m
PRIMORSKI DNEVNIK
GLAS LO OSVOBODILNE
Leto Vi .	no z /1 XO“7\ PoStnina Platana v gotovini
 ---*	1	Oiev. ZjO	Spedlzlone In abbon. pust. I. gr.
FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
ZAHTEVAMO, DA GORIŠKE OBLASTI KONČNO NAJDEJO IN KAZNUJEJO FAŠISTIČNE TERORISTE, KI NEMOTENO VRŠIJO BOMBNE ATENTATE PROTI SLOVENCEM IN NJIHOVI IMOVINI, NE PA DA TEM FAŠISTIČNIM ZLOČINCEM Z ZASTRAHOVALNIM ZASLIŠEVANJEM SLOVENCEV NA POLICIJI DAJEJO POTUHO IN SPODBUDO!
TRST, petek 20. oktobra 1950
Cena 15 lir
06 šesti obletnici
osvoboditve
Beograda
(Od
^šega posebnega dopisnika iz Beograda)
Ustavile" 2 - -Par trenutkov za-
karies.
so
to na \ft-uV^ifce me^lnice be-*orjeu Je r<ypot kompre-tonemJ kesanje kamnarjev,
iihJ>4adUov!a PeSem m!“'
»SjteV* 50 se tihb s Sklo-
’ninu svriitb*?1	spo-
Pm	tovarišev, ki so
osunhiSi leti Pad!ž v borbi !a usti*■ v te9a mesta in Pogojev, da se iiteo ,, s socialistična gra-
T'f^tenmZnraZVija * tak°
®ec*nw,,0b*etnica osvoboditve Vonovtuf’ pcmeni spomin na Iti ■>’?°, osvoboditev mesta, ’če \,%?fkozi stoletja ognji-0«Uobtyipi’-iOI:fub''Jih teženj in p dibanj Južnih Slo-t’u Sa„.°sn° mesto ob izlila ov„ krilo Donave je bi-*hva J?°?°čna, prirodna trd-** rnJJ. 3-e skozi veke ovirala ntene Frectvaio, osvajalne na-lMste„?jevalcev balkanskih to is Dret wte °.st Beograda,
S««0* jugoslovanskih ■a dvaisptU K Rodovina pre-Jninfh	obleganj	in	osva-
^ ^Odov Od Rimljanov, 5otoy1 * Blzuntincev, Hunov, fctiov’uVarov' 0<t turških sul-Peratorip„prfko dunajskih im-%i.	,	do nemških faši-
Jujfi . tski trdnjavi Sint/idu->elP j umi -	-	—
‘7°
!boi)
novo ime Beograd
_i j ~
stoletju
"oselj,
&i Št?rire~& tn -°4 tedai ;’e
^U-in^jeni Južni Slovani v
«lmvjoak* sloletij to me-[ os,,rl."nboi njihove ’ '	-
•-uchnrt;,"' “jHtuve borbe za
za"™ ■I2po,d tuie0a ’ar‘ Dna moionalno zedinjenje--Polovici devetnajstega :°hir„ 1 Be°orad postal pre-
novi Srbije, Like, Slovenije, Korduna, Slavonije, Hercegovine, Dalmacije, Črne gore in Makedonije so se borili za vsako hišo in skupno z vojaki Rdeče armade osvobajali ulico za ulico. 20. oktobra 1949. je bil Beograd osvobojen. Na prvi paradi Jugoslovanske armade V osvobojenem mestu je maršal Tito rekel Beograjčanom: »Beograd, naše glavno mesto Jugoslavije, šele sedaj zares postaja glavno mesto vseh Južnih Slovanov, mesto, ki ga bodo ljubili vsi narodi Jugoslavije, mest o, za katero so prelivali kri vsi sinovi Jugoslavije. Od tukaj iz Beograda morajo sijati tiste ideje, ki so nas vodile skozi hude dni, ideje bratstva in enotnosti, ideje velike in srečnejše Jugoslavije)).
Jugoslovanski predlog o pomoči nezadostno razvitim deželam
Sprejeta je resolucija 13 držav o Libiji
(Nadaljevanje ra 4. strani)
, ica Pni
_	 postal	pre-
dale srbske aržave, a
ffšvi)/v~tov,ni vojni vse Ju-S> Hudson	oslovi ja pa ni
tali ««ka, temveč so jo skr-,,°t on0, iaiHelu zmagovalci M izkLd^čih In inozem-!? tei„, '^evalcev. Beograd, i, pnbi’.tii>no balkansko ,rbn’ J-Jbu je stoletni turški r-MtatT} aziisk° eksotiko, re“ za^el razvijati y Muflse .evropsko mesto. N to	turškimi ko-
JFldele rasti evropske l0. ie' zal0J1etn° ™bato kaldr-a , ‘^odrivati mehki ,1 PostQ č,mazani turški bazar
je tr0ovJbihar? jen pnleV n0~ uPritekn^.Jokalov, kamor J**). Voi? blaQ° a svetovnih >10 to “r . je -mesto drago
Ve,\ ovropsko civilizira-
nagli razvoj, tako 'ifarn kn)?	urbani.
.iHleni,, ,.or tudi družabnem
bn ilenju
hfObenen , SV0Jl sti,li)'i d°-frj&keit? z roodernizacijo v kapif» tud* POČht
lenL Pekoč
ern
r. .»"nun
oJ.P^alistidne ekaploata-in
. nasprotij med Kapitalom, Zraven
Kardelj pri Achesonu
W ASHIN GTON. 19. — Kot poroča ameriška novinarska agencija «United Press* se je zunanjj minister FLRJ Edvard Kardelj sestal z zunanjim ministrom ZDA Aehesonom. Njun pogovor je trajaj okrog 90 minut. Govorila sta o posledicah, ki jih je v Jugoslaviji povzročila letošnja velika suša. Po končanem pogovoru je podal Kardelj izjavo o višini škode povzročene Po suži ter dejal, da mu je Acheson zagotovil, da bo FLRJ lahko nabavila v ZDA potrebnj živež. Dodaj je, da se ho v petek ponovno sestal z Aehesonom.
Dayton kritizira italijanske industrijce
GENOVA, 19. — Načelnik misije ECA v Italiji, Dayton, je danes ponovno ostro kritiziral uporabo teh fondov in med drugim dejal:
«Imam vtis, da so nekateri poslovni vodilni ljudje v gospodarstvu in industriji ri.„ njeni k temu, da le z lepimi besedami priznavajo potrebo jx> dvigu življenjske ravni in po sprejemu osnovnih načel «majhni stroški z veliko proizvodnjo*. Toda, od vseh italijanskih podjetij lahko na prste naštejete tiste, ki to načelo izvajajo*.
FLUSHING MEADOWS, 19. •— Pri nadaljevanju razprave o vprašanju gospodarskega razvoja nezadostno razvitih dežel je jugoslovanska delegacija stavila gospodarskemu odboru predlog resolucije o ustanovit' vi začasnega odbora, ki naj bi proučil možnost razširitve med. narodnega mehanizma, s katerim bi mednarodni javni fondi mogli biti dostopni nezadostno razvitim deželam za njihov gospodarski razvoj. Novi odbor naj bi proučil metode in pogoje, na podlagi katčrih se bi taki fondi lahko stavili ra razpolago predlaganemu mednarodnemu mehanizmu, in metode in politiko takega finansiranja.
Na podlagi jugoslovanske resolucije bi gospodarsko-socialni svet predložil priporočila v smislu predloga 6. rednega zasedanja glavne skupščine, do-čim bi se vse vlade držav članic ter zainteresirane specializirane agencije pozvale, da stavijo gospodarskemu in socialnemu svetu morebitne predloge v duhu resolucije.
* * *
V pododbor odbora za skrbništvo, ki ima nalogo, da izdela in predloži resolucijo o stanju na ozemljih pod skrbništvom Združenih narodov, je bil izvoljen tudi jugoslovanski delegat. Na seji je jugoslovanski delegat predložil dve resoluciji: eno o ustanovitvi stalnega odbora, ki bi sprejemal vsa poročila in resolucije od prebivalstva na ozemljih pod skrbništvom, in drugo o postopanju z anonimnimi resolucijami. Ra. zen jugoslovanskih je pred pododborom še 8 predlogov resolucije.
Pred posebnim političnim odborom so danes glasovali o dveh predlogih resolucije o Libiji. Sprejeta je bila resolucija trinajstih držav. Predlog vsebuje naslednje določbe-
1. naj se najpozneje do 1. januarja 1951 skliče narodna skupščina Libije, ki mora biti sestavljena iz različnih predstavnikov libijskega ljudstva:
2. narodna skupščina Libiie mora do i. aprila 1951 sestaviti začasno libijsko vlado:
3. sedanje upravne oblasti v Libiji,	Velika Britanija in Francija, morajo postopoma izročiti oblast začasni vladi Libije, da bi bila do 1. januarja 1952 oblast popolnoma v rokah libijske vlade:
4. komisar ZN za Libijo Pelt
mora v sodelovanju s člani sveta za Libijo in v sodelovanju z upravnimi silami takoj izdelati načrt za prenos oblasti na libijsko vlado;
5. generalna skupščina poziva vse države naj tehnično in gospodarsko pomagajo Libiji, hkrati pa naroča Ekonomsko-socialnemu svetu in specializiranim agencijam, naj se zanimajo za to vprašanje.
Se prej so glasovali o sovjetski resoluciji, ki je bila zavrnjena z 38 glasovi proti 13 in 7 vzdržanimi. Ta resolucija zahteva, naj se vse tuje čete v treh mesecih umaknejo iz Libije, v nadaljnjih treh mesecih pa uničijo vsa vojaška oporišča v Libiji.
Pred glasovanjem je jugoslovanski delegat Barišič izjavil, da je jugoslovanska delegacija že od začetka razprave o bivših italijanskih kolonijah na
stališču, da je treba Libiji takoj dati neodvisnost. Jugoslovanska delegacija misli, da je novi predlog 13 držav zelo blizu lanskemu predlogu resolucije, za katerega je glasovala ju. goslovanska delegacija in v katerem je bilo prav tako določeno, da mora Libija postati do 1. januarja 1952 neodvisna in suverena država. Iz teh razlogov bo jugoslovanska delegacija glasovala za skupno resolucijo 13 držav.
Vladna kriza v Izraelu
TEL AVIV, 19. — Izraelski minister za sodstvo Pinhas Rc-senne, član Ben Gurionove vlade, ki je odstopila, -je dobil mandat za sestavo nove vlade. V nedeljo bo predsedniku Weizmannu sporočil, ali je uspej rešiti vladno krizo.
V ZNAMENJU PROTISLOVENSKE GONJE
■j llflPflD M SLOUEHSKO T8B0IIII0
Po letu 1945 je to. četrti teroristični napad na Korenovo tvrdko - Ali si upa politični komisar goriške policije ie vedno trditi, da Slovenci nismo preganjani? - Nov dokaz, da v «novi» Italiji merijo pravice Slovencev po starem fašističnem kopitu
V noči od srede na četrtek je okoli 3. ure močna eksplozija v Gorici pretresla ozračje. Prebivalce je detonacija vrgla iz postelj in v marsikaterem vzbudila upravičen sum.
Kaj se je zgodilo? «Neznani storilci* so nastavili na okno v Ul. Bellinzona, kjer ima trgovec Koren (Leban) delavnico za oblikovanje stekla, eksploziv, ki je eksplodiral ter povzročil v delavnici, zlasti v bližini okna precejšnjo škodo. Zračni pritisk je bil tako močen, da so daleč naokoli popokala vsa stekla na oknih.
Dve uri pred atentatom — okrog 1 ure popolnoči — je skupina fašističnih razgrajačev na goriškem Korzu prepevala (iGiovinezzo* in druge fašistične pesmi, pri čemer jih seveda policija ni prav nič ovirala.
Po vojni je bila tvrdka Koren to pot že četrtič žrtev terorističnega napada. Prvič je bil napad izvršen za časa ZVU na trgovino v Ul. Carducci; drugič po 15. septembru, za ča- j in četrtič sa množičnih pogromov, ki so 11950.
jih teroristične bande izvršile na slovensko ljudstvo ob povratku Italije v te kraje; tretji napad je bil izvršen 10. oktobra 1949 na trgovino na Korzu včeraj 19. oktobra
Snreieta celotna resoluclia sedmih o ukrenili kolektivne varnosti
Jugoslavija v varnostnih
»»
LAKE BUCCESS, 19. — Britanski delegat je v imenu sedmih držav danes predlagal političnemu odboru OZN. naj sestavljajo predvideno komisijo za nadziranje miru, tako imenovane »varnostne patrulje* sledeče države: Kolumbija, CSR, Francija, Indija, Irak, Izrael, Nova Zelandija, Švedska, Pakistan, Sovjetska zveza, Velika Britanija, ZDA, Urugvaj in Kitajska.
