu z zahtevami pravilnika o podeljevanju priznanj, oziroma nagrad KS Ziri. Priznanje (nagrado) lahko dobi posameznik ali organizacija, ki ima vidne zasluge za »razvoj gospodarstva, drui-benih dejavnosti, znanosti, druibenopolitične ureditve in drugih dejavnosti v KS Ziri*. Na predlog sveta je Zbor delegatov KS sprejel sklep, da se podelijo priznanja naslednjim organizacijam in posameznikom: Stane Dolenc, rojen 1924, za driiibenopolitično aktivnost v SZDL, ZRVS in SD Ziri. Tone Pintar, rojen 1931, za aktivno delo v Ribiški dmli-ni Ziri, saj je kar 18 let v njenem varstvu, od tega 10 let predsednik. Dejaven je tudi pri RK, balinarjih in organizacijah za varstvo narave. Gasilsko društvo Dobračeva Ustanovljeno je bilo leta 1902. Ima dve operativni desetini na Dobračevi, eno v Račevi. Poleg tega ima Rače- va mladinsko in pionirsko desetino. Društvo si je tudi zelo izpopolnilo gasilsko opremo. Ima orodjarno ita Dobračevi in Račevi, 2 gasilska kombija, 4 motorne črpalke in še drugo orodje in opremo za gašenje poiarov. Šteje 80 delovnih članov. Dosegli so prva mesta na ne. katerih tekmovanjih. Gasilsko društvo Žiri Gasilsko društvo Ziri je bilo ustanovljeno 1889. leta. Šteje 42 delovnih članov, mladince in pionirje. Od ustanovitve pa do danes je društvo večkrat menjalo svoje gasilske brizgalne, saj ima danes le šesto. Društvo je sodelovalo pri gašenju poiarov in poplavah iti je bilo stalno pripravljeno priskočiti na pomoč. Ima svoj lastni gasilski dom. Trudi se za usposabljanje novih, mladih gasilcev. Zbira tudi sredstva za nabavo nove gasilske opreme. Miha Bogataj, rojen 1948, za aktivnost zlasti na področju Športa, še posebno kot predsednik KK Kladivar, delegat TTKS, predsednik komisije za šport pri KS, in drugih področjih samoupravljanja. Slane Vehar, rojen 1933, zaradi izredne prizadevnosti, zlasti ob letošnji akciji asfaltiranja. Franc Jereb, rojen 1921, za vsestransko driiibenopolitično aktivnost, zlasti pri organizaciji splošnega ljudskega odpora, v organih skupščine, ZK, SZDL, ZB in ZRVS ter krajevni skupnosti. Organizacija Rdečega križa Žiri... Organizacija RK je bila v žireh ustanovljena v jeseni 1945 in se je s svojimi člani takoj vključila v aktivno sodelovanje pri odpravljanju posledic vojne. Prva predsednica je bila tov. Hriber-nik Marija, ki se je v tem času -vrnila iz Srbije, kjer je že kot članica delala v organizaciji RK. Zaradi enotnosti, zavestne pripadnosti človeštva organizaciji in aktivnega delovanja najbolj odgovornih članov, organizacija že vsa leta uspešno varuje, ohranjuje, krepi in pospe&uje ljudsko zdravje, sodeluje pri reševanju perečih družbenih problemov zdravstvene in socialne narave, usposablja ljudi za dajanje prve pomoči in sodeluje pri blažitvi elementarnih nesreč. Od leta 1959 je v Zireh močno razvito prostovoljno krvodajalstvo, tako, da je leia 1975 že preko 400 krvodajalcev. V letih od 1971 do 3974 je bilo podeljenih 129 značk za 5, 43 značk za 10, 6 značk za 15, in ena značka za 20 krat darovano kri. Eržen Pavlu iz Sela je bila podeljena značka za 20 'krat darovano kri. Današnja organizacija RK šteje okrog 900 članov. Planinsko društvo Žiri Planinsko društvo Žiri, v katerem je včlanjeno trenutno okrog 700 članov, od tega kar 220 učencev osnovne šole, praznuje letos 25-letnico svo-jega delovanja. S svojo, preko celega leta razpeto, izletniško dejavnostjo omogoča delovnim ljudem in mladim našega kraja ceneno, zdravo, a prepotrebno rekreacijo v naravi. Skrbi za planinska pota v okolici našega kraja in vzdriuje svoj dom na Goro-pekah. Samoupravna kronika od 15. septembra do 15. oktobra 4. redna seja Komisije za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti, 23.9.1975 Obravnavano je bilo pet kršitev delovnih obveznosti. V dveh primerih je komisija izrekla opomin zaradi predčasne zapustitve delovnega mesta in neupravičenega izostanka. V dveh primerih je bil izrečen javni opomin, v enem Pa javni opomin, pogojno za dobo 6 mesecev. Javna opomina sta bila izrečena Karlu Krolniku in Ivanu Kuncu. Karel Krolnik je 22. 5. 1975 v popoldanski izmeni prišel vinjen in s tem še istega dne ponovil kršitev delovne obveznosti, zaradi katere mu je bil izrečen ukrep. Ivan Kune je 17. 7. 1975 neupravičeno izostal z dela in s tem ponovil kršitev delovne obveznosti, zaradi česar mu je že bil izrečen ukrep. Komisija je sprejela še naslednjo kurepe: 1. Spor med Viktorijo Rup-nik in Petrom Jerebom, ki se vleče že od januarja 1975, se sporazumno dokončno reši. 2. Prijavi kršitev delovnih obveznosti dveh delavcev se obravnavata na eni prihodnjih sej, in se delavca pokliče na zagovor. 13. 10. 1975 je bila 5. redna seja Komisije za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti, vendar odločbe o izrekih ukrepov še niso pravnomočni, zato bo poročilo objavljeno v naslednji številki. 19. 9. 1975 Delavski svet TOZD Proizvodnja: Sprejet sklep o razdelitvi razpoložljivih stanovanj našim delavcem, tako kot Je določila stanovanjska komisija. Sprejet je bil sporazum o financiranju izgradnje novega televizijskega pretvornika v Zireh. Predlog je, da bi delovne organizacije — podpisnice tega sporazuma izločale od 1. 6. 1975 do 31. 5. 1976 od svo. jih brutto osebnih dohodkov 0,60'% v sklad za izgradnjo TV pretvornika. Odbor za medsebojna razmerja je imel dne 3. oktobra 1975 sedmo redno sejo; Obravnaval je naslednje zadeve: na delovno mesto uvoznega referenta je imenoval pripravnico Andrejo Cadež, na delovno mesto operater v RC Majdo Kavčič, operatpr na luknjaču. Pregledal je vložene prošnje Za delo in skle- pal v skladu s potrebami. Predlagal in potrdil je tudi vložene odpovedi dela. Poslušal je poročilo o razporeditvi nekaterih delavk v finančni službi. Potrdil je razporeditev Novak Štefana v oddelek plastike ter razporeditev Jožeta Justina na delovno mesto stražar za dobo 3 mesecev. Odbor je ugotovil, da je Vinko Albreht prenehal z delom zaradi samovoljnega izstopa z dela. Ker ALPINA v letu 1972 ni mogla sama izdelati celotne količine, ki ji je pripadala po ključu za Sovjetsko zvezo, je del naročila odstopila nekaterim drugim tovarnam. Med drugim je tovarni SI-MECKI Zagreb odstopila 35.000 parov sandal, z dobavnim rokom 2. kvartal in 35.000 parov ženskih škornjev z dobavnim rokom 4. kvartal. Tovarna SIMECKI je sandale Izdobavila v dogovorjenem roku, za škornje pa nas je v začetku oktobra 1972 prosila, da zaradi visokega povišanja cen usnju tudi ALPINA poviša ceno. Navedeni prošnji smo deloma ugodili. Dne 26. oktobra pa nam je tovarna SIMECKI sporočila, da zaradi prevelikega povišanja cen Odbor za izobraževanje 22. 