Ameriški delegat Foster Dulles je izjavil, da bi želel izključitev petih velesi), ker da bi bila s tem bolje zajamčena nepristranost komisije, vendar je izjavil, da sprejema predlog britanskega delegata.
Sovjetski delegat Malik je predlagal, naj bi na seznamu ime Kitajske zamenjali z imenom ((Ljudska republika Kitajska*.
komisiji szsa kolektivne ukrepe, v patruljah" pa je tudi pet velikih
m
%h -
ri tovar-n	^ravtu
% x?°iile	ve\etrgovin	so
Vio- k°lonij^V}ase}jene delav-
fej ?7*Ostj	ž?i!n»,TW7„
W<ibuma
životarile bedi ciganske in Jatagan
Sto srasti f°2Tadu ie nujno >il ^d, _ *udi bodoči novi Hm ‘ jih ie ? naprednih Jtnlg?rda dni vodila mlada a-tui.slavije e^avskega razreda ^m\la	,	Komunistična
strajki in Oblikult ^ in Uu'
HuJ{vhenia n° * družab-hrn°bo rbenn pprada in mu
čte0A° lice. ?7 „. *n revolucio-
leta
-
^dtkf.LP^rca 1941
„ . st)ni	v	lice Hit-
Vo-f11 ter n-u Prodanemu C? KPJ	Pcd v°d-
1,1 in	jašistil	l!a	neenako
td| ^ojs/cn okupatorji ■	vodi. tri in
^Ui%l?vanj7)aX:£,,ki sp ga
J n
divjaško bom. njihovi lakaji je ne-
UrJ^dTS!u% Sr°di Tera-
N s*'* *«bJriit rodoljnbov froio,taboriŠči f 0 pobitih
1S"S&?SsSK
Vrč
%
b temu Padi° ja -
o tej borbi.
fieoJralartl^ka orna-ed Vr , a ves čas oku-i5la »?°(itbi™■' w sedanjega
L>£*ifco«iei%CK1KPj Bla-
- Vodni K*®a,»o delala
'7rajianoni*°~^° in vliva'
'n 1 tfeK ■
>A i* T\neenake-
tj^akai l^onljivi Beo-
,ci jo ie ?? vstaienje.
^ku^jamp JI;. marcn 2
Noboi 2ačei '	,*boI?c rat	ne.
iSt? c-	lzšel	kot
^So^U°°voh,lnSke arma' Zače[e	Bdeče	ar-
(1> L -esta ja	,	® za osvo-
Pogum.
fe' rt*; brče"1;« oentru me-jnAie*e prole-
krali...JA na
na celu z est0''"Ci sn"'Vm bataljo-<4‘opn.^ule ^koncentrirali kt b^iJi 100	?	Jugoslo-
%UMi J:0zil. Wov in 2.000 'q	r,,	Pno	so	po-
N^totst« lkhJ?č’ kl »o oa ■Č"- divizii e enote Pe-*sSi rr«i nj hif Bdeča
n b« o«nf?pad P>-o-t b^olč^B^pnju _po-
‘n
Jo'* bvrj^^ontni obra.
ko so se
*deč?«e Jugoslo-
ce armade. Si-
Odmev porazov v Indokini v irancoski narodni skupščini
Ostra kritika vladne politike in njenega podrejanja ameri-škim interesom - Predlog za sklenitev miru s Hočiminhom
PARIZ. 19. — Danes zjutraj se je y francoski narodni skupščini začela tako pričakovana razprava ° položaju v Indokini. Predsednik vlade Renč Ple-ven, ki je podaj poročilo o Indokini. je govoril pred zaskrbljeno skupščino, ki je čakala, kdaj bo zvedela, zakaj je Francija doživela poraz in izgubila najboljše vojaške oddelke.
Pleven je spregovoril, potem ko so komunisti in desničarji napadli vlado. Prvi so zahtevali sklenitev miru z Viet-minhom, drugi pa so obtožili vlado popustljivosti in Ji naprtili krivdo za nedavne poraze. Pleven je obljubil poslancem, da bo nova debata o položaju v Indokini takoj, ko bo prišlo poročilo ministra Letoumeuja in generala Juina, ki so ju v naglici poslali v Indokino. Predsednik vlade je poudaril da sta minister in general dobili na-vodila, da lahko dasta vrhovnemu poveljstvu v Indokini si-roka pooblastila, tako da ta sprejme kateri koli ukrep, potreben za izboljšanje francoskega položaja. Maščevati moramo mrtve v Caobangu, Je grozil Pleven, ki je zaključil svoje poročilo, da je treba nuditi naglo in veliko pomoč francoskim četam na operacijskem področju, katerega bo izbralo francosko poveljstvo Zato je minister napovedal, da bo treba ne glede na izgube evakuirati nova ozemlja i-n umakmti
francoske čete v bhžino pol e-delsko bogatih predelov. Pleven jie še obtožil LR_ Kitajk da podpira in oborozuje H ii-minhovo vojsko.
Pleven je v svojem <S°V(?™ povedal, da je V Indokini 151 tisoč mož francoskega ekspedicijskega zbora, poleg tega.,Pa še 126000 Vietnamcev. Tretjina francoskih letalskih sil je prav tako zaposlena v Indokini.
Precejšnje razburjenje v francoski narodni skupščini je izzval poslanec Dupont od republikanske stranke svobode, ki je izjavil, da so Francozi, ki umirajo v Indokini, žrtev napak ameriške politike na Daljnem vzhodu. Poslanec je obtožil vlado, da nima nobene odločujoče besede, kadar se pogaja z Američani in da doma ne uživa nobenega ugleda. Komunistični poslanec Pierre Juge Pa je ponovil stališče francoske KB in zahteval takojšnjo sklenitev miru z Vietnamom, Degolist Michelet pa je kritiziral vojaške operacije francoskega glavnega štaba v Indokini in označil za zločinsko odgovornost vojske za nedavne
poraze. Bivši letalski minister Pierre Cot je prav tako predlagal sklenitev miru z Vietnamom in poudaril, da francoske čete nimajo več opravka z dezorganiziranimi tolpami pač pa z dobro izvežbanimi in oboroženimi vojaki. Cot ie omenil, kako je Anglija rešila položaj v Indiji jn pozval vladio, naj se ravna po tem zgledu.
Popoldne se je debata nadaljevala .Govornik Rivet je zahteval takojšnji začetek pogajanj a Hočiminhom. Radikal Henri je primerjaj francoske okupacijske čete z oboroženimi silami držav članic OZN na Korejj in zahteval internacionalizacijo konflikta, da bi tako francoska okupacijska oblast dobila pomoč. Socialist Meyer je dejal, da je Hočiminh navadna podružnica Kominforma, priznal pa je. da tudj Baodad ni bil preveč posrečen eksperiment.
Dnevni red, ki so ga v zbornici predložili voditelji parlamentarnih skupin vladne večine in s katerim se izreka zaupnica vladi Q vprašanju Indo-kine, je narodna skupščina odobrila s 303 glasovi; proti je glasovalo 215 poslancev. Pred tem je skupščina odklonila s 490 glasovi proti 59 resolucijo degaullistov. ki je obsodila ((vladno politiko popuščanja* v Vietnamu. Pravtako je bila odklonjena resolucija komunistov, ki so predlagali takojšnji začetek pogajanj s Hočiminhom in povratek francoskega ekspedicijskega zbora. Proti resoluciji je glasovalo 408 poslancev, 171 pa zanjo. Končno je bila odklonjena tudi resolucija drugih levičarskih Skupin in neodvisnih, ki je predlagala vladi, nai izrabi vsako ugodno priliko ter naj začne mirovna pogajanja s Hočiminhom.
* * *
HANOJ. 19. — Skupina francoskih vojaških strokovnjakov z generalom Juinom na Čelu je danes popoldne prispela v Hanoj. Strokovnjaki so prispeli z letali, katere so spremljali lovci. V tej skupini je tudi minister Letoumeau, dalje glavni inšpektor francoskih oboroženih sil general Charles Vel-luy in guverner Carpentler Pi-gnon. Zato je bila v mestu poostrena varnostna služba. Vsi ti ukrepi so v zvezi s razglasitvijo obsednega stanja v vseh devetih mestih Severne Indo-kine. Sedaj je v francoskih rokah vzdolž goratega predela ob mejii z LR Kitajsko le trdnja-
va Langson. Nekatere vesti pa pravijo, da Hočimdnhove čete ogrožajo tudi to trdnjavo, iz katere so že evakuirali civiliste. Dobro obveščeni krogi pričakujejo, da se bo jutri vrnil cesar Baodai. Po zadnjih vesteh je general Juin takoj odpotoval na fronto, kjer se bo seznanil z vojaškim položajem.
V ivashingtonskih uradnih krogih poročajo danes, da nameravajo ZDA poslati v Indo-kino še pred koncem tega leta skupino lahkih bombnikov. Drugi poročevalci pa pravijo, da bodo ZDA popolnoma spremenile svojo gospodarsko in vojaško politiko do Indokine, da bi tako z novimi sredstvi utrdile francoski odpor v Indokini. Revizija ameriške politike in pošiljka skupine lahkih bombnikov sta baje rezultat konference med Trumanom in Mac Arthurjem.
Glasnik angleškega zunanjega ministrstva je danes dejal, da se niso ne v Londonu ne v Parizu niti ne v Washing-tonu raztovarjali o morebitni joolit.ičm konferenci med Bgo-daiem jn Francozi na eni strani in Hočiminhom na drugi.
Britanski delegat Younger je pripomnil, da je znano, da obstaja v OZN spor glede kitajskega predstavništva in da je glede tega britansko in sovjetsko stališče isto, vendar je prosil Malika, naj v tem trenutku ne sproži tega vprašanja. Dejal je, da bi bila s stališča postopka napaka sedaj omeniti še kaj drugega nego samo državo, ki mora biti zastopana, ter izrazil upanje, da bodo nasprotja v tem oziru v kratkem rešena.
Politični odbr • pa je nato pri glasovanju z 41 glasovi proti 7 in 10 vzdržanimi- zavrnil sovjetski dodatni predlog. ker je mnenja, da se ne sme postaviti na posreden način vprašanje kitajskega predstavništva.
Nato so s 5.0 glasovi in 8 vzdržanimi odobrili sestav omenjene komisije.
S 50 glasovi proti 5 vzdržanim (sovjetska skupina) so nato odobrili ustanovitev komisije za kolektivne ukrepe, ki ima nalogo proučevati sredstva za kolektivno varnost.
V komisijo so bile izvoljene Avstralija, Belgija, Brazilija,
Burma, Kanada, Egipt, Francija, Mehika. Filipini, Jugoslavija, Turčija, Velika Britanija,
Venezuela in ZDA.
Nato je odbor s 50 glasovi proti 5 (sovjetska skupina) in 3 vzdržani (Indija, Sirija in Argentina) odobril celotno resolucijo o ukrepih kolektivne varnosti. Vzdržale so se Indija,
Sirija in Argentina. Indijski delegat je obrazložil, da se je vzdržal, ker meni, da polaga resolucija preveč poudarka na vojaške ukrepe in ne dovolj poudarka na metode posredovanja in sprave.
Sledilo je nato razpravljanje o sovjetskem predlogu, ki poudarja potrebo uveljavitve določb listine OZN, ki se nanašajo na obrambo miru in mednarodne varnosti in ki podeljujejo odgovornost Za to Varnostnemu svetu in odboru zglavnih štabov. Sovjetska delegacija je namreč že na prejšnji splošni razpravi poudarjala, da ima Varnostni svet glede tega izključno pristojnost in se je zaradi tega uprla resoluciji sedmih držav, ki daje glavni skupščini možnost, da posreduje pri konfliktu, če Varnostni svet ne more tega storiti zaradi veta.
Francoski delegat Schujnan je predložil dodatni predlog, v katerem poudarja, da «prejžnje določbe ne bodo mogle v nobenem primeru preprečiti glavni j, _ skupščini izvrševanja funkcij, I moral zaradi bolezni opustiti
predvidenih v resoluciji, kl jo je sprejej politični odlbor*. Ta pTedlog je bil sprejet s 50 glasovi proti 5 (sovjetska skupina) in 3 vzdržanimi. Tako popravljena sovjetska resolucija ie bila sprejeta z 49 glasovi tn 9 vzdržanimi (med katerimi so vjetdka skupina),
Dalje ie bil s 34 glasovi proti 6 in 18 vzdržanimi zavrnjen sovjetski predlog, ki priporoča petim velikim državam,'naj se posvetujejo v smislu člena 106 listine.
Zatem so razpravljali o sirij-sko-iraški resoluciji, ki priporoča štirim velikim naj se sestanejo med sedanjim zasedanjem glavne skupščine, aa zopet preučijo glavna vprašanja, ki ogroženo svetovni mir in onemogočajo delovanje OZN, ter naj do 15. novembra poročajo o uspehu svojih pogajanj. Sovjetska zveza je predlagala, naj se k štirim, velikim doda še ((Ljudska republika Kitajska*. Kuomintangov delegat je zahteval, naj se la dodatek ne sprejme, ker da odbor ni pristojen rešiti to vprašanje. Na predlog Bolivije so sejo cd;go-dili na jutri zjutraj.
ZDA priznavajo
napad na sovjetsko ozemlje
.LAKE SUCCESS, 19. — V pismu, ki ga ie poslal glavnemu tajniku OZN Trygve Lieu, izjavlja ameriški delegat War-ren Austin, da ameriška vlada priznava, <j'a sta dve ameriški letali, ki sta operirali na Koreja, 8. oktobra napadli sovjetsko letališče in letala na področju Suhaja rjeka. V pismu izjavlja Austin, da je šlo za pomoto in da je bil kojnandant skupine teh letal odstavljen ter da bo prati odgovornim letalcem uvedeno disciplinsko postopanje. Dalje izjavlja Austin, da izraža ameriška vlada svoje obžalovanje zaradi tega incidenta in se izjavlja pripravljeno plačati odškodnino za povzročeno škodo, katere višino nai določi posebna komisija OZN,
vsakršno politično dejavnost za eno leto. Odstopivšemu ministru sledi Gaitskell, dosedanji minister za gospodarske zadeve. Gaitskell je 1926. z 20 leti postal pristal laburistične stranke. Leta r933 je postal minister za vojno gospodarstvo, nato pa minister za trgovino. 1945 je bil izvoljen za poslanca, po volitvah februarja 1950 meseca je spet postal minister za gospodarske zadeve in nadomeščal Crippsa na pogajanjih.
Britanska vlada se j-e danes sestala pod predsedstvom Attleeja. Politični krogi sodijo, da so na seji proučevali govor, ki ga bo kralj Jurij čital 31. oktobra \ spodnji zbornici. Govor bo posvečen mednarodnemu položaju, predvsem pa položaju na Daljnem vzhodu. Sodijo, da angleški voditelji želijo v zvezi s korejskim vprašanjem, da bi sg čimprej uresničili pogoji, ki bi omogočili politično združitev Koreje. Skratka želijo si volitev v Se verni in Južni Koreji, izvedbo resolucije OZN glede civilne uprave Združenih narodov v Severni Koreji in pa zmanjšanje dejavnosti Sygmanrija, ki ni Angležem preveč priljubljen.
Pri vseh teh terorističnih napadih je bila vsakokrat povzročena ogromna škoda
Policija je na kraj sam prišla kakih 10 minut po eksploziji ter uvedla ((preiskavo*, ki še traja. Kakšen bo njen uspeh si lahko danes mislimo, če upoštevamo, da je imela pri iskanju storilcev v vsakem primeru (itako smolo*, da storilcev ni nikoli odkrila, čeprav je vsakemu Goričanu, zlasti pa zavednim Slovencem prav dobro znano, v katerih krogih se taki napadi snujejo in iz katerih krogov so storilci.
* * *
Napad na trgov.ino Koren, ki predstavlja pravzaprav dejanski terorističen napad na Slovence, je sam po sebi ponoven poizkus uničenja slovenske imovine in oslabitve borbene sile našega naroda V Italiji. Poleg tega pa ima ta nctpad tudi namen terorizirati naše ljudstvo in ga odvrniti od njegovih osnovnih življenjskih zahtev.	,
Napad je bil izvršen prav v času, ko je. demokristjanski režim sprožil val protiustavnih zasliševanj najdoslednejših in najborbenejših slovenskih ljudi s prozornim namenom, da bi jih prestrašil ter ustvaril v ljudstvu mnenje, da je sodelo-vanje v demokratičnih in naprednih slovenskih organizacijah, protizakonito, da je sim-patiZlranje z delovanjem teh organizacij kaznivo ter zaradi tega priporočljivo, da se jih
izogibajo. Naravno je, da če so oblasti same pokazale svoje so-vraštv.o do našega ljudstva, ni bilo treba dvakrat reči fašističnim elementom, naj se tudi oni opogumijo in postopajo Po zgledu režima. P.rvi tak korak, ki je dovolj zgovorno pokazal namero teh elementov, je predstavljal lepak, ki se je razširil po goriških zidovih, v katerem so novi fašisti piri MSI prikazal i, kako morajo fašistični invalidi gledati manifestacije na' izrednih organizacij in biti pri vsem tem tiho, namesto da bi po stari fašistični praksi uničili vse, kar je ljudskega, naprednega in demokratičnega.
(Nadaljevanje na 3. strani)
senat
odobri! zakon o razpustitvi KP
CAMBERRA, 19. — Avstralski senat je odobril zakon o razpustitvi avstralske KP. Zakon stopi v veljavo jutri. Vlada misli, da bo vrhovno sodišče zahtevalo, da zakon stopi veljavo na koncu tega leta. KP pa bo verjetno zaprosila vžhov-no sodišče, naj prepove vladi, da bi zaplenila imovino partije in pa odstranitev komunistov iz sindikatov.
Trumanova
tiskovna konferenca
WASHINGTON, 19. — Truman je imgl tiskovno konferenco na kateri je izjavil, da ni nobene razlike med njegovo in Mac Arthurjevo politiko glede Formoze in sploh glede splošne ameriške politike na Daljnem vzhodu. Na vprašanje, alj bi ZDA branile For-mozo v primeru napada, v času ko še razpravljajo pri OZN končni položaj tega otoka, je Truman odgovoril, da Q tem se niso pogovarjali na otoku Wakc in da vprašanje še ni zrelo. Pač pa je Truman priznal, da se je z Mac Arthurjem razgovarjal glede Indokine in da ni bil sprejet noben sklep glede tega. Izrekel je tudi upanje, da bo mogoče kmalu skleniti mirovno pogodbo z Japonsko.
Kar se tiče notranje politike, je Truman izrekel prepričanje, da bodo demokrati odnesli odločilno zmago na parlamentarnih volitvah, ki bodo 7. novembra. Truman je odločno protestiral proti trditvam, češ da bo šele po izidu volitev uvedel nadzorstvo nad cenami in mezdami in izjavil, da je treba precej časa. preden je mogoče ugotoviti, ali se je treba zateči k lem ukrepom.
SlalM Cripps odstopil zamenjal go le Gaitskell
LONDON, 19. — Uradno poročajo. da je zakladni minister Stafford Cripps podal ostavko. Prav tako je podal ostavko na mesto poslanca v spodnji zbornici. Cripps bo
v VMm Nemčiji?
BONN, 19. — Zvezni minister za združitev Nemčije je objavil dokument, v katerem je rečeno, da oblasti na sovjetskem področju v Vzhodni Nemčiji pripravljajo zakon, ki bo določil, da bodo morali vsi mladeniči z 18 leti opraviti triletni obvezni vojaški rok v enotah tako imenovane ljudske policije. Poleg tega pa baje oblasti v Vzhodni Nemčiji pripravljajo nov nemški glavni štab. Po tem zakonu naj bi vsako leto služilo vojaški rok
120.000 mladih Nemcev. Ze na koncu tega leta bo 60.000 mladeničev vključenih v policijske enote, potem ko bodo dobili popolno vojaško vzgojo. Ministrstvo poroča, da šteje sedanji policijski zbor V Vzhodni Nem-čilj 200.000 mož, od tek je
95.000 vključeno v vojaške oddelke, 50.000 pa članov mobilnih enot (Bereitschaften) Slednji razpolagajo s strojnicami, topovi, tanki Goljat, Tiger in T 34.
HODI BOJI V PJONGJANGU
Napredovanje ameriških in drugih sil tudi na drugih področjih ironte
KOREJSKA FRONTA. 19. — Posebni dopisnik agencije An-sa poroča, da se prav ob dvanajsti uri začeli upirati Severni Korejci v Pjongjangu. Toda ta obupni odpor oziroma poulični boji, pravi dopisnik, bodo le dokončno uničile mesto, katerega že tri mesece neprestano bombardira letalstvo. Ogenj in oblaki dima ovirajo dihanje, hkrati pa krijejo na. predovanje čet, ki zasedajo spedišče mesta in severna predmestja. Severni nudijo napredujočim silam ogorčen odpor. Strojnice na oknih in topovi na cestnih križiščih sipajo o-genj na napadalce, toda tam kjer je preveč hud odpor, pomagajo napredujoči pehoti težki tanki, ki v nekaj trenutkih uničijo vsakršen odpor. Prva ameriška pehotna divizija je prodrla v mesto z juga, brigada Commonwealtha pa z jugovzhoda. Južni oddelki pa še vedno prihajajo s mesto z vzhodne strani.
Hkrati pa oddelki južnoko* rejske vojske operirajo severno od Pjongjanga, ker skušajo preprečiti umik severnokorejskim vojakom iz Pjongjanga. Ti se množično predajajo.
Ameriške in druge sile so dobesedno preplavile vse področje okrog Pjongjanga. Zato je težko sploh misliti, da bi severni postavili novo obramb, no črto severno od mesta in
skušali zaustaviti napredovanje. Morda so oddelkom že zapovedali, naj se umaknejo do mandžurske meje. S tab severne vojske pa je morda sklenil začeti gveriljo vzdolž meje, morda pa severnokorejski voditelji celo mislijo, da Mac Arthur ne bo 'pognal svojih čet do meje.
Položaj na ostalih odsekih fronte je naslednji: sevemo-vzhodno so južnokorejske čete, ki so zasedle Manhung, napro dovale y treh različnih smereh do Tekunga 20 milj bolj sevemozahodno, severnovzhod-no 13 milj proti Mungbongu in 8 milj vzhodno od Oktonga. Pri tem niso naletele na noben odpor. Na osrednjem bojišču so oddelki osme divizije napredovali na zahod vzdolž ceste, ki pelje iz Vonsana do Pjongjanga. Prva južna divizi. Ja pa je zasedla pred prihodom v Pjongjang dve letališči. 24. ameriška divizija je zavzela Kulsant pred Sinampo, ki ie pristanišče severnokorejskega glavnega mesta.
Socialni odbor OZN je začel razpravljati
osnutek konvencije za človeške pravice
LAKE SUCCESS, 19. — Socialni odbor OZN je včeraj popoldne začel proučevanje osnutka konvencije za človeške pravice in ukrepov za njeno uveljavitev. Razpravljali so o prvih 18 členih konvencije. Angleški delegat je izjavil, da njegova vlada ne bo mogla odobriti teh členov, dokler ne bodo sestavljeni bolj natančno.
Po dveh mesecih zasedanja, ki je sledilo prejšnjemu zasedanju glavne skupščine, je komisija za človeške jpravice pri OZN izdelala osnutek pikta o človeških pravicah. Ta pakt ima za smoter obvezati države podpisnice, da zajamčijo svojim državljanom osnovne sv b'ščive in človeške pravice, ki jih pted-vjdeva splošna deklaracija o človeških pravicah.
Med vsemi vprašanji, ki so bila postavljena pred komisijo, je bilo vprašanje pogojev, v katerih vlade lahko omejijo osnovne svoboščine in človeške Pravice. Vsi čla-
ni komisije so soglasno ugotovili, da lahko nastanejo primeri, v katerih vlade lahko omejijo nekatere pravice, ki jih jamči pakt. Povod diskusij je dalo vprašanje, na leakšen način in iz katerih vzrokov se lahko vlade pooblastijo, da omejijo te •pravice.
Večina članov komisije je sprejela stališče, ki dovoljuje vladam, da upoštevajo pri omejevanju pravic določenih v paktu predvsem formalno stran teh omejitev Na primer člen, ki govori o svobodi informacije, določa, da, je svoboda informacije zajam-
čena za vse, toda takoj nato je rečeno, da se fa svoboda lahko omeji, «v smislu zakona« in v interesu «javne varnosti», ((državne varnosti» itd.