9. 1975 Podeljene so bile naslednje štipendije: 1 za tehniško srednjo šolo strojne stroke 1 Za strojno fakulteto Izredno šolanje pa je bilo odobreno 1 kandidatu na Visoki šoli za organizacijo dela, namesto dveh razpisanih štipendij za redno šolanje, kjer ni bilo kandidatov. materiala odstopa od pogodbe. Ne glede na vse naše pozive in grožnje s tožbo je SIMECKI vztrajal pri svoji odločitvi. Zato smo se obrnili na Centrotextil Beograd s prošnjo, da se ta količina briše iz pogodbe. Odgovor se je glasil, da kupec, to je RAZ-NOEXPORT iz Moskve, ne odstopi od pogodbe, v kolikor Pa ALPINA količine nc bi izdobavila, nas za prihodnje RAZNOEXPORT briše iz seznama svojih dobaviteljev. Znižali pa so nam s pogodbo dogovorjeno količino Za 5.000 parov, ki je bila nato izdelana v ALPINI. Istočasno pa smo pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Zagrebu vložili tožbo zaradi neizpolnitve pogod- Iz nabiralnika Kako je z zadevo Šimecki? Poslovodsko konferenca v dneh od 14. do 18. oktobra je bila v Portorožu poslovodska konferenca za izbor in naročanje kolekcije pomiad-poietje 1976. 2e pred poslovodsko konferenco je bila izbrana in naročena vsa kolekcija Alpina obutve, dokončen izbor tuje obutve, ki jo rabimo za dopolnitev prodajnega asortima-na, pa je bil na poslovodski konferenci. Splošno mnenje o kolekciji je bilo zlasti za žensko obutev pohvalno, medtem ko je izbor moških čevljev še vedno nepopoln. V primerjavi z razstavljenimi modeli na beograjskem sejmu je vsa ženska kolekcija izredno uspela, zato lahko upravičeno pričakujemo, da bo ob pravočasni in kvalitetni izdelavi uspešno prodana. Samo naročanje je potekalo v treh skupinah, vsak poslovodja je v pomoč pri naročanju imel izračun napovedi prodaje, z upoštevanjem zalog za njegovo prodajalno, tako da pri naročilih ni bilo prevelikih odstopanj. Na splošnem delu konference so bili obravnavani problemi v prodajalnah, problemi proizvodnje za domače tržišče in za izvoz, odnosi med TOZD Proizvodnja in Prodaja. Splošno mnenje je bilo, da moramo prodajalne obveščati o vseh spremembah v proizvodnji, ker najpogosteje je vzrok nezadovoljstva prav neobveščenost. Menimo, da je bilo delo na poslovodski konferenci uspešno, rezultati tega dela pa bodo znani šele čez 8, 9 mesecev, to pa je tudi opravičilo za morebiten neuspeh kakega modela, ker sprejemati odločitve za več kot pol leta vnaprej je dokaj težavno. Anica Govekar Poslovodska konferenca Je vedno pomemben mejnik v poslovanju be in škode, ki jo je zaradi lega trpela ALPINA. Tožbeni zpostopek še ni končan. Pravni zastopnik ALPINE v tej pravdi je Pravna pisarna pri republiški gospodarski zbornici v Ljubljani. Miloš MLINAR KDAJ BOMO LAHKO SLI S 55. LETOM V POKOJ? Povprašali smo Republiški sekretariat za delo. Kakor Je razvidno iz odgovora, tečejo razgovori In razprave o tem že več let. Predvideni so usklajevalni razgovori med republikami. Toda kakor kaže, bo končna odločitev bližje temu, da bodo v vseh republikah delali tako kot v Sloveniji. Govorijo vam JEREB STANA, lahka šivalnica: Kot vedno na vseh sestankih, je tudi tokrat problem zaradi norm. Zelo nepravilno merjenje časa, saj delavke v več primerih za enako pridnost dosežejo zelo različno število minut. To naj bi se že enkrat izenačilo in uredilo. Velikokrat so slabi materiali ali tehnično pomanjkljivo pripravljeni zgornji deli, kar se ugotovi na zalepljenju ali šivanju, za kar so spet prikrajšane delavke na času. Nad tem naj bi bolj pazila tehnična služba ali kdor je že Za to odgovoren. Da je za najnižji doseg oddelka vzrok govorjenje, nedisciplina in podobno, je le prazno besedičenje. Upam trditi, da so vse delavke zelo pridne. Vzroki za neuspeh morajo tičati nekje drugje. Kaj pa kvaliteta? Ali tudi na to kaj pazimo? Ali tudi v kvaliteti zaostajamo za drugimi oddelki? Priznanja je treba dati tudi za kvaliteto, seveda, če kdo to zasluži in ne samo na doseg, ki je verjetno večkrat velik na račun slabe kvalitete in prevelikega škar-ta. Na disciplino v proizvodnih oddelkih se polaga veliko pozornosti. Kaj pa v režiji? Ali se tudi dela kontrola med delom, zlasti pa ob koncu dela, ko posamezniki čakajo že pri izhodu. Delavke računovodstva prodajne mreže: Za izjave v naši prenatrpa-ni pisarni ni prostora! NADA ENIKO, šivalnica športne obutve: »Zakaj šivalnica športne obutve, ko pa delamo vse, od otroških čevljev, do moških in ženskih škornjev?« SILVO DOLINAR — montaža težka: Noben carinski ukrep ali zapora ni taka nesreča, da ne bi »kdo« od te imel srečo! ANTON DEBELJAK: Rad bi vedel, kdo ukazuje, da delamo na sobote, ki so po delovnem koledarju proste! razgovor za ur razgovor za urednikovo mizo — шштш Andrej Mlakar Na razgovoru za urednikovo mizo so tokrat na temo INFORMIRANJE sodelovali: Ivanka Bekš iz težke šivalnice, Tone Gor j up iz montaže, Andrej Mlakar iz skladišča, Gregor Pustovrti iz Gorenje vasi. Stana 2akelj iz prodajalne v Skofji Loki in vodja kadrovske služl>e Emest Demšar. Razgovor sta vodila Nejko Podobnik in Janez Smeli, zapiske Je pripravila Silva Plšek. 1. VPRAŠANJE 1. Ali menite, da ste dovolj in kako seznanjeni z naslednjimi vprašanji: a) pridobivanje dohodIta in njegova razdelitev (na vseh nivojih) ter perspektiva glede dohodka in njegove delitve, b) pogoji dela in njihov razvoj v prihodnosti, c) proizvodnja In realizacija planov kot temeljna pogoja za pridobitev dohodka ter razvojne možnosti na tem področju, d) nekatere druge funkcije (kadrovska, planiranje, raziskovanje, informiranje). Gregor Pustovrh O pridobivanju in razdelitvi dohWka smo iseiznanjeni prek delavskega sveta in časopisa Delo-življenje. . . V obratu smo premalo informirani. Kar zadeva plane, delavci vedo, koliko bo posameznega izdelka. To smo dolžni povedati, kolikor vemo. O kadrovanju in raziskovalni dejavnosti pa smo zelo malo seznanjeni. Andrej Mlakar O pridobivanju dohodka smo bežno seznanjeni, ne da bi veliko poznali te stvari, o glavnih stvareh vemo. Kar zadeva pogoje dela in razvoj je za nas aktualno. Delamo v zelo slabih pogojih. Računamo, da se bo gradilo in da bi bilo tako boljše. Zdi se mi, da se nekaj premika. Kar zadeva pridobivanje dohodka; veUko dohodka se zanemarja s tem, iker zaloge ostajajo. V materialu je precej denarja. Glede kadrovanja še kar vemo, to je objavljeno tudi v našem časopisu. O planiranju so delavci tudi seznanjeni, ker imamo opravka s plansko službo in vemo, kako gre planiranje. Glede planiranja na dolge roke ne bi mogel reči, bežno smo seznanjeni tudi s tem. Tone Gor j up Pri pridobivanju osebnega dohodka, se mi zdi, da nam je jasno, od koga je dohodek odvisen in kako se pridobiva. Ce se čimveč narodi in kvalitetno, bo dohodek zagotovljen. Ce pa tega ne bo in čine bomo dosledno izvajali vseh ukrepov in se trudili z..i dohodek, vemo, da ga ne bo. O teh zadevah so ljudje v montaži dobro seznanjen'. Kako bo v prihodnje, pa pri nas ne vemo. Sestankov je pri nas v hali zolo malo, čeprav se je ivellko govorilo, da naj bi bili mesečni sestanki. Zakaj jih ni, ne vem. Zato pa pride do raznih Jcritik, ker ljudje niso sproti dovolj seznanjeni, kaj se dogaja. Realizacija plana je spet odv'sna od vseh dejavnikov: disciplina, kvaliteta dela, da se dela s polno paro in ne kot letos, da so razni »kiksi«. Vsi pa nismo obveščeni, zakaj tako, zakaj delamo samo s polovično zmogljivostjo. Vsakemu delavcu se gre za uspeh — ta pa je odvisen od tega, da vse v redu poteka. Ivanka Bekš Povedala bi, kaj mislimo v težki šivalnici. Sem članica delavskega sveta in kolikor toliko že vem, kako se pridobivajo sredstva za osebni dohodek, ida bi pa to prenesla na ostale delavce sama, pa se ne upam, ker nisem sposobna. Mislim, da so vsi ti podatki dostikrat preveč stroikovno pripravljeni. Na delavskem svetu že vem približno, za kaj se gre, bojim pa se, da bi sodelavcem kaj narobe povedala. Kar se tiče pogojev dela in razvoj, smo še kar dobro seznanjeni. Vemo v kakšnih težkih pogojih dela plastiJca in skladišča. To ne bo rešeno, dokler ne bo gradnje. Obljubljeno je bilo, da se bo začelo graditi, kdaj se bo začelo, pa še ne vemo. Glede proizvodnje in realizacije planov ne bi mogla dati nobenega odgovora, ker nismo pri nas o tem prav nič seznanjeni. O .kadrovanju pa vemo le toliko, kolikor preberemo kadrovske novice v časopisu. Stana Jereb Mislim, da sem s pridobivanjem dohodka in njegovo razdelitvijo seznanjena le delno, toda še vse premalo. Čeprav sem le malo oddaljena iz tirov (delam v Skofji Loki L), mislim, da še zmerom preveč, da bi lahko bolj pogosto navezovala stike z našimi delavci, da bi se včasih lahko tudi o takih stvareh pogovorili. Lahko pa bi bilo malo več tega v našem glasilu in bolj na preprost način napisano, da bi bilo lahko razumljivo tudi nam, delavcem. S pogoji dela v sami proizvodnji trenutno nisem seznanjena, upam pa, da se bo v prihodnosti marsikaj izboljšalo, da bo olajšalo delo delavcu. Vsi stremimo za tem, da bi čimveč naredili in čimveč prodali. V prodajalne večkrat dobimo pošiljko s precejnjo zamudo, ko bi lahko že med tem časom veliko prodali. Ne vem, kje je krivda za to! Mogoče plan, ki ga postavimo, ni do časa narejen. To se ponavlja iz leta v leto in mislim, da bi na tem ,področju morali nekaj ukreniti. 2. VPRAŠANJE Ali ste obveščeni o prej navedenih problemih (izi>erite eno Izmed možnosti): a) toliko, da lahko posegate v razpravo, b) toliko, da bežno poznate zadeve, c) sploh mi nI jasno, kaj se dogaja na posameznih področjih. Gregor Pustovrh Zadeve poznam le bežno. Bežno poznam te stvari, mislim, da mi jih ni treba točno poznati. Tone Gor j up Tudi jaz mislim, da omenjena problema poznam le na splošno. Menim, da tako, kot še tisti, ki so člani samoupravnih organov in ki dobs tone gradiva, ne morejo bitu sami seznanjeni, ker je stvar precej zakomplicirana. Dovolj je 8 ur dela v tovarni in potem še delo doma, tako da pred tistim, ki je o vsem tem natanko seznanjen, lahko snamem kJobuk. Ivanka Bekš Moje mnenje je podobno. Bežno sem informirana. Stana Jereb O prej navedenih problemih sem obveščena toliko, da bežno poznam zadevo. 3. VPRAŠANJE Kaj predlagate, kako bi izboljšali informiranje: a) po našem časopisu, b) po zvočniku, c) na ogiasniii deskah, d) ostale možnosti sprotnega informiranja. Gregor Pustovrh Da bi bile te tri možnosti (časopis, zvočnik, oglasne deske) in sestanki bolj sprotni, da bi dobili vse informacije tudi v dislociranih obratih. Dostikrat se zgodi, da v Gorenji vasi ne vemo za noben razpis delovnih mest, tudi o razprodaji nismo nič vedeli. Zapiski razprav na delavskem svetu bi morali biti n.i oglasnih deskah. Predlagam, da bi ljudje, ki so na tem zaposleni, bili bolj budni. Andrej Mlakar Rekel bi, da so viri informacij kar v redu in najbolj se mi zdi pomembno, da so vse informacije dosledne, resnične, da se tisto, kar se obljubi, tudi naredi. Koliko smo govorili, da bomo zidali in sedaj vidimo, da ni iz tega nič. Ljudje ne zaupajo več informacijam, ne moremo vedeti, kaj je res in kaj ne. Ljudi je teba informirati, zakaj se ni gradilo. Na oglasnih deskah bi bilo lahko malo več — napisano naj bi bilo kratko in jasno. Tone Gorjup V hali je obveščanje slabo organizirano. Je samo en zvočnik sredi hale, tako da se nič ne sliši. Imeti bi morali vsaj še dva zvočnika. Objavljajo v drugem delu malice in ne v prvem. Stroji so že vključeni in se nič ne sliši. Treba bi bilo, da bi bili oglasi krajši in jedrnati. Dolge članke ljudje od kraja še poslušajo, potem pa prično govoriti med seboj. Sestanke bi morali organizirati enkrat mesečno. Vsak mesec se nabere dovolj problemov. Bilo bi manj govorjenja, če bi bili ljudje bolj seznanjeni. Eden pove to, dru- gi to, in pride ven druga stvar, kot je res. Res pa je to, da bi sestanki zavzeli precej časa. Emest Demšar Najprej moramo ugotoviti, kaj je sploh informacija. Je več načinov informiranja: sestanki, tribune itd. Meniti bi se morali, do kje informirati. Informacije bi morale teči v obe smeri, ne le od vrha navzdol. Informiranje je seveda možno do neke stopnje. Najboljše informiranje pa je živo informiranje. Na seje DS bi obvezno morali vabiti vodje oddelkov in druge delavce in s tem bi dosegli hitro, še bolj živo 'informiranje. Pri nas