Tako široka formulacija daje vladam pravico, da umaknejo vse pravice svojim državljanom, ker zakoni in javni red, ki ga ti zakoni ščitijo, so lahko tudi fašistični. Take formule niso nobena novost Uporabljali so jih v zgodovini režimi, ki sn se jih posluževali, zato da teptajo svoboščine in pravice državljanov svojih držav.
Toda listina OZN obvezuje vse države članice OZN, da se borijo zn zaščito pridobitev. osvobodilne vojne proti fašizmu. Komisija za človeške pravice, ki ie sestavni del OZN, bi morala v prvi
vrsti upoštevati to dejstvo in dovoliti omejitev pravic in svoboščin samo tedaj, če bi bila v nevarnosti obramba smotrov OZN, ki so določeni v listini OZN. Ne bi smela v nobenem primeru dovoliti, da se dopušča možnost zlorabljanja svobode informacij v namene vojne propagande, zasužnjevanja narodov, neenakopravnih odnosov med narodi in državami in p.oti neodvisnosti mal h narodov.
To je mnenje, ki ga Je zavzemala jugoslovanska delegacija v kr m'siji za člov ške pravice. Stališče jugoslovanske delegacije je temeljilo na izkušnjah, ki dck<zujejo, da v rokah vlad velikih držav postane «svoboda informacij)) z lahketo svoboda dezinformacij. Vsa sredstva za informacije v Sovjetski zvezi in v državah, ki so pod
njeno kontrolo, s0 v službi nepoštene in lažne propagande in klevet, ki ima za smoter oporavičiti tudi mo-Ji*ni napad na Jugoslavijo. Toda. ne gre samo za Jugoslavijo. Vsi mali narodi in “O-S^li narodi sveta so pod stalnim pritiskom velikih dr-zav. F interesu vseh naro-&ov se ne bi smelo dovoliti, da bi se svoboda in človeške prav.ee uporabile v te namene v polnem nasprotju z načeli Z listino OZN.
Večina komisije za Človeške pravice Pa je menila, da to lahko dovoli Jugoslovanska delegacija je imela za svojo dolžnost izjaviti, da si pridržuje pravico nadaljevati glede tega vprašanja borbo pred vsemi nstalimi forumi OZN.
Dobro je vedeti
Dobro je vedeti, da je tudi «La Compagnia Volontari Giu l:ani e Dalmatin poslala telegram De Gaspariju in Sforzi v zvezi z Dnviesovimi izjavami in z Lombardovim obiskom v Zagrebu. F telegramu pravi, jo ti Dalmatični takole:
«Ne odklanjamo v načelu, temveč poudarjamo nujnost etnične linije med Italijo in Jugoslavijo... V ponovni proučitvi narodnostnega položaja vse Istre, otokov, Reke in Zadra “P, . si,c.er 8 Pomočjo zadnjih dveh ljudskih štetij, avstrijskega od 31. decembra 1910 jn italijanskega 0d 21. aprila 1936...».
Na koncu telegrama pa zahtevajo od rimske vlade, da odkloni vsakršen politični ali teritorialni sporazum z Jugoslavijo, dokler bo ta ((taborila na italijanski zemlji*. Dodajamo: Na tisti italijanski zemlji, ki jo naseljujejo tisti Italijani, ki so jih našteli fašisti leta 1936, ko niso našli ne v Istri, ne na otokih, ne na Reki, ne v Zadru nobenega Hrvata ali Slovenca. Takšno etnično linijo mislijo u ((volontari*.
Včerajšnja «l’Unita» pravi, da mi o Daviesovih tjavah molčimo. Citatelji, ki berejo naš list vedo, da p v) res. Tisti pa, ki čitajo <tl’U-itAn vedo, da je res, da. jg el Unitas tista, k-, molči o genocidu v Sovjetski zvezi in o pridržkih delegatov SZ glede kaznovanja genocida pred OZN.
PKIMORSKI DNEVNIK
ES 2 .p
20. oKotaa^
				
losi	i' 1PI 1			i Mii lik«
nenačelno slaiisče hominlormislou do vprašani ohsinja slovenske šolo
Kominformisti služijo s svojo poliHko ciljem italijanskega šovinizma
Na tako imenovanem »zborovanju slovenskih roditeljev z mesta in okolice«, ki so ga imeli kominformisti pred približno 10 dnevi, je imela glavni referat Ditka Donini (kot kaže, ((najboljša* poznavalka problemov slovenske šole v vrstah kominformi-stov?) Da pozna res zelo »dobro* probleme naše slovenske šole, je razvidno iz same vsebine njenega referata, ki kaže v še bolj jasni luči vso podlost kominfor-mistov v njih izdajalski politiki do reševanja vprašanj, od katerih je odvisna usoda nadaljnjega obstoja slovenske šole na našem o-zemlju.
Doninijeva se spušča v svojem referatu v razpravljanje o vprašanju enakopravnosti slovenske šole z italijansko in o vprašanju stalnosti slovenskega učiteljstva ter zaključuje: »Predpogoj dejanske enakopravnosti slovenske šole je stalna namestitev učnih moči. In zato se moramo z vsemi silami boriti*.
Po njenem mnenju (in prav gotovo po mnenju «glavnih» ko-minformistov) je torej glavna ovira pri dokončni rešitvi vprašanja enakopravnosti slovenske šole prav v tem1, da slovenski u-čitelji niso stalno nameščeni; Vsa ostala vprašanja bi se torej po njihovem kar avtomatično rešila, čim bi bilo rešeno to vprašanje. Tudi mi smo bili in smo še vedno mnenja, da je vprašanje stalne namestitve učnih moči izredno važen problem, ki ga je treba nujno rešiti in za rešitev tega
Delavci!
Poslušajte DANES zvečer ob 19.45 «Sindikalne razgleden radia jugoslovanske cone Trsta, na valovni dolžini 212,4 m.
problema se in se še bomo z vso odločnostjo borili. Nismo pa seveda na noben način mnenja, da bi že sama rešitev tega problema prispevala k rešitvi še važnejšega problema, to je enakopravnosti slovenske šole z italijansko. Ce bi «govornica» ne bila kominformistka, oziroma bolje rečeno nepoboljšljiva šovinistka, bi morala pač priznati, da je še mnogo nerešenih in vendar zelo važnih vprašani, ki zadevajo slovensko šolo, katerih rešitev bi končno pripomogla, da bi slovenska šola postala enakopravna z italijansko.
Seveda si Doninijeva ni mogla kaj, da ne bi tudi v tem svojem referatu udarila proti «titovcem»; in prav v zvezi s «titovcl» je navedla sledeče ((Slovenski nacionalisti, titovci irt belčki trdijo, da je nujno potrebna ustanovitev posebnega oddelka za slovensko šolstvo pri predsedniku cone ter da naj bi bil vodja tega oddelka Slovenec. Mi pa smo mnenja, da je vprašanje njegove nacionalne pripadnosti postranskega pomena. Slovenska šola mora biti v sklopu italijanske in tako uživati vse pravice, ki ji pripadajo*. (Podčrtali mi).
Kot se naši čitatelji prav gotovo spominjajo, smo v imenu vseh slovenskih staršev vedno zahtevali, da se ustanovi slovenska šolska uprava, ki bo lahko odpravila krivice na račun slovenskega šolstva. Svojo zahtevo smo utemeljevali s tem, da se mi Slovenci nočemo obračati pri reševanju raznih problemov slovenske šole na ljudi, ki skušajo z vsemogočimi uredbami in ukrepi ovirati njen obstoj, ki so s svojim šovinizmom že dokazali svojo «skrb» za slovensko šolo, ki so se z vsem svojim delovanjem pokazali za zagrizene sovražnike vsega, kar ima kakršno koli zvezo s Slovenci. Slovenski starši so zato že večkrat Izjavili, da nimajo nikakega zaupanja v take ljudi ter zahtevajo, da se končno loči slovenska šolska uprava od italijanske, da se s tem nudi možnost Slovencem, da o svoji šoli odločalo sami.
Kominformlstom seveda ni mar, da bi tudi mi Slovenci dosegli, da bi o svoji šoli odločali sami; nPro je celo ljubše, da vodijo sedanjo šolsko upravo še kar naprej Italijani, da ostane torej slovenska šola podrejena italijanski šolski upravi. Zato pa tudi trdijo, da mora slovenska šola ostati v sklopu italijanske šole. Kako sl torej zamišljajo kominformisti tisto bodoče ((uživanje* pravic, ki slovenski šoli sicer pripadajo? Ali «upajo», da bi Vojaška uprava nastavila take upravnike (italijanske seveda), ki bi se odslej naprej brigali, da doseže slovenska šola enakopravnost z italijansko? Obenem pa sami zatriujejo, da je vsak funkcionar VU zvest izvrševalec njene politike. Njihova «skrb» za to, da bi slovenske šo'e v sklopu italijanske uprave še vnaprej »uživale* vse pravice, ni v bistvu nič drugega kot nov dokaz njih podle politike, ki podpira italijanske šovimstične kroge v njih gonji proti slovenskemu ljudstvu, kateremu bi radi i eni 1 drugi čim prej »privoščili* takšno »uživanje* pravic, kot ga pozna naše ijudstyo še izza časa fašističnega terorja. Podlo podtikavanje. da naša borba za osamosvojitev slovenske šole izvira iz naših nacionalističnih stremljenj, postavlja na laž kominformiste same; zgodovina borbe za pravico slovenske šole preveč dobro kaže, kakšne odnose so imeli do sedaj italijanski odgovorni krogi do vprašanj obstoja slovenske šole.
Da niso bila rešena vprašanja v zvezi s slovensko šolo Je po mnenju kominformistov kriva edince Voiaška uprava. Tudi mi krivimo Vciaško upravo, da nosi kot naivišja oblast na našem ozemlju odgovornost za vse krivice, prizadejane slovenski šoli. Ne pozabi lamo pa pri tem, da zatira italijanski šovinizem slovensko šolo že dolga desetletja, to se pravi že od takrat, ko tukaj še ni bilo angio-ameriške Voiaške unrave. Zatiranje slovenskega lludstva na našem ozemlju In s tem v zvez, tudi zatiranje slovenske šole je eden izmed glavnih ciljev italijanskega šoviniz-
ma. Da bi se pa proti njemu borili, se kominformlstom še sanja ne, temveč mu s svojo politiko celo služijo.
Na Goriškem, na primer, ni an-glo-ameriške VU, v Beneški Sloveniji prav tako ne, in vendar je tam slovenska šola prav tako zatirana, oziroma v mnogih krajih sploh ne obstaja. Kominformisti se tega vprašanja seveda ne bodo dotaknili, ker bi morali sicer priznati, da tudi v sklopu z italijansko šolo slovenske šole ne uživajo svojih pravic.
Tržaških Slovencev zato ne bodo mogli kominformisti nikoli prepričati, da je edini sovražnik slovenske šole edinole VU.
ZA USPEŠNEJŠI RAZVOJ SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU
Ustanovljeno je Dramatično društvo
Splošno mnenje vseli navzočih na ustanovnem občnem zboru je bilo, da je treba čimprej preskrbeti gledališko dvorano
Lahko zapišemo, da je prišlo včeraj zvečer do enega izmed zelo pomembnih dogodkov V kulturnem življenju tržaških Slovencev. Ustanovilo se je namreč, oziroma obnovilo Dramatično društvo v Trstu. Vsi, ki jim ie mar slovensko kulturno življenje v Trstu sploh, delo našega gledališča pa še posebej, so že ves čas pogrešali močnejše organizacijske in tudi pravne oblike za konkretnejše pristopanje k rešitvi vprašanja Slovenskega narodnega gledališča, to je predvsem vprašanja neobhodno potrebne dvorane. Z dvorano za gledališče bi se istočasno rešilo vprašanje prostora za ostale kulturne prireditve.
Včerajšnji ustanovni občni
zbor Dramatičnega društva je v imenu sklicateljev pričel tov. Andrej Budal, predsednik
SHPZ in upravnik SNG. Po Čitanju društvenih pravil se je razvila zelo živa diskusija, kjer
so se ponovno poudarili nekateri členi pravil društva, ki si je za svoj namen zastavilo vsestransko podpiranje slovenske dramatike in gledališke umetnosti. Za dosego tega namena bo društvo vodilo osrednje gledališče na STO, izdajalo bo slovenske gledališke igre in razpisovalo nagrade za najboljša dramska dela, ustanovilo in vodilo bo dramsko šolo in sploh skrbelo za gledališče. Po pravilih je tudi določeno, da lahko postanejo člani dru-
V Plai/jali mislijo
da se bodo oni najbolje odrezali v Borštu
Ne moremo se preveč hvaliti, toda tudi skrivati ne moremo našega dela in uspehov. Kakor po drugih vaseh dolinskega okraja se tudi mi pripravljamo na naš okrajni tabor OF, ki bo v nedeljo v Borštu. Pripravljamo se vsi in smo skoraj gotovi da prednjačimo med vsemi drugimi vasmi našega okraja. Sicer pa bomo videli v nedeljo, kdo se je bolj pripravil in od kod bo prišlo največ ljudi na tabor.
V naši vasi noče zaostajati nobeden. Naši najmlajši se pridno učijo, ponavljajo točke, ki so jih že izvajali r.a pionirskem prazniku v Trstu in ki so lepo uspele. Pionirke bodo zaplesale folklorni ples, pionirski pevski duet bo nekaj zapel, odrasli pa se bodo pokazali z zborno recitacijo. Prepričani smo, da se bodo dobro odrezali, saj jih vodi tov. Nakrst od SNG iz Trsta. Da ne govorimo o pevskem zboru, ki se dobro pripravlja in vodi, da bo lepo zadonela naša slovenska narodna in borbena pesem. Naša godba na pihala pa nam bo igrala lepe komade, da bo odmevalo daleč v Glinščico. Na tabor pa ne bodo šli samo pevci, godba itd. Sli bomo tudi vsi ostali saj bo to naš praznik
Pa tudi iz drugih vasi pridi-' te, da se bomo videli, pogovorili in ob konca še prijetno zabavali!
TAR DR KSHHOIIILM MIE
_L /liJ Uli/ za dolinski okraj
BO
v Borštu
(r.a prostem vi Hribnici)
V NEDELJO 22. OKTOBRA OB 14. URI
V BORŠT IN NAZAJ VOZIJO AVTOBUSI IN VLAK
S postaje Čampo Marzio odpelje vlak v Boršt ob 13.05, deset minut pozneje pa odpelje s postaje pri Sv. Ani.
Iz Boršta v Trst odpelje vlak ob 18.45 in ob 22.15.
Priporočljivo je, da se udeleženci iz mesta poslužijo poleg vlaka avtobusa podjetja »Stradale*, ki odpelje iz Trsta (Trg Bariera) ob 11.45, 13.15, 14 in za zamudnike ob 14.45.
Dalje vozi avtobus (redna proga iz Ulice Carducci-Por-
tici na Katinaro vsakih 15 minut. Od zadnje postaje na Katinari do Boršta je kakih 30 minut peš.
Barkovljani, zlasti pa člani pevskega zbora, naj se poslužijo avtobusa, ki bo odpeljal izpod mosta v Barkovljah točno ob 13.15.
Iz I. okraja
bodo prišli s pevskim zborom
Za časa NOB je bila OF tista organizacija, ki je zajela v svoje vrste vse rodoljubne in demokratično čuteče ljudi. Zajela ie vse tiste, ki so čutili in bili prepričani, da je prišel trenutek, da se otresejo domačega in tujega jarma. To je bi-
lo mogoče doseči le z organizacijo, ki bi dala vso materialno in moralno pomoč borcem za svobodo. Ta organizacija je Lila OF in v to organizacijo je' delovno ljudstvo tudi verovalo. V organizaciji OF je sodelovalo tudi mnogo zavednih Slovencev iz Barkovelj. Zato ni nič čudnega, da so ostali tudi po zmagi nad fašizmom in po objavi resolucije Komin-forma kljub vsem klevetam kominformistov in reakcije zavedni.
V Barkovljah imajo svoje lepo uspevajoče prosvetno društvo in pevski zbor, ki je dobro znan v coni A in B.
Obvestila Kmečke zveze
PRISPEVKI ZA POGOZDOVANJE IN ZBOLJŠANJE P.ASNIKOV
Vse člane, ki so že vložili prošnje za podpore za pogozdovanje ali zboljšanje kra-ških pašnikov, Obveščamo, da za drugo polovico letošnjega leta ni bilo v ta namen nakazanega v državnem proračunu nobenega kredita in da zaradi tega ne morejo pristojni uradi upoštevati zadevnih vlog. Upanje je, da bodo potrebna nakazila določena za prvo polletje prihodnjega leta. Gozdarski urad, ki je za to zadevo pristojen, sprejema se nadalje prošnje, ki se zaenkrat lahko vlagajo na prostem papirju. Podrobna pojasnila dobite uradu KZ. ki je na razpolago članom tudi za sestavljanje prošenj in načrtov.
najemnino v smislu najnovejših določb.
POVIŠANJE STANOVANJSKIH NAJEMNIN
Nedavno povišanje stanovanjskih najemnin ne zadeva kmečkih hiš, ki jih imajo zakupniki v najemu skupno z zemljišči. Naiemnina se poviša samo v redkih primerih, ko je najemni pogodbi določena posebej zakupnina za zemljišča in posebej najemnina za,stanovanje ,in gospodarska poslopja. Jamo je, da imajo kmetovalči, ki so oddali v najem prostore za stanovanjsko uporabo, pravico, da najemnikom zvišajo
Z motorjem jo je podrl
Po Gretskem klancu proti mestu se je včeraj dopoldne na motorju peljal 35-letni tramvajski uslužbenec Gvido Colli. Med vožnjo pa mu je nasproti privozil neki kamion, kateremu se je umaknil na desno stran ceste in pri tem podrl 35-letno pešačico Ano Cristi iz Ul. Cavazzeni 3. Pri trčenju je motorist padel z motorja, pešačico pa je sunek vrgel v obcestni zid. Oba ponesrečenca so takoj po nesreči z avtomobilom Rdečega križa prepeljali v glavno bolnišnico, kjer bn moral prvi zaradi zloma desne čeljusti in poškodb po desni roki in nogi ostati okoli 30 dni, Ana Cristi pa zaradi poškodb po desnem kolenu in levi štreni telesa okrog 8 dni.
PODALJŠANJE POLJEDELSKIH POGODB Po naših informacijah bo kmalu izšei odlok o podaljšanju poljedelskih pogodb polovi-narjev in zemljiških zakupnikov za leto 1950-51. Morebitne odpoved; s strani zemljiških lastnikov ne bodo potemtakem veliavne
SKODA POVZROČENA PO VOJAŠČINI Opozarjamo člane, da urad Kmečke zveze sestavlja brezplačno prošnje, ki so potrebne za izplačilo vojne škode, ki jo povzročajo vojaške edinice. V primeru številnejših poškodb bo prišel izvedenec zveze na lice mesta, da bo kmetovalcu s tem prikrajšana pot v Trst.
ZA DVOLASTNIKE Vse lastnike, ki posedujejo zemljišča v Jugoslaviji v globini do 10 km od meje in si niso še preskrbeli dvolastniške knjižice, naprošamo da se ob priložnošti zglasijo v uradu KZ
PRIJAVA ŠKODE POVZROČENE PRI IZVRŠEVANJU JAVNIH DEL
Večkrat se pri izvrševanju javnih del povzroča škoda na zemljiščih, nasadih ali na zgradbah, ki s0 v bližini gra-dilišča cest, vodovodov itd., in sicer zaradi zasedbe prostora, zaradi min itd. V načelu morajo vso tako Dovzročeno škodo poravnati podjetja, ki imajo v zakupu delo. V cenah, ki so nakazane za gradnjo so namreč vključeni tudi izdatki, ki jih ima podjetje za izplačevanje odškodnin Kavcija, ki jo mora vsako podjetje vložiti ob sklepu pogodbe služi med drugim tudi za poravnavo morebitnih poškodb.
Ko ie delo dovršeno dolcčl consko predsedništvo rok za vlaganje prošenj za odškodni-ne. Ta odlok ie izobešen na občinski razglasni deski.
Opozarjamo člane, da se je že večkrat zgodilo, da niso bili pnzadeti pravočasno obveščeni o tem roku in da s0 za rt. 'j tega zgubili pravico do odškodnine. Nujno je, rotrebno, da se ta rok ne zamudi, ker bi biln v nasprotnem primeru vsako nrizadevanj” za izplačilo odškodnine zaman. Pripominjam-', da velta omenjeni no-stopek le r Poravnavo škode: in ne zp odškodnino, ki pripada lastnikom zaradi razlastitve i nepremičnin.
Nastopil je večkrat v Jugosla- časno s svojo prisotnostjo dajo
vi ji jn zadnjič v Ilirski Bistrici na slov.ensko-hrvatskem kulturnem festivalu. Barkovljani so lahko ponosni .na svoj pevski zbor, ki se. številčno vedno-bplj, širi. Nastopili bodo v nedeljo na taboru OF v Bprštu. Spremljali jih bodo tudi ostali Barkovljani, ljubitelji lepega petja.
Niso pa samo Barkovljani ponosni na svoj pevski zbor, temveč vsi član; OF in ostalih množičnih organizacij, ter vsi demokrati I. okraja z Grete, Rojana, fikorklje in dela mesta. V tem delu mesta I. okraja je še drugi pevski zbor ((Tržaški zvon*. Ta zbor ne nastopi v nedeljo v Borštu, na taboru, se Pa marljivo in z vnemo vadi za samostojen nastop. Da pa ne bi izostal pri sodelovanju na tem taboru pripravlja 1. okraj dve skupini za vlačenje vrvi.
Skupina iz I- okraja je namreč odnesla zmago v tekmi na taboru SIAU na stadionu «Prvi maj*. Ta skupina je trdno odločena priboriti si zmago tudi V tekmi na taboru OF dolinskega okraja v Borštu v nedeljo dne 22. t. m. Na uho jim je prišlo, da se resno pripravlja na to tekmo skupina iz tovarne strojev pri Sv. Andreju, ter poleg nje še druge skupine, ki niso nastopile na stadionu.
Vabimo vse, da se udeležijo tabora OF v Borštu in isto-
vzpodbudo našim «štrikarjem» pri tekmi, ker bo borba tokrat zelo huda. Tovarišem, ki bodo nastopili v tekmi, pa želimo, da sU tudi tokrat priborijo zmago in z njo dokažejo, da jim v taki tekmi ni kos nobeden drugi.
štva fizične in juridične osebe, ki so potem lahko redni, podporni ali ustanovni člani. Pravila so bila U celoti sprejeta z naročilom upravnemu odbpru, da izvede malenkostne nebistvene poprave.
Pri volitvah je bil izvoljen 15-članski upravni odbor, ki ga sestavljajo naslednji tovariši: predsednik dr. Vladimir Bartol, podpredsednik dr. Josip Kosovel, tajnik Rado Rauber, blagajnik Miro Presl; odborniki: dr. Andrej Budal, Ema Tomažič, Lojze Spacal, Franc Stoka, Boris Pahor, Boris Race, Mo-dest Sancin, Jože Babič; načelnik igralskega oddelka Milan Košič, načelnik dramaturškega oddelka Miroslav Ravbar, načelnik gospodarskega oddelka Belizar Sancin. Nadzorniki pa so,- dr. Angei Kukanja, Stanko Renko in Dušan Hreščak.
Z e pri diskusiji o pravilih so se oglasili nekateri tovariši, ki so dali pobudo za nekatera zelo potrebna in koristna razmišljanja, ki so končno že rodila Prvi sad v nekaterih konkretnih sklepih.
Ker so na občnem zboru močno poudarjali potrebo gledališke dvorane kot Pogoj za uspešnejše nadaljnje kulturno delo v Trstu, slovenska javnost v Trstu z napetostjo pričakuje,
KOLEDAR
ffledafodce -
Petek 20. oktobra
Janez Z„ Raša
Sonce vzide ob 6.27, zatone ob 17.12. Dolžina dneva .10,45. Luna vzide ob 15.16, zatone ob oo.zv-
Jutra sobota 21. oktobra
Uršula, Stojslav
fljoluunmtaivii {ilm
iti
bodo predvajali v naslednjih dneh in krajih: danes 20. t. m. v Rovtah (Kolonko-vec) - gostilna Bako; v soboto 21. t. m. v kinu v Skednju; v nedeljo 22. t. m. v Plavjah (dvorana Cok); v ponedeljek
23. t. m. v Trebčah; v torek
24. t. m. v Borštu; v sredo 25. t. m. v Domju.
Predstave se pričnejo vsakokrat ob 20. uri.
V škedenjskem kinu bodo predvajali dokumentarni film «Dan slovenske kulture* pri rednih predstavah v soboto 21. t. m. ob 19 in 21 kot filmski obzornik.
OF
SEJA IZVRŠILNEGA ODBORA OF bo danes 20. t. m. ob 16 na sedežu v Ul. R. Manna 29.
PROSVETNA DRUŠTVA
ODBOR PD «S.
ima sejo nocoj 20. t. m 20.30 v običajnih prostorih.