imamo časopis in določene stvari, ki so ,v njem objavljene, so že zastarele. Po zvočniku pa ne objavljamo tistega, kar bi delavci radi. Gradivo za DS je včas h res prestrokovno pripravljeno. Ivanica Bekš Sem za možnost sprotnega obveščanja na oglasnih deskah. Tudi sestanke bi morali imeti. Ne samo takrat, iz formalnosti, zdi se mi, da tudi takrat, ko rešujemo svoje probleme. Teh je dovolj. Ko smo se v podjetju odločili za TOZD, je bilo dosti obljub o tej organizaciji in kakšne poglede bo imel delavec. Sami vemo, da nimamo dovolj časa, da bi se poglabljali v te zadeve, sploh tisti, ki delamo, smo zato, da delamo, študirajo naj drugi. Kar zadeva samo informiranje smo nazadovali. Ce spomnim 10 let nazaj, smo imeli v vseh oddelkih skoraj vsak mesec sestanke. Tam se je vse pokazalo, za 10 dni smo vedeli, kaj se bo delalo, danes ne vemo več. Želela bi to in vsi pri nas, da bi tudi družbenopolitične organizacije poročale, vsaj na kratko, o vsem, kar se dogaja, ker one opravljajo važno vlogo v našem podjetju in prek njih gre veliko stvar,. Sindikat je nekajkrat to naredil. Stana Jereb Prek našega časopisa bi se dalo še z marsičem seznaniti. 4. VPRAŠANJE Kakšna so predvidevanja za izboljšanje sistema informiranja in kdaj bomo to uresničili? Emest Demšar Sem samo vodja kadrovske službe in lahko odgovarjam za kadre. Informiranje je trenutno v naši službi kot eno mnogih dejavnosti. Ce je že tako, bi radi imeli informiranje čisto. Dokler se bo nekdo bavil še z drugimi stvarmi poleg informiranja, ne bo informiraanje dobro tehnično urejeno. Sedaj uvajamo pripravnico, ki ima ustrezno izobrazbo in skušali bomo to počasi urediti. Velikokrat so tudi oglasne deske premalo uporabljene. To ju naša napaka in teh napak naj bi ne bilo več. Razširili smo sistem oglasnih desk. Razdelili smo stanovanja Zakon o programiranju in financiranju graditve stanovanj v svojih določilili govori, da morajo delovni ljudje in občani zlasti sami skrbeti z lastnimi sredstvi za reševanje svojega stanovanjskega vprašanja, pri tem pa jim družbe-na skupnost po načelu solidarnosti zagotavlja določeno denarno pomoč. Prav tako pa so organizacije združenega dela in drugi družbeni dejavniki dolžni skladno z načelom vzajemnosti in solidarnosti skrbeti za reševanje stanovanjskih potreb svojih delavcev. Vendar naj delovni ljudje in občani v bodoče samostojno z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi zagotavljajo in združujejo sredstva za stanovanjsko graditev. Teh določil se je pri razdelitvi stanovanj dosledno držala tudi stanovanjska komisija ALPINE. V letošnjem letu smo imeli na razpolago 6 stanovanj v novem stanovanjskem bloku H 12/S2 v Stari vasi in eno stanovanje v starem bloku, v Stari vasi 59. Prizadevali smo si, da bi bila razdelitev stanovanj čimbolj pravična, zato je bila imenovana tričlanska komisija, ki si - je na podlagi izdelanega točkovnega sistema ogledala in ocenila stanovanja devetih prosilcev, ki so imeli že dalj časa vložene prošnje za stanovanja. Na podlagi zbranega števila točk je bil izdelan prioritetni red prosilcev, katerega smo pri razdeljevanju stanovanj tudi upoštevali. Člani stanovanjske komisije so odločno postavili zahte-to, da mora delavec sam prispevati določen delež k reševanju svojega stanovanjskega vprašanja. Zato se po sklepu stanovanjske komisije in po sklepu delavskega sveta TOZD Proizvodnja delavcem, ki so interesenti za stanovanje, postavlja pogoj, da namensko varčujejo za dobo 5 let, z mesečnim pologom najmanj 1.000,00 din. Na ta način bodo delavci z lastnimi privarčevanimi sredstvi in s posojilom na privarčevani znesek v petih letih to stanovanje lahko odkupili. Ob upoštevanju vseh teh okoliščin je stanovanjska komisija na svoji seji dne 1. septembra 1975 sprejela sklep, katerega je 19. 9. 1975 potrdil delavski svet TOZD Proizvodnja, da se stanovanja dodelijo naslednjim delavcem: 1. Dve garsonjeri v novem bloku v Stari vasi se dodelita materama samohranilkama Ivanki Pečelin, ki Je že dolgoletna članica našega kolektiva In Mavri Danici, ki ima pismeno odpoved sedanjega stanovanja. 2. Tri dvosobna stanovanja se dodelijo trem mladim družinam: Jereb Francu In Sonji Kanjč Marjanu In Cvetki PoIJanec Cvetki in Vojku 3. Stanovanje v starem bloku v Stari vasi 59, katerega bo Izpraznila Peternelj Martina se dodeli Zelko Kristini. Postavlja se isti pogoj kot ostalim, da začne namensko varčevati in da stanovanje v 5 letih odkupi. 4. Trosobno stanovanje v novem bloku v Stari vasi se tudi letos rezervira za pravnika. Stanovanjska komisija je imela težko in odgovorno nalogo. Upoštevala pa je načelo, da jo stanovanje eden bistvenih elementov dejanske enako-pravnosti človeka v družbi, zato se je pri svojih odločitvah obračala k tistim med nami, ki so brez stanovanja, pa ga nujno potrebujejo. Marta TREVEN Sc nekaj trenutkov — In ključi bodo naši! Kodrovske novice v zadnjem mesecu smo sprejeli 12 novih delavcev, od tega največ v prodajni mreži. V obratu v Zireh so nastopili delo NK delavka Miranda Eniko, pripravniki Olga Pintar, Srečko Erznožnik, Anica Tušar, Franc Pečelin. Iz JLA sc je vrnil Venčeslav Kristan, čevljarski tehnik. V prodajni mreži so se zaposlili Radmila Babič v Novem Sadu, za dobo enega meseca, Zorica Cešnjak v Koprivnici, Esma Lovič v prodajalni III Ljubljana, Darinka Kum v Novem mestu ter Lidija Pernat in Anica Ljubeč v Ptuju. Mrovlje Silva je bila premeščena iz prodajalne v Žireh na obračun osebnega dohodka šivalnice športne obutve, Ivana Frlan pa iz obrata v ii-reh v obrat Gorenja vas. Z delom so prenehali naslednji; Marija Tolar v šivalnici športne obutve, Marija Kristan, polkvalificirana delavka v montaži lahke obutve, Joža Govekar v oddelku plastike, Franci Mlinar, ekonomist—pripravnik, Zdravka Pertovt, uvozni referent, Martina Možina, čevljarski tehnik, Vinko Albreht, delavec v montaži obutve, Anton Stro-jan, ekspeditor v Skofji Loki, Franc Mohorič, strojni ključavničar v oddelku plastike in Andreja Cuk, delavka v obratu na Colu. Število Povečanje zaposlenih števila 30. 9. 1975 zaposlenih je naslednje v 9 mesecih: Alpina, obrat 2Iri 1054 9 Alpina, obrat Gorenja vas 188 1 Alpina, obrat Col 83 3 Alpina, prodajna mreža 266 26 Skupaj 1591 Francu Mohoriču želimo ob odhodu v pokoj čimveč dobrega zdravja! Poročili so se: Katarina Fortuna (GV), Pavel Nicollettl, Marija Balažlnec. Iskreno čestitamo! Ček je varno, preprosto in lanesljivo plačilno sredstvo Poslovanje s čeki je odraz moderne bančne tehnologije, ki jo je pred leti začela uvajati tudi Ljubljanska banka. Mnogo ljudi, ne le poslovnih In tistih, ki veliko poklicno potujejo, je že dojelo, kaj pomeni zanje ček, kaj vse lahko z njim kupijo oziroma plačajo. Ustvaril se je že določen krog Imetnikov osebnih tekočih računov, pa tudi podjetij, trgovin, turističnih agencij, gostišč In drugih organizacij, ki čeke prejemajo. Vsi skupaj so spoznali, da je tako poslovanje enostavnejše in mnogo priročnejše kot z gotovino. Povezovanje teorije s prakso poteka v zadnjem času v Alplni zelo načrtno. Letošnja generacija pripravnikov Je zelo številna, med najpomembnejšimi oblikami dela pa je tudi teamsko (skupinsko) delo, kjer pripravniki s pomočjo sodobnih oblik dela rešujejo posamezne strokovne naloge, se usposabljajo v organizaciji dela in vodenju, smotrnem izkoriščanju sredstev in časa. Zakaj ček? Ob vse večji izbiri blaga, ob vse hitrejšem ritmu našega vsakdanjika, zmanjkuje časa, da bi človek lahko tako kupoval, kot je nekoč. Spomnimo se, kako so kupovali naši starši moke vsaj za mesec dni, prav toliko tudi sladkor- ja, olja, pa kave in soli. Kadar pa jc bilo treba kupiti kaj trajnejšega, na primer perilo, posteljnino, pohištvo, se je o tem govorilo mesece in mesece. Ti časi so že adavnaj mimo. Danes, ko je svet prežet (Nadaljevanje na 7. strani) Ček je varno (NadalJevaneJ s 6. strani) L informacijami, se vse pogosteje dogaja, da seže kupec po tistem, kar se mu zahoče trenutno in o potrebnosti ali nepotrebnosti nakupa ne porn i šl j a prav veliko. Poleg tega se nam najboljša priložnost za nakup .ponudi največkrat kot nalašč prav tedaj, ko nimamo s seboj dovolj denarja. Ce bi z vsem tem računali, bi morali kot ljudje, ki vemo, kdaj se splača kupovati, gotovino imeti vedno pri sebi. To pa ni niti varno niti praktično. Čekovna knjižica, drobna knjižica lističev, pa nam omogoča, da kupujemo in plačujemo kjerkoli in karkoli. Toda samo tiste trgovine in druge poslovalnice, ki imajo urejeno sodobno poslovanje bodo znale pritegniti kupca: s tem, da prejmejo ček brez vsakih zapetljajev, izkažejo tudi neke vrste zaupanje, potrditev, da verjamejo v kupno moč plačnika. Popolna zanesljivost plačila Tisti, ki prejme pri plačilu namesto gotovine ček, ne tvega ničesar. Za vnovčenje pravilno izpolnjenega čeka v vsakem primeru jamči podružnica Ljubljanske banke, ki je ček izdala. Služba družbenega knjigovodstva nikoli ne preverja ali ima čok kritje. Vsa ta negotovost zadava samo Ljubljansko banko. Prejemanje čekov ротлп dokaj poenostavljen plačilni promot. Cek je vedno izpolnjen na celotno vsoto, zato ni treba menjati denarja, Skakati za drobižem in ob zaključku poslovanja sortirati bankovcev in kovancev *er jih vestno preštete oddati na Za to določeno mesto. To ne omogoča le mnogo hitrejšega dela, marveč tudi mnogo zanesljivejše poslovanje. Ni se moč ušteti, ni moč prejeti ponarejenega denarja ali denarja, ki je toliko poškodovan, da ga banka zavrne ali označi za manj vrednega. Pravilno izpolnjen ček je vedno neoporečno plačilno sredstvo. Pravilno izpolnjen ček Seveda pa tudi za ček veljajo pravila, ki zagotavljajo varnost banki. Na čoku, ki ga predloži plačnik, mora biti napisano, kolikšen znesek naj izplača Ljubljanska banka in komu. Napisana mora biti torej natančna vsota in naziv organizacije, ki ček prejme. Cek mora biti podpisan. Podpiše ga seveda tisti, ki z njim plačuje. Da je ček predložila prava oseba, se da preprosto ugotoviti; prejemniku čeka se mora plačnik »predsti-viti« s čekovno karto, na kateri je podpis imetnika tekočega računa, torej morata biti podpisa na čeku in čekovni karti identična. Vesten prejemnik čeka pa kontrolira imetnika čekovne karte in čekov tudi tako, da primerja čekovno karto z osebno izkaznico: na čekovni karti je namreč napisana tudi registrska številka osebne izkaznice. Vsi podatki na čeku morajo biti napisani čitljivo in brez kakršnihkoli popravkov. Nepravilno izpolnjen ček je treba takoj vrniti njegovemu imetniku in ga napotiti, naj ga odda v poslovni enoti Ljubljanske banke, ki vodi njegov tekoči račun. Najmanjša vsota, katero lahko kupec oziroma naročnik storitev plača s čekom, je 30 dinarjev. Prav tako je določena največja vsota, in sicer tisoč dinarjev. Ce je treba plačati vsoto, ki je večja od tisoč dinarjev, imetnik tekočega računa izpolni več čekov, pač toliko, da je pokrita celotna vsota. Ali bo pri tem prekoračil dobroimetje na svojem tekočem računu, nikakor ni skrb prejemnika čekov, marveč vedno samo Ljubljanske banke. Ceke prevzema SDK Ceke, ki jih organizacija prejme namesto gotovine, je treba na hrbtni strani podpisati. To opravljata pooblaščeni osebi. Prav tako mora biti na hrbtni strani štampilj-ka organizacije, ki je čeke prejela. Potem je treba čeke razvrstiti po podružnicah Ljubljanske banke, ki so čeke izdale ali kot pravijo bančniki, na katere so .'eki trasirani. Za vsako podružnico Ljubljanske banke je treba -csla-viti specifikacijo, ki obsega številko žiro računa banke, podpis Številk prejetih čekov in čekovnih zneskov ter skupno vsoto čekov. Takšno specifikacijo, overjeno s štam-piljko, podpišeta pooblaščeni osebi. Specifikacija se izdela v treh izvodih: dva je treba skupaj s čeki predložiti pristojni SDK, eden pa ostane organizaciji. Vsota vseh specifikacij se vpiše na barirano knjižico, na kateri mora biti seveda napisano ime organizacije in številka njenega žiro računa pri SDK. Vse skupaj, čeke, specifikacije in barirano položnico je treba predložiti pristojni SDK v osmih dneh, če sta podružnica Ljubljanske banke in organizacija v istem kraju, če sta ta dva kraja različna, pa v petnajstih dneh. SDK, ki vodi žiro račun organizacije, prenese na podlagi dokumentov vsoto, ki je napisana na barirani položnici, na žiro račun organizacije, v breme pa ga knjiži podružnicam Ljubljanske banke, ki so čeke izdale oziroma na katere so čeki trasirani. Izkušnje kažejo, da se v trgovinah in lokalih, kjer je mogoče plačati s čekom, promet veča. Seveda ne v obliki večjega navala, ampak kot večji dnevni iztržek. Mnogim kupcem oziroma gostom je pač lažje napisati večjo vsoto na ček, kot pa potegniti :z žepa toliko gotovine. Imetniki tekočih računov pa lahko pri Ljubljanski banki najemajo tudi posojila, torej so kupci, kii lahko kupijo več. Ste že pomislili, da bi ;.e jim pridružili? C—^ Spominjam se temnolasega, zagorelega mladeniča izpred dvajsetih let. V Steklem dvorani v Ljubljani je kot za šalo premagoval nasprotnike. Toda njegova borba je bila mehka, kakor da bi se ves zlil z mehko umetnostjo — judom. Prijem trden, in nu grob, meti bliskoviti; toda kakor tovariško prepričevanje — boljši sem. Kramljamo v njegovem, še ne do kraja dograjenem domu, na robu Ljubljane — i' SlaneiiČah. Naš sogo-vornik je Marjan Maček, ki je zagledal iuč sveta v letu 1936 — nekdanji absolutni driavni prvak v judu. »S starši sem bil izseljen v Srbijo, kakor mno- gi drugi. Kot otrok sem preiivel vojno in šport me je kmalu prevzel. Najprej nogomet, saj veste, kar je pač moino gojiti kjerkoli brez posebnih sredstev.« Na prvem iivljenjskem razpotju se je odločil, da bo kovinar. Odšel je v Litostroj in se temi izučil. »Spoznal sem judo in posvetil se*n se mu. Bilo nas je več, ki smo nekako hkrati napredovali. Večinoma smo bili fizični delavci v tovarnah, zato tudi nismo imeli problemov z močjo ali kondicijo.« Zares, kdo še ni slišal za skorajda nepremagljive mojstre tistih dni; Pogačnika, Macarola, Skrabo ... Ekipa Ljubljane tudi v driavi skorajda ni imela konkurence. "No, nadaljeval s,em šolanje ob delu,« pripoveduje Marjan, »najprej na srednji šoli, nato na fakulteti. Judo je bil še vedno prvi šport. Spominjam se prve generacije iirmskih judoistov. Bili so tako pri. zadevni, toda skromni. Zato so imeli tudi športne uspehe. Veš, za uspeh v nekem športu pa je poleg tega treba tudi strokovno vodstvo, kajti vsega se fantje ne morejo naučiti sami. In pa vodstvo, ki skrbi za organizacijo, od opreme, do denarja. Verjetno je tudi tu vzrok, da v Zireh judo ne napreduje več tako kot je nekoč.r O Marjanovi uspešni karieri govori kopica poka- lov in diplom. Očitno še danes ni zaverovan v svo-le uspehe, saj je pokale in iiplome nabral kar po predalih. Gostoval je tudi po Evropi, doma skoraj po vsej Jugoslaviji. Doiivel je vesele pa tudi ialostne trenutke. Med najdragocenejšimi spominki je mali ii. rovski gojzer. ki je bil namenjen japonskemu mojstru Nagaoki, pa se je tik pred gostovanjem v Zireh smrtno ponesrečil. Marjan je kasneje postal predavatelj na kovinarski šoli. Učenci so ga dostikrat upoštevali prav zaradi njegovih športnih uspehov. Z judom se je srečeval vedno bolj poredko, nekaj časa še kot trener, sedaj pa ga je posel pri tem povsem onemogočil. Prevzel je namreč servis za avtomate za mrzle in tople pijače zahodnonetnške firme ABA. In to je edini servis v Jugoslaviji. Kar mislite si, koliko je dela. Na Ziri pa Ittdi ne pozabi. V stanovanju ima slike iirovskih slikarjev, njegova mati se je priselila k njemu, sestra gradi hišo v blilini. Soseska jc bolj vaika kot mestna, prav kot v Zireh. Kar domače se počutijo tu. Tekst: Nejko Podobnik Foto: Franc Jesenko ШШМ WW** Za čistejši svet Da bi spodbudilo svoje najmlajše člane k razmišljanju o naravi, Je ob svoji 25-Ietnici planinsieo društvo razpisalo natečaj za najboljše spise o planinstvu ter naravi in njenem varstvu. Komisija, ki so jo sestavljali učitelji slovenskega Jezika na žirovsld osnovni šoli, je izbrala 14 nagrajencev, ki bodo prejeli knjižne nagrade. Sodili smo, da je spis Francija Kavčiča vreden branja, zato ga objavljamo. Ob tej priliki se pionir j I-pianinci zahvaljujejo za skrb, ki Jim Jo izkazuje matično društvo. Želijo, da skrb zanje ne bi pojenjala. V bodoče želijo še več izletov po naši lepi domovini. Živimo v času velikega napredka. Nastopila je prava eksplozija novih proizvodnih postopkov in na presenečenje vseh — to resda povečuje blagostanje ljudi — hkrati pa odpira nove, včasih nepremostljive težave. Neizmerno onesnaževanje, uničevanje .'п zastrupljanje okolja je ena najhujših Sib sedanjosti. Polivinilaste vrečke smo, recimo, nokoč sprejeli z velikim navdušenjem, toda kdo bi si mislil tedaj, da bodo zavržene polivinilne vrečke mnogo večja nadloga, kot so na primer zavržene papirnate vrečke. »Kdo je tkriv za pogin ribjega zaroda v tej in tej reki«, beremo včasih z debelimi črkami tiskane naslove nad časopisnimi članki, kjer natanko zvemo, da je skozi neko čistilno napravo ušla ne-pre6i)6čena industrij sika odplaka naravnost v reko in pomorila ves ribji živelj v njej. Prav grozljivo pa je tole opozorilo: »Pozor! Dihanje škoduje vašemu zdravju!« ki na mnogih mestih med nebotičniki Los Angelesa opozarja meščane na nevarno, z izpušnimi plini zastrupljeno ozračje. Ljudje žele preživeti nedeljsko popoldne v okolici svojega domačega kraja, pa naj bo to nekje v okoliških gozdovih Ljubljane, na Dolenjskem ali na Gorenjskem, pa prepogosto nalete na žalostna smetišča odpadkov, grobišča starih štedilnikov in zavrženih kosov stanovanjske opreme, ki jih odmetavajo vestni, na pogled včasih sila (kulturni občani. Naš planet, ki je bil še pred nekaj desetletji čist kot kaplja rose, danes postaja vsesplošni smetnjak. Tu in tam vidimo skromno opozorilo; Odlaganje odpadkov prepovedano!, ki sameva ob obronkih livad in gozdiče v. Ali ni to grozljivo opozorilo, kako malo se zavedamo svojega uničeval-skega početja. Tako uničujemo naravno okolje: pa saj to je vendar naš dom! Ves planet na katerem živimo, je naš dom! Čuvati in čistiti bi ga morali z enako ljubeznijo, kot svoje stanovanje. Ce pa bo šlo tako naprej, se bomo v tej neznanski nesnagi uničili. 2e mi smo ogroženi, toda še bolj bo ogrožena prihodnost, potomci, če se ne bo človeštvo nemudoma uprlo tej nadlogi in začelo preprečevati onesnaževanje. Vsak posameznik in vsi skupaj, v tovarnah in mestih naj varujejo naravo. Korenine itega zla so v nas samih, ker ne spoštujemo naše naravne domovine. Mar je potrebno po vsakem izletu v naravo pustiti za seboj kup odpadkov? Mar res ni mogoče danes priti peš do bližnje trgovine ali brivca? Kje neki? Vse z avtomobilom, ki veselo zastruplja ozračje. Zastrupljanje okolja s prahom in strupenimi plini, ki jih tovarniški dimniki bruhajo v ozračje, ogrožajo ne le človeka, temveč tudi rastlinstvo in živalstvo. Strokovnjaki so naredili vrsto naprav s katerimi lahko preprečimo zastrupljanje. V mnogih tovarnah, recimo v kemičnih, v usnjarnah, v tovarnah papirja, rabijo pri delu mnogo čistil. Tako vodo hitro onesnažimo ali pa celo hudo zastrupimo. Industrijske in druge odplake povzročajo v rekah, jezerih in morjih velike spremembe, ki groze, da bo- ' do uničile rastlinstvo in .