JENKO* ob
URADNE OBJAVE
TRST, 19. (PIO) — Ukaz ZVU št. 199, ki stopi v veljavo z objavo v Uradnem listu 21. oktobra 1950, opredeljuje delokrog in pristojnost ustanove za industrijsko pristanišče v Zavljah (Er.te del Porto Indu-kdaj bo pozvana, da pomore pri J striale di Zaule) glede finansi-
_ .	v	. «#>•%!.	^	c o.K !n mAnioTil
konkretni akciji za uresničenje
te davne in vroče želje vseh zavednih tržaških ■ Slovencev. V tem smislu tudi pozdravlja ustanovitev Dramatičnega društva in .mu zagotavlja vso svojo pomoč Za dosego čim večjih uspehov, ki naj bi se pokazali že kmalu! — :
Izlet v V rhovlje
Zveza partizanov STO obvešča vse ki so se prijavili za izlet v Vrhovlje pri Plavah (Goriška brda), da bo odhod iz Trsta z avtobusi v nedeljo dne 22. t. m. ob 4. uri iz Ulice Fa-bio Severo št. 6.
Za izletnike iz Nabrežine in okoliških vasi bo odhod z Glavnega trga v Nabrežini ob 4. uri. Iz Saleža (križišče) ob 4.20.
Za izletnike s Proseka in Kontovela bo odhod od 4.35 s križišča na Proseku.
Izletniki z Opčin in okoliških vasi naj se zberejo ob 4.30 pred kinom na Opčinah.
ranja pravnih eseb in podjetij v okviru načrta za razvoj industrijskega pristanišča V Zav-'ljah in davčnih oprostitev, ki so dovoljene za vse poslovanje in transakcije v zvezi z gori omenjenim finansiranjem.
IZLETI
V. nedeljo 5. novembra bo na povabilo Planinskega društva iz Gorice izlet PDT na Tr-stelj. Vpisovanje pri ZDTV (UCEF), Ul. Machiavelli 13, II. do vključno 25. t. m. Predložiti je treba člansko izkaznico. Cena je za člane 500 lir, za dijake in nezaposleno mladino pa 250.
Za našega dijaka
daruje Prosvelno društvo «1. Vojko* Prcseik-Kontovel 2000 L. V isti namen daruje tovariš D. R. 2000 lir.
TRŽAŠKA BORZA
Zlati šterling 8175-8225, papirnati šterling 1740-1760, dolar 675-680, dolar (telegrafski) 685-686, švicarski frank 155-156, 100 francoskih frankov 175-178, av. strijski šiling 21,5-22.
STRELSKE VAJE
TRST, 17. (AIS) — Na openskem strelišču bodo 21. oktobra 1950 streljali s pištolami od 8. do 17. ure. Na pomorskem stre. lišču v Sesljanu bodo od 23. do 27. oktobra 1950 streljali s protiletalskimi strojnicami dnevno cd 8. do 17. ure.
Smrtna nesreča angleškega vojaka
V bližini Jelarjev pri Miljah se je včeraj dopoldne pripetila huda prometna nesreča, katere žrtev je postal neki angleški vojak, katerega ime oblasti če niso povedale. Smrtno ponesrečeni vojak se je peljal z vojaškim av.tomobilom, ki
se je na ostrem ovinku prevrnil in šoferja pod seboj pokopal. Na kraj nesreče je takoj privozil avtomobil vojaškega Rdečega križa, ki je na mestu mrtvega vojaka odpeljal v vojaško mrtvašnico. Podrobnosti bodo znane šele ta krat, ko bodo vojaške oblasti izdale poročilo.
Nesreča 80-letne starke
NOČNA SLUŽBA LEKARN
V mesecu oktobru imajo sledeče lekame nočno službo: Biasoletto, Ul. Roma 16; De-pangher, Ul. sv. Justa 1; Man-zoni, Ul. Settefontane 2; Mar-chio, Ul. Ginnastica 44; Rovis, Goldonijev trg 8; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo.
Slovesna otvoritev nove šole v Domin
Kominformist Lovriha govori samo Italijanski
1 111
3.13
aai
NOVA SOLA V DOMJU.
Včeraj dopoldne so v Domju I se je začel sicer že 12 aprila, slovesno otvorili poslopje o- toda slovesna otvoritev je bila snovr.-e šole. Pouk v novi šoli | šele včeraj, ker tedaj niso bila
ODMEVI IZ SODNIH DVORAN
Novembra dve zanimivi razpravi pred porotnim sodiščem
Novembra bo tukajšnje tržaško sodišče razpravljalo dva zanimiva primera, ko sta svojčas dvignila toliko prahu med tržaškim prebivalstvom. Najprej bo 14. novembra na zatožni klopi sedela 65-letna zbiralka starih cunj Vincenca Fabianič iz Ul. Capitelli 4, obtožena umora sestre, poskusa požiga in uničenja trupla. Njen primer je bil zadnje dni aprila letos v ospredju živega zanimanja, ki se bo v dneh razprave najbrže še povečalo, predvsem še, ker ie zločin, katerega je obtožena, še vedno več ali manj zavit V neprodir-no meglo. Vincenca je bila aretirana 26. aprila letos, drugi dan po odkritju groznega zločina v siromašni sobici v Ul. Capitelli 4, kjer so našli umorjeno njeno sestro Katarino, s katero jj obtoženka skupno živela. S široko rano na desnih sencih je v mlaki krvi ležala rned cunjami, katere je zločinec zažgal, da bi tako zabrisal za seboj vse sledove svojega groznega dejanja. Policijski sum je padel na umorjenkino sestro Vincenco, ki jo je policija aretirala in jo prijavila sodišču. Ko je bilo to sporočeno Vincenci, ki je na vseh zaslišanjih odločno zanikala, de bj umorila svojo sestro, je mirno odgovorila, da si bo dobila dobrega odvetnika Gvida Ztn-nara in pred sodniki dokazala svojo nedolžnost. '
* *. *
Dne 21. novembra pa bo pred sodniki in porotniki dajala obračun 23-letna Sofija Zancato iz Fosso pri' Benetkah, ng Tržaškem ozemlju sta-nujoča v Banah 57, obtožena umora svojega zaročenca, ameriškega vojaka Williama A. Pruitta. Obtoženka je svoje dejanje skesano priznala. Bilo je 14. septembra letos, ko sta se s pokojnikom v sobici njenega stanovanja v Banah 57 pričela prepirati in ruvati. V navalu jeze je pograbila za kuhinjski noš in ga zasadila v vojakovo levo prsno stran. Kot so mnenja zdravniki, je le nesrečni slučaj hotel, da sg je nož zasadil v srce in prerezal aorto, zaradi česar je ubogi vojak kmalu nato izkrvavel. Mlado morilko bo branil branilec odv. Morgera.
Beračil je, ker ni dobil dela
3. t. m. je bilo, ko je 57-let-ni Ludvik Vrabec iz Ul. G. Gozzi 5 zamanj trkal na vratih različnih uradov, od sindikatov do privatnih ustanov, in prosil delo. Zagrenjen nad nepravičnostjo sveta, je v žepu začutil še nekaj liric, katere le hranil za najhuje, in sklenil, da jih bo vrgel v pijačo in tako vsaj za nekaj časa pozabil na svoje uboštvo. Stopjl je v najbližjo gostilno, naročil polič vina in premišljeval o svoji usedi. Iz poliča je prišel drugi in tretji, ko pa je postal najbolj žejen, mu je zmanjkalo denarja. Bil je prav
toliko okajen, da se ni nikogar bal, se postavil na vqgal Borznega trga in pričel prosit vbo-gajme.
Pasantov je bilo mnogo, dosti takih, ki so segli v žep, še ve« pa onih, ki so na njegov rovaš pripomnili pikro besedo. Ce bi teh besed ne izrekli, bi bilo morda še vse prav, tako pa se je. čutil užaljenega. Saj nisem delamrznež in potepuh, saj sem še isto dopoldne hodil od Poncija do Pilata in iskal delo, če pa mi ga nočejo dati, sem prisiljen, da prosim miloščino. , Je še vedno bolje kot krasti, do življenja pa imam končno tudi jaz pravico. Tako si je mislil in na osti odgovoril z ostmi.
V Trstu pa kljub ((dobrotam* za vse ni dela, krasti je prepovedano, beračit; pa se ne sme. In mimo sta prišla dva člana civilne policije, priložnostnega berača aretirala in ga odpeljala s seboj. Na policiji je Ludvika prijela sveta jeza. Na vse kriplje je začel okoli sebe brcati in otepati, na policiste Pa se je jz njegovih ust vlila ploha najbolj zabeljenih tržaških cvetk kot: «Spioni, krvniki človeštva, ščurkojedci* itd.
Rezultat tega njegovega priložnostnega beračenja je bil, da ga je včeraj okrožno sodišče obsodilo na 1 leto in 15 dni zapora ter na plačilo sodnih stroškov zaradi žalitev, nasilja in odpora, ter na 15 dni zapora zaradi beračenja. 1
Predsednik sodišča dr. Pic-ciola, javni tožilec Grubissi, zapisnikar Piuk. branilec po službeni dolžnosti odv. Sbla-tero.
dokončana še vsa dela.
Vendar enkrat! so se oddahnili učitelji, starši in otroci v Domju. Saj v stari šoli so bile razmere neznosne, obupr.e. Ni treba da jih zopet opisujemo, saj smo že jih tolikokrat, dokler se niso oblasti odločile in odobrile gradnjo nove šole. To je prva nova šola r.a podeželju, ki jo je zgradila Zavezniška vojaška uprava v pet in več letih svojega obstoja na r.-ašem ozemlju. Skoraj ne bi verjeli da je res. Kot da ne bi bile nove šole potrebne po naših vaseh: Mačkovlje in Pre-beneg še čakata, tako Gročana, Pesek in Draga, kakor tudi Sa-lež. Zdi se pa, da bodo tudi za te vasi poskrbeli. Toda bilo je treba čakati več kot pet let. Novo šolsko poslopje, ki je stalo 30 milijonov lir, je na lepi legi, malo ven iz naselja, čed-r.o in moderno urejeno. V pritličju je slovenska šola, in o-troški vrtec, zgoraj pa italijanska šola in vrtec, vsaka ima tri učilnice in pisarno, za vsak otroški vrtec pa je dovoljena ena večja soba. Ob strani je kuhinja ter jedilnica za vse o-troke osr.ovne šole in otroškega vrtca.
Solo v Domju obiskujejo slovenski in italijanski učenci. Zdelo se bi čudno, da je zadnje čase narastlo število italijanskih otrok, saj so v Domju večinoma Slovenci. Po zloglasni resoluciji so nekateri vneti « slovenski internacionalisti » prepisali svoje otroke iz slovenske v italijansko šolo. Poleg tega pa so se zadnje čase naselili v Domju še razni «esuli».
Pri slavnostni otvoritvi šole so bili polk. Marshall, zastopnik predsednika cone prof. An-dri, prof. Rubini, prof. Zizent, šolski nadzornik Benčič, šolska ravnatelja iz Doline ir.1 Milj in drugi zastopniki oblasti in gradbenega podjetja.
Domjo spada pod dolinsko občino, zato je goste pozdravil dolinski župan Lovriha, ki je imel kratek nagovor.
Kar obstali smo, ko je končal svoj govor dolinski komir.*-formistični	župan	Lovriha.
Vsem je dobro znano, da je dolinska občina popolna slovenska občina, razen nekaj družir.-, toda dolinski župan Lovriha je govoril samo v italijanščini. Niti besedice ni zinil v svojem materinem jeziku, v jeziku svojih občanov.
Ko smo napravili to opazko nekemu gostu, r.-am je tako odgovoril: «Nič čudnega, saj je kominformist*;
Z avtomobilom Rdečega križa so včeraj ob 10 pripeljali v glavno bolnišnico 80-letno Marijo Caharijo iz Milj. Njena hčerka Antonija je povedala zdravniškemu osebju, da je njeno mamo malo prej v Miljah z ročnim vozičkom podrl neznanec. Na srečo so ponesrečenkine poškodbe le lažjega značaja ter bo ozdravela že v 12 dneh.
Gledališče Verdi
Nocoj ob 21 bo-skupina bratov Micheluzzi uprizorila pričakovano novost Reinacha in C. Micheluzzija «Alfredo, salvami!*. Jutri zvečer uprizoritev G. Gallinove_«Mia fia>>-Predstava v počaščenje Carla Micheluzzija.
KINO
Rossetti. 21.15: Nastopa iS™]®?* družina Nino Taranto s iiot5 nek na odru*.	.