živalstvo v vodi. Osnovna zahteva je — ne smemo spuščati v čisto vodo neomejenih količin umazanije, ker tako leta pomori bakterije, ki čistijo vodo! Tudi smeti so trd oreh, kar mi ne opazimo. Smetarji s svojimi značilnimi avtomobili sproti odvažajo smeti, da mi lahko zopet odlagamo odpadke in smeti v izpraznjene pločevinaste posode. Tako se mi smeti zlahka rešimo, toda mnogo bolj zapleteno je to za smetarje. Cesto odlagajo smeti in druge odpadke iia nekoristna zemljišča, ki g.i zasipajo. Zasuta zemljišča nato zravnajo z buldožerji te/ sproti zasejejo travo in posadijo z drevjem in lepotičn m grmovjem. Tako nastajajo nove livade za sprehajališča in športna igrišča. To je le delček vsega, kar sodi v varstvo okolja. Varstvo okolja je tudi varstvo živali, čebel, ptic. Nekatere strupe za uničevanje škodljiv-cev na sadnem drevju ali na poljščinah, ki so veljali z.i koristen izum, so že prepovedali. Varstvo okolja resnično ni »natečaj« ali trenutna naloga, varstvo okolja je dosl;j največji boj za obstanek, boj za zdravo prihodnost poz.ici-ših narodov, boj, v katerem mora zmagati razum sedanjega človeka, zato da bo ohranil Zemljo svojim potomcem. Zatorej še enkrat: VARUJMO NARAVO! Franci KAVČIČ, 8.b Delamo v zaprtih prostorih, v mcmbno je za vse nas, da se naravi... Dopisulte v Delo-zivlieme hlapih organskih topil. Kako po-odpočijemo lahko v čisti, zdravi V 21reh Je spet oživelo Turistično društvo. Kotkaže, ga vodijo res podjetni ljudje. Julija in avgusta letos so organizirali že 4 piknike za tuje turiste. Pravkar pripravljajo program dela prek zime. Občni zbor, ki bo v kratkem, naj bi postal prvi korak k široko zastavljeni akciji. Še ne popolnoma organizirani, so že pridobili 85 postelj, ki so v vsakem trenutku na razpolago. Tudi na kmečki turizem niso pozabili. »DELO ŽIVLJENJE. Je glasilo ALPINE tovarne obutve 2iri, Stara vat 23 — n. sol. o., ki ima v svoji sestavi TOZD Proizvodnja obutve, TOZD Prodaja obutve in Delovno skupnost skupnih služb. Ureja ga uredniški odbor: Vladimir Pivk Alfonz Zajec Ivan Capuder Janez Smeh Martina Gregorač Majda Jesenko — glavni urednik Ne J ko Podobnik govorni urednik od- Izhaja mesečno. Naklada 1600 izvodov. Fotografije: Franc Jesenko Tisk: Gorenjski tisk, Kranj Fotografija iz ariiiva — ob 32-letnici osvobodi Ive našega itraja; Nemci so 18. oktobra 1943 zagrozili, da bodo postreliii talce, v koiiitor bi počil en sam strel ob njihovem umiku iz 2irov. o ranah in krvavitvah Dr. Tone Košir, vodja zdravstvenega doma Kranj, enota Skorja Loka, Je postai eden izmed našili najzvestejših dopisnikov. Takega sodelovanja smo iaiiko veseli, saj kaže na to, da zdravniki iščejo možnosti za prosvetlje-vanje delavcev in občanov, kar Je najbolj uspešno pa tudi najceneje. Prispevek dr. Koširja bomo zaradi ob-širnosti objavili v nadaljevanjih. Rana je vsaka poškodba kože. Koža je lahko odrgnjena, vrezana, vsekana, raztrgana, vbodena, obtolčena, ugriznje-na, opečena. Osnovno pravilo naj velja, da vsako rano sterilno pokrijemo in poiščemo zdravniško pomoč. Pri tem pa veljajo nekatere izjeme oz. pravila: 1. Odrgnino in obtolčenino lahko očistimo s tekočo vodo 07.. z vodo, ki smo ji dodali razkužilo (desol ali asep-sol). Spiramo tudi ugriznine, če niso globoke. 2. Tujka iz rane ne odstranjujemo! Raje počakamo na strokovno pomoč, ker izvlečenje tujka lahko poškoduje 3. Kri iz rane brizga v curku, ki utripa ikot utripa srce.' curek se veča in manjša — arterialna, huda krvavitev. Prva pomoč; S prsti pritisnemo na žilo med rano in srcem. Ce je krvavitev zelo huda ali če ne vemo, na katero žilo pritisniti, vzamemo sterilno gazo in jo z roko pritisnemo na krvavečo rano. Proko gaze položimo zvit povoj, ne da bi ga jemali iz papirnatega omota in ga tesno pritrdimo na kožo z drugim povojem ali triikotno ruto. To je kompresivni zavoj. Kadar je pritisk zvitega povoja (v ta namen lahko uporabimo katerikoli trd predmet brez ostrih robov — vžigalnik, košček lesa, kamenček itd.) na krvavečo rano večji od pritiska krvi iz žile, tedaj se krvavitev ustavi. Poškodovano okončino nato imobiliziramo oz. z njo mirujemo. Pozor! Od vse prve pomoči, ki jo izvajamo, je treba najprej položiti nezavestnega na bok, da se ne zaduši, takoj nato pa moramo ustaviti krvavitev oziroma zaviti rane. Potem šele namestimo priročno imobilizacijo. Seveda je razumljivo, da takoj ustavimo krvavitev, če je ponesrečenec pri zavesti ;n da takoj namestimo imobilizacijo, če je ponesrečenec pri zavesti in ne krvavi, oziroma nima rane. Oprema; Prvi povoj, sterilna gaza, sterilna zalep>ka — obliž (Hansaplast), trikotne rute, razkužilo desol, asepsol, priročna imobilizacijska sredstva. Smučarski skakalci napredujejo skokovito Množičnost je največja odlika pri organiziranju planinstva večjo žilo, živec, kito, notranje organe. 3. Rane ne posipamo s praškom, ne mažemo z mazilom, jo ne pokrivamo z vato. 4. Ce je poškodovan sklep ali kost moramo potem, ko smo rano sterilno pokrili, okončino tudi imobilizirati s priročnim sredstvom (deščica, revija, časopis, orodje). 5. Rano, ki sega v globino in ne krvavi hudo, pokrijemo s sterilno gazo le narahlo (na prsih, na trebuhu). Poškodovanega dela telesa ne smemo uporabljati, obremenjevati, z njim gibati. Krvavitev je lahko usodna za poškodovanca; Zato se jo vselej mudi čimprej zaustaviti. Da bi vedeli kaj moramo napraviti, moramo najprej ugotoviti vrsto krvavitve: 1. Kri iz rane le »solzi« v kapljicah — kapilarna krvavitev Prva pomoč: rano pokrijemo s sterilno gazo, lahko pa pustimo kar odvezano, posebno na obrazu. Ce je rana zamazana, jo lahko speremo s čisto vodo z dodanim razku-žilom — desol ali asepsol. Rano lahko pokrijemo z obli-žem. 2. Kri se iz rane obliva po koži v obliki »potočka« — venozna krvavitev. Prva pomoč: zadošča preveza s prvim povojem ali s sterilno gazo, ki jo pritrdimo na kožo z navadnim povojem ali trikotno ruto. Rane ne izpiramo, kože okoli rane ne čistimo, jo ne posipamo s praškom ali mažemo z mazilom. Ce je rana globoka in obsežna na okončinah, moramo okončino imobilizirati oz. z okončino mirovati. Ce se krvavitev ne ustavi, okončino dvignemo. Pozor: če rana krvavi, je ne moremo pokriti z obližem (Hansaplast) Tekmovalni uspehi SSK 2iri v sezoni 1974/75 Klub je v kratkem času od ustanovitve dosegel zelo dobre uspehe, saj v sezoni 1973/74 ni imel nobenega kategoriziranega tekmovalca, po končani letošnji sezoni pa se je uvrstil na odlično tretje mesto za Ilirijo in Triglavom ter pred Jesenicami, Logatcem in drugimi klubi. Zdaj ima klub pri Komisiji Za kategorizacijo SZS registriranih 38 tekmovalcev, od tega 20 cicibanov in ml. pionirjev, 9 St. pionirjev, 4 mlajše mladince, I starejšega mla. dinca in 4 člane. Izmed teh 38 tekmovalcev izstopajo 4 posamezniki; — Janez Poljanšek, ki se je letos uvrstil v člansko B reprezentanco, ki pa na žalost ni imela dovolj sredstev, da bi lahko organizirali treninge vse leto; — Tone Burjek se je po preglednih tekmah v novembru 1974 uvrstil v mladinsko državno reprezentanco in je prvi, ki mu ju uspelo po polletnem delu — treningu spremeniti sestavo že določene ekipe; — Bogdan Podobnik je še mlajši mladinec in se je v sezoni 1973/74 tudi uvrstil v mladinsko državno reprezentanco. Pri mlajših pionirjih izstopa predvsem Drago Krolnik, ki je v sezoni 1973/74 osvojil naslov republiškega in državnega prvaka. Poleg teh tekmovalcev je v klubu še nekaj posameznikov, ki so z dobrimi rezultati že opozorili nase; Peter Jereb, Milan Primožič, Dušan Kavčič, Jure Možina, Matjaž Žagar, Srečo Debeljak (SSD Blegoš — sekcija Gorenja vas). Razen omenjenih, je. v klubu še nekaj talentiranih pionirjev, ki bodo z vztrajnim delom prav gotovo dosegali dobre rezultate, vendar pa je pogoj za to tudi pokritje ene ali dveh skakalnic s plastično maso. trener Janez Jurman Bodoči reprezentanti? Kdo PREDSTAVLJAMO VAM DELOVNO MESTO PRIPRAVA GORNJIH DELOV v šivalnici. Vaša naloga Je, da odgovorite na vprašanje, kako izboljšati 1. organizacijo na delovnem mestu 2. transport do in od delovnega mesta 3. pogoje dela (Opomba: ie menite, da izboljšanje ni možno na vseh področjih, rešitev prav tako lahko predložite.) Nagrade za najboljše rešitve so: 1. nagrada 200 din 2. nagrada 150 din i. nagrada 100 din Rešitve pošljite najkasneje do 15. novembra na uredništvo Delo-življenje (lahko pod šifro). Opomba: Reševalcev prejšnje nagradne uganke ni bilo (?), tako da nismo mogli podeliti nagrad. Zanimivosti Investicije Švicarsko gospodarstvo povečuje investicije v državah v razvoju Po uradnih podatkih so švicarska privatna podjetja v letu 1974 investirala v državah v razvoju 381,4 milij. sfr., kar je 126,3 milij. sfr. ali 50 % več kot leta 1973. Izvoz švicarskega blaga v države v razvoju se je povečal lani za 26 % na 7.811 milij. sfr., uvoz iz teh držav pa se je povečal za 37,5 % na 5.628 milij. sfr. Letos znaša stopnja rasti izvoza v države v razvoju 7%. (MD) Vir; VWD 194, 25.9.1975 Avstralija kontrolira tuje investicije Avstralija je prevzela popol. no kontrolo nad novimi ležišči urana. Prevzela bo večinsko udeležbo nad celotnimi bodočimi rudarskimi projekti. Udeležba tujih družb mora biti manjša od 50 %. Sicer pa je prisotnost tujih družb zaradi aktiviranja naravnih bogastev v Avstraliji zaželena. (MD) Vir; Le Monde 9543, 27. septembra 1975 — Prosim te, nehaj. Sosedje tako butajo v zid, da ne morem spati. — Mora biti pa res krasno v zakonu — vsako noč lahko skačeš na veliki postelji. Kenija išče inozemske investitorje Ze od leta 1974, ko je postala Kenija neodvisna, je parlament sprejel zakon o zaščiti tujih investicij. Investicije so zaščitene, transfer dobička in kapitala je svoboden. Ugodni so pogoji za industrijsko kooperacijo in skupna vlaganja. Kenija spada med neuvrščene države. Z Avstrijo se pogaja o gradnji elektrarn. Kenija se zanima tudi za avstrijske izkušnje v turizmu. Avstrijski strokovnjaki iščejo železovo rudo; če bo iskanje uspešno, bo imela Kenija lastno jeklarsko industrijo. (MD) Vir; Die Presse 8245, 24. septembra 1975 Povečanje direktnih inozemskih investicij v ZDA Direktne investicije inozem-ccv v ZDA so se po podatkih trgovinskega ministrstva v zadnjem letu proti 1973 povečale za 3,5 mlrd. $ na 21,7 mrld. $. Približno 2,2 mrld. $ je bilo neto kapitalnega priliva, približno 1 ,6 mlrd. $ pa reinvestiranih dobičkov. (TS) Vir: Finanz und Wirtschaft 76, 27.9.1975 — Pohiti, dragi, zamudila bova! Obutvena industrija v svetu SALAMANDER AG S POLNO IZKORIŠČENIMI KAPACITETAMI Zaradi povečanega povpraševanja je Salamander AG uvedla v svojih tovarnah še posebne delovne izmene. Proizvodne kapacitete so polno koriščene. Sedanja dnevna kapaciteta znaša približno 35.000 parov čevljev, medtem ko je lani proizvodnja nazadovala od 39.000 parov čevljev na 32.000 parov. Do konca avgusta letos je Salamander zvišal neto promet za 13,2 % (1974: 476,4 milij. DM), brez poslov v NDR. Neto dobiček koncema je v istem razdobju porasel za 15,1 % oz. za približno 13 milij. DM. (TS) Vir: Frankfurter Allgemeine 217 Tudi pri nas stopamo v korak s svetom — mehaniziramo se . 54 ZAHODNONEMSKIH TOVARN ZA SZ Doslej največje posamezno naročilo je prejela nemška družba za proizvodnjo čevljarskih strojev Schon & Cie. GmbH od sovjetske zunanjetrgovinske organizacije Teh-no-Import. Nemška družba bo dobavila stroje in opremo za 54 tovarn za proizvodnjo obutve v SZ. Vrednost naročila presega 100 milij. DM. Od celotnega naročila, ki zagotavlja polno zaposlenost za približno 2.000 zaposlenih oseb v razdobju enega leta, odpade vrednost 30 milij. DM na druge družbe (Pfaff, Adler, Albe-co, DVSG in Fortuna). Družba Schon & Cie, ki ima 80 %-no izvozno kvoto^_^izvaža že sedaj polovico celotne proizvodnje v vzhodne države, predvsem v SZ. (TS) Vir: Frankfurter Allgemeine 228 — Kako ti otroci liitro rastejo!? — Ali so dostavili zložljivi naslonjač? Naš delavec Miran Mazzini stopa po stopinjah mnogih žirov-skih čevljarjev. Tudi on se razvija v obetajočega oblikovalca. 2e razstava njegovih prvih del kaže talent in voljo, kar je ob poglobljenem spoznavanju likovnih vrednot osnova za napredovanje v umetniškem ustvarjanju.