Excelsior. 15.30: «Crna roza*, D rone Power.
Fenice. 16.30: «Trgovci z belim blagom*. George Brent, Mar Toren, Hovvard Duff.	.
Filcfirammatico. 16,00: «Jutri J prepozno*.
Alabarda. 15.30: ((Velika nagrada*, Elizabeth Ttylor.	,
Armouia 15.30: »Tropska posas«, R. VVidmark, V. Lake.	..
Garibaldi. 15.00: «Da se še vim va», Margaret Lockvvooa. Icteale. 15.30: ((Argentinske nom* B. Grable.	. nnris
Impero. 16,00: «Obljuba», D°r Durante.
Italia. 16.00: «Z očmi spomina«, Michel Morgan.	„n„5ast
Kino ob morju. 16.00:	«Pe> jx_
iz Rio Escondido*. Maria F Savona. 15.30: ((Pustolovščine Juana*, Errol Flynn. . hiva. Viale. 15.130: »Poslednji Mom» nec», J. Hall. _ ,rv,uolie-Viltorio Veneto, 16.00: «Do_ no je ljubiti*, Wan Johnso
«Osvajalci»,
Orlean-
Adua. 16.00:	DanS
Andrevvs.	_	.	_
Azzurro. 16.00: ((Devica ska» I. Bergman.	seni
Belvedere. 16.00: «Ta več zmagal tudi jaz*.	15.3O:
Železničarski (Sv. Vid),
»Cittadella*. u„„riv V'#’ Marconi. 16.00:	«Henrik
Laurence Oliver.	,en0j.
Massimo. 16.00: »Toto išče [. Novo cine. 16.00: »Argonski ci» Pat O’ Brien Odeon. 15.00: »Henrik V.». Radio. 16.00:	((Slavolok zm»s
Ingrid Bergmann. , n pic-Vcnezia. «Strele»>
Vittčria. 16.00: »Božične-ce», Deana Durbin.
ROJSTVA, SMRTI IN
PORO*6
Dne 19. oktobra 1950 se
je 7
.Balkoni nad Canalazzam'
(Dramska skupina Micbeluzzl v »Verdiju«)
To je naslov komedije, ki jo je naprisul Alfredo Testom in ki JO je v sredo zvečer igrala, draihska skupina Michelvzzh v Verdiju, Komedija, je v resnici sbrillantissimav, kot je označeno na lepakih, tu in tam z malce preveč lahkimi sred-stv.i. Dejanje se vrši v Benetkah na praznik sv. Alojzija. Meščanska družina Cornetti se pripravlja, na praznovanje, ra. roča preproge, ki jih bo obesila na okne in balkone nad Canalazzom, po katererrubo šla procesija gondol. Eno sovo določijo za kakega eznamenite-gan gosta, ki bo tiste dni preživel v Benetkah. Zgodi se, da je fant. ki ima rad Berto, gospodarjevo hčer, nečak nekega Škofa, katerega bo on nastanil pri Comettijevih: navidez zaradi beneškega praznika, v r:s nici pa zato, da bo izposloval Bertino roko, katero je oče namenil staremu grofu! Odbor z-i organizacijo slavnosti pa medtem pošlje h Comettiievim revnega, podeželskega kaplarčka. katerega pa gospod Cornetti vseeno nastani, kaiti uporabili ga bedo za strežnika rimskemu škofu. Od tega trenutka se vse
.opre	;e
Trstu rodilo 7 otrok, umr 8 oseb in porok je bi • Poročili so se: arnerlSf* in jak Hamilton Donald vn p uradnica Nellina ,AWi- ;n glJ.
•d'
mamuta	,n	jt*
ški vojak Nogar Narry spodinja Rita MoreUb n pe. nik karabinjerjev Gueri
clich in uradnica BrV” Borto-netti, natakar VaIeSram
H in gospodinja Llini	gjne
gretto, mehanik Mario go-in 11 rafinira Olga GaSp	. in
in uradnica Olga Gasp . jn stilničar Rcdolfo . Degia-5 delavka Stellia Viezzo ■	■<.*
Umrli so:	76-letna	-g.jet111
Cossutta por. . Sers». .' tiič-Giuseppe Goma, 64 aterinJ berto Perat, 83-letna	^arCo-
Colli, 84-letna Fehcita 7jjetn* vina vd. Svorimch, Giovanna Prečah va-lato, 75-letna Francesca^ ,^! nar vd. Donaggto in Friderik Krevatin.
Telefonski številki uredništva
H3-8IIK in !14 R:ill
Pnštni predal 5(12
dogajanje vrti okoli gibčnega kaplnnčka. Mlada zaljubljenca se skregata zaradi podjetne vdove, Berta iz ihte koketira s starim grofom, tako da jo oče grofu obljubi. Toda vse se srečno reši, ker -> sfric škof prišel nalašč iz Rima da preskrbi nevesto nečaku!
Vsebine torej skoraj ni, a vse je vendarle važno v tem kompleksu zafrkacii na račun stremuških meščanov, katere vzdržuje gospodarjev brat, rdečeličen kmet! Meščanov, ki hočejo biti ((fini* in govoriti v <(italijanščini*, ki so se dotaknili s prstom nebes, zato ker imajo v gostih nič manj kot škofa iz Rima, ki si celo nabavijo služabnika v livreji! Sam humor in humor: s kaplanč-kom, ki sc veseli, ker bo kaj dobrega za pod zobe, s starim plešastim snubačem grofom, z veselo vdovo, katero je kaPian-ček zasačil, da se je na stopnicah poljubljala z gospodarjem Cornettijem! In s škofom, ki s svojim prestižem premaga ubogega grofa, in preskrbi nečaku Berto.
Pon Alessio, »potujoči* kaplan, je bil Leo Micheluzzi. ki je dal svojemu liku in s tem vsej komediji takšno resnično noto, da bi si je bolj resnične ne megli misliti. Segavost, humor, mimika, maska — vse je združil v podobo, ki ie zdolz treh dejanj viharila občinstvo in izzivala aplavz za. aplavzom na odprti sceni. Izdelani in pretehtani tudi ostali. Carlo Micheluzzi kot Pepi Cornetti, Ruggero del Fabbro kot škof, Andreina Carli kot Berta. Številčno izredno močan ter kvalitetno neoporečen talp an-sdmbl «Bratov Micheluzz>’»• Vse priznanje pa mu gre za izbiro del, ki so sicer skoraj vse komično zasnovana, a zatr, nič manj realistična in nič manj učinkovita.
b. p.
(Oddaja na
RADIoM
;°RETBSJ»
srednji"
JUG0SL. CONE **:710(iii
212.4 m ali I412
kc>
PETEK 20. 1»- l35°45: Ftr
6.30: Jutranja 8*?^ ročilo v ital. »n	....
7.00: Napovod časa	7 j5.
slov. in objava sporeu-,
in °bj.aVpo?Sf V
tranja glasba.
12.00 :   . , sre^~
12.30: Igra saxofonlst { ,n žil; 12.45: Poročila vMao0ve?lc *
ert!
java sporeda;
 čila
sporeo-a; 13.15:
13.00:
NaP°v
oWl
[ltll
N°'
l^^erU Derme^^r
va Jugoslavija- VOJ	Ma^o:
seni tslov.); 14-J°,-Jfjrana; V
sambel Radm : 14.45- r Pregled tiska v ital-.	.
gled tiska v slov.	ti	Hh,,
17.30: Politič^akto»^oren^;
17.40: Anton Foerster: ^ aS slavček* (fantaalJ?-,8 fS: R?, '( ni Pregled (ital.h 18^ 8.45
ročila v hrvaščini^.
porot pena medigra;	časa	-	10»
ročila v slov.; ____________
vprašanja t ital.- 2o.30: -J*" jz* kaj igramo OtaLl’Sev'daljnl<*,ud* igra (ital.): 21-30:.„r- 22.0°:
vaja narodni orkester, jjoV^
ska univerza: 10W *215: I%(KJ:
zgodovine (sl0X;Vni sol'®11’ 23°s: mentalni in vokalni so» .	p.^.
Zadnja Poro£l1.3 v slovJ * p»‘ Zadnja poročila Doreda Objava dnevnega sP ng gl<> •
slednji dan; 23.13.
UUBLJANA.MAH1*c> rel.BOSlaiaH0»A?“">
(Oddaja
•127
na v3""
212,4; 202,1 ni.
10. I950
ra v»*
PETEK 20. 10-	5-i
5.00:	Jutranji	P°|j)a vre^r
Napoved časa, p0 Sj5Va Jn, <i>' ska napoved in 0sI0vens!teteIO' ga sporeda; 5.25. JutranJ3 fir rodne pesmi; j e(j časa ing.l°-vadba; 6,00: Napo koledar,
koncert-	f,r
Lahek jutranji lw‘,v" višJ* 11.30: S0iska_ura *?žjc r**K<£
rede sedemletk Opoldan«14!,! po;
iavp in oglasi, »c. »ou-ljudske odborcl ojlavij^ j,ju^
nipci narodOV J1®,	l3»
JO
15.1 jtfD-
trfSJ
17-30: Šolska^
11.45: Glasbena Ojua; ia-,j Foved časa in P j ansam ,z-
črmki vokain* - vl5jezr> .	Uftl	.lite. LL.-rrfl
rede sedemletk m dpe *
gimnazij; — jzvsIa 3ist U3? it sklh avtorjev » pianist.,„nJ
SSi-B
«K5!E2d časaJdpBjav^j,;
lik30:’ Napoved “j^ba,
19A5: Zabavna pianin^a.^ jv. oglasi;	-	P°sI	S|a	b5Ke
20-15: zelel^s'te, bohsD ^grg po:
Wan'Netrlch
Prenos
Bedgrad:
fCa"i
a*
medigra;
ščinl.
*
^morski dnevnik
W*.< .-.Iti.!.
	
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - GL Silvio Pellico 1\11. nadst. - 1 elejon 11-32
Od
GORIŠKIH OBLASTI ZAHTEVAMO
ta končno najdejo in kaznujeio
Protislovenske teroriste
——^aCTiaJMiUmjffinnil — I — ——— i — ■— M——.—	—	—	n	—— i i mn ■ m— it^ r.»3«rB«nw
ne pa da jim z zaslrahovalnim zasliševanjem Slovencev dajejo poluho
^Nadaljevanje s s^ran^
toll IS0*?*1 do deianja ni
^ Hudih I?*.?11 ne VH ta-frUBlio	imajo	kri	za-
it mT° 3 *ovinističnim srdom »nam h’	^ar	*ma slovensko
i #ie rvL^"0,”0*0- Zat0 je mne-blv?	,	alstva pravilno,	ko
ie	zmožen take	iz-
‘l tak rOan*zJrati samo tisti, ki t«Wo “	zvezan s	pre-
ri ločit ’■	Se	od nje	ne	mo-
ti si ..{** da svoje «izkušnje», ni je pridobil v fašistič-' Prenaša v današnje dni.
Ponavljati, da pred-napad samo člen v nji( ,	eenskj,	šovinistični	go-
frestn 1	30	sovražniki	ne-
MsiihU' T^Pibujejo, da bi v mijlj ‘ °no zdravo in pošteno
1Cvfe!i-,fci 9a 38 naie l3’ud' iil„i h h- V narodnoosvobo-
"“‘ihen *’ da 51,10 po številu ^eniu •J,arod> vendar kljub ojinjj popolnoma, enak vsem ker m in da nam prav zato, »n *nak°Pravni, pritičejo ,llrodih-lCe’ katerih se drugi tt>sluiu-rfz ^d^nšnih koli skrbi 3eK> ;n jjfj uporabljajo.
linj2d™t'e logike pr; šo-Gcr;.. ? nastrojenih ljudeh v m najti.
nja s Slovenci tako enaka, da naše ljudstvo ne pravi brez potrebe, da v «novi» Italiji merijo po starem kopitu.
Goriški komisar političnega oddelka je na zasliševanjih, ki so bila pred dnevi in na katerih je bilo izprašanih čez petdeset ljudi, skušai izsiliti od njih izjave, da Slovenci v Italiji nismo terorizirani in da se oblasti do nas vedejo lojalno, prijateljsko itd. Gospodu ni uspelo, da bi spravil vodo na svoj mlin. Naši ljudje so mu odgovorili po pravici. Resnica je, da ne moremo Slovenci postreči niti z enim dokazom, ki bi vsaj v medli luči pokazal dobro voljo oblasti do nas. Prav nasprotno pa kar mrgoli dejstev, da so oblasti sovražne in da nam na vsakem koraku, če le morejo, mečejo polena pod noge in preprečujejo pravilen razvoj na kulturnem, gospodarskem in političnem področju.
Tudi včerajšnji napad na trgovino Koren predstavlja novo potrdilo, da so mu naši ljudje pravilno odgovorili. Ali hoče komisar političnega oddelka policije še kaj? Ali bo še vedno našel v sebi toliko poguma, do
se bo upal stavljati našim ljudem vprašanja, ki namigujejo našim ljudem, naj obsodijo same sebe? Kje so sipričo včerajšnjega napada njegove izjave, v katerih je skušal zaslišan-cem položiti na usta obsodbo pisanja našega lista?
Ustrahovalno zasliševanje daje samo se jasnejši okvir vsemu protislovenskemu dogajanju na Goriškem.
Naš narod si je sicer v veliki večini sam vzel svobodo in v mejah svoje državne skupnosti z lastno krvjo zapisal pravico, ki je nihče ne bo več izbrisal.
Nas, ki živimo na periferiji ozemlja naše narodne skupnosti, so za te pravice, za katere smo se tudi borili, ogoljufali in okradli. Ponovno so nas porinili v brezpravnost.
Zato moramo na lastni koži zopet okušati teror, prenašati trpljenje in nadaljevati borbo za sadove, ki so nam bili iztrgani iz rok.
Ker naši ljudje vedo, da nam vladajo ljudje, ki so črno srajco slekli ne zate ker jo sovražijo. ampak zate ker trenutno ni v modi. in ker vedo, da od takih ljudi nt morejo
pričakovati nobenih pravic, temveč samo nadaljevani* stare prakse, zato se upravičeno sprašujejo, kdaj bo pogromom, zažiganju slovenskih knjig, pretepanju otrok, ki ne znajo odgovoriti 0/icirju finančnih stražnikov v italijanščini, procesom proti naprednemu slovenskemu tisku, pretepanju zavednih Slovencev v Benečiji, množičnemu zasliševanju, bombnim napadom sledilo ricinusovo olje in množično odpošiljanje zavednih Slovencev v internacijo in konfi-nacijo.
Zato se bomo borili, da se odstranijo vsi tisti zločinski ostanki fašističnega režima, ki s fašističnim terorjem nadaljujejo. Borili se bomo, da bi se na naših tleh ustvarilo resnično bratsko sožitje med našim in italijanskim narodom.
Seveda Pa do medsebojnega zbližanja pa ne more priti, če oblasti še nadalje vodijo ostro protislovensko gonjo. S takim svojim ravnanjem ustvarjajo sovražnosti med prebivalstvom in se oddaljujejo od resničnih koristi tako Italijan skih kakor slovenskih množic, ki prebivajo na teh tleh.
Seja komisije
za javne nasade
Pred dnevi se je sestala v beli dvorani goriškega županstva občinska komisija za javne nasade. Na tej seji so člani komisije predvsem pregledali razne r.ačrte o olepšavi raznih kotičkov našega mesta in se največ zamudili pri proučevanju načrta, ki ga je predložil prvi vrtnar goriške občine za nasade na prostoru med Ul. Diacono in Oglejsko ulico. Ta zapuščeni pirestar naj bi spremenili v mali pregrajen vrtič, v katerem naj bi nasadili dve cedri in tri senčna drevesa.
Načrt je komisija odobrila in sklenila, da bo to delo izvršeno že do prihodnjega 4. novembra. Nadalje so člani pristali tudi na dokončno ureditev obeh gredic v Ul. Bombig pred vhodom v predor pod gradom in sklenili, da bodo pohiteli z delom pri javnih nasadih v Oglejski ulici. Nadalje je komisija tudi odobrila predlog, da se bodo pritožili na pristojne oblasti za poškodbe, ki jih povzroča drevesom javnih nasadov obešanje telefonskih in drugih žic.
Pregled konj
Obrambno ministrstvo je na podlagi čl. 18 T.U., po katerem lahko rekvirira vse četveronož-ce, odredilo, da se pregledajo vsi konji v naši občini.
Omenjeni pregled bo 25. oktobra 1950 ob 8.30 pri občinski klavnici v Ul. Carso. Konje bo-
do pregledali po abecednem redu lastnikov.
Pregledu za to pooblaščenih vojaških komisarjev je treba podvreči vse konje in mule goriške občine, ki bivajo v naši občini nad tri mesece.
Kršitelje te. ooiredbe bodo kaznovali po čl. 22-22 bis zakona o relcviziciji četveronožcev in motornih vozil za vojaške enote.
Občinska uprava bo v tej zvezi obvestila vse one lastnike kenj in mul, ki so se prijavili občinskemu nabornemu u-radu v Ul. Morelli 28 v septembru in oktobru 1950. Vsi ostali lastniki kenj j,n mul, ki ne bodo dobili omenjenega obvestila, so prav tako dolžni pripeljati svoje živali na pregled.
Ambula torij Zelenega križa
v Ločniku
Goriški Zeleni križ je te dni ugodil številnim prošnjam loč-niškega prebivalstva in zopet vzpostavil v Ločniku svoj sedež, katerega so za časa vojne porušili in ki je sedaj začasno posloval v stanovanju tamkajšnjega vodje. Po prizadevnosti vodje Cecuta Marija in babice Letizie Mi ar: je Zeleni križ lahko odiorl svoj ambulaitorij, za prvo pomoč v Ul. Udine v hiši babice. V ambulatoriju imajo zdravniško mizo in vsa potrebna zdravila.
Nesreča na stopnicah
Po stopnicah svojega stanovanja je včeraj padla 46-letna gospodinja Moratti Lucija iz Ul. Pavia 97. Ker si je potolkla koleno in r.i mogla sama do bližnje bolnice ji je prišel na pomoč Zeleni križ. V bolnišnici so ji zdravniki obvezali rano, zaradi katere se bo morala zdraviti 10 dni.
Tat v cerkvi
Pred dnevi se je v popoldanskih urah, ko je bila cerkev Podturnom prazna, vanjo priti, hotapil neznani tat. Pobožno se je prekrižal in svoja kolena upognil na stolu, kjer je pritrjen nabiralnik za miloščino. Cim je njegovo bistro oko pregledalo zadr.ji kotiček cerkve in ugotovilo, da ni v njej žive duše, je njegova spretna roka razbila ključavnico nabiralnika in se polastila vsega denarja, ki so ga verniki spustili vanj. Ko je to storil, se je tat spet por.ižno prekrižal in nato urno zapustil cerkev. Naslednjega jutra je cerkovnik pri pometanju opazil, da je nabiralnik odprt in da je iz njega izginil ves denar. Pustil je metlo sredi cerkve in stekel na kvestu-,ro, kjer je ves osupel prijavil predrzno tatvino.
OB 84-LETNICI PLEBISCITA V BENEŠKI SLOVENIJI
Država izterja v Beneški Sloveniji na leta več milijard davkov, od katerih vrne komaj desetino za potrebe ljudstva
Za Zeleni križ so v počastitev spomina dragega očeta darovali bratje Mazzoni 1000 lir in družine Capovilla - Colla - Tre-visan pa 2000 lir. Ravnateljstvo se zahvaljuje.
(Nadaljevanje in konec)
. Takrat., je - bilo gospodarsko stanje: na isti , stopnh kot v drugih državah in p it. drugih narodih, ki so živeli v istih o-koliščinah, sedaj pa, ko je poljedelstvo na vsem svetu napredovalo in se je zemljiški donos neprimerno izboljšal, smo pri nas ostali skoraj na vseh področjih na isti stopnji in smo na nekaterih celo nazadovali. Viri dohodkov in dela kot vinogradništvo, sadjarstvo ir: reja sviloprejk so pri nas že skoraj izginili.
Za v?.e, kar so se naši ljudje, nadejali, da jim bo nudila Italija, so kmalu ostali bridko razočarani. Z novim prevzemom oblasti je življenje naših ljudi postalo težje predvsem zaradi nenadne vzpostavitve kompliciranega birokratičnega reda, katerega niso bili vajeni in ki jih je oviral tudi pri neznatnih opravilih. Ce so hoteli n. pr. razširiti okno, da bi bila njihova hiša bolj zračna, so morali zaradi tega prebresti vse urade ir: zanemariti gospodarstvo, predno so jim oblasti dale svoje privoljenje. Takoj so med drugim občutili tudi zahtevo Italije po vojaštvu, ki je, čeprav za polovico manjša od avstro-ogrskega cesarstva, hotela imeti prav tako mogočno vojsko. Takoj so občutili obremenitev z davki, s pomočjo katerih naj bi Italija »civilizirala« druge narode z vojnami, imperialističnimi pohodi ter gradila ceste, mostove, nove hiše, šole v Libiji, Abesiniji in Al-
baniji, medtem ko bi mnogo bolje opravila, če bi taka dela opravila na svojem ozemlju.
Težko je reči koliko denarja je Italija izterjala v teh krajih v 84 letih z vsemi mogočimi davki, ki jih morajo ljudje plačevati bodisi, kadar si nabavijo sol za polento ali pa kotel, da bi jo v njem skuhali. Vsi davki, ki jih mora plačevati ljudstvo, znesejo nekaj milijard.
Zaključujemo z vprašanjem, kaj nam nudi država? Odgovor je enostaven: nič več kot eno desetino tega, kar nam odtrga:
Zlomljena rama
Na hodniku svojega stanovanja v Ul. New York 8 se je včeraj spodrsnilo 20-letnemu Egidiju Ronco. Pri padcu je mladenič zadel ob tla z desnim ramenom in si ga zlomil. Zateči se je moral v bližnjo bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ga primerno obvezali in ga nato odposlali domov, Ozdravel bo v 20 dneh.
KINO
VERDI, 17: «Feščena vrv«.
VirloRIA, 17: «Ljubimci mrtvega mesta«, V. Majo.
CENTRALE, 17: «Deček z zelenimi lasmi«, P. 0’Brien.
MODERNO, -17:	«Ne	zapusti
me«, I. Lupino.
EDEN, 17: «T-Men proti zločincem«.
o m
kakor njihovi glavar-bodo ~ ' 30 nekd(Li rekli,
^ Rima
dali narodnostnim
*° ianam Vse pravice. Rekli zanje že sam bi	hit; nepra-
vi 0 narodnih manjšin, ki i^Vtreho pod italijansko
ifco j i krtačo, ker je italijan-
it in «	0	<(Simb°l	demokraci-
rc^M0?8”' ker ie italiian-^ Oblika... Tako so govo-
t«!i 50 kot premaganci kle-
bjj
Pre(J
svobodoljubnimi na-
4 kolenih zagotavljali, *o j ° 2i°, ki je bilo stcrrje-fciijjn. ’?ni njihove države, po-l!sonLlt?’ T°da od takrat se "id 2? mnogokrat dvignilo ^Ico .J”0"1 3n zašlo za F ur-!%». niiin°. in danes, ko se 'i u.i° sPominjamo zagotovil °Vrstnih visoko donečih
■ ‘uui;rnoramo priznati, da so tojjjj lanski državniki zelo od-Siin Pokazali so s % - e[°vanjem, da takrat
®°vorili resnice
- - v ;
- ^e vsakodnevno priča,
'»(S v daliji smo od leta
S® nan* ^ta^3'a,> nima nobe-j;a!Cna Popraviti fašistič-je marsikateremu ^6 sn ku vzel° življenje; m,-n?’ da ie v marsikate-2ru podobnost ravna-
m ostra sekira
iSta sntr'3u trde kosti ie me-
lft n?rca urezala v desno
S
< nu	v	U<
Na nega mesarskega
va-Pod-laž-
, Sedež'va’, 3e Nanut stekel ” »>- želenega križa, kjer
f-Tt.	Danijela iz
> znača--e bila raaa le
4 sedež '
r°ko obvezali.
Jal°vi na kašči
li- ^a“dSa?,?SeUena gospodiča 36 veerai*a S-6idl vd' Sta' v so nerr . pnlav'la policiji,
kj*00 kaščo”*-tatovi vl°mili na
ln ji iz stare za-3>h oblnT13^ odnesli več po. . lia snr. i, iib ie pred dne-
spraviC J plcu u
20,oon 1 ’ V skuPni vred-
lceia Im. Policija je že Preiskavo.
SLSIANEK ŽENA \ ŠEMPE1RV
Področje dela je široko zato žene krepko na delo!
Preteklo soboto smo imeli v Šempetru sestanek ASIZZ, na katerem smo se razgovorile o več vprašanjih, tudi o skrbstvu matere in otroka: y glavnem pa smo razpravljale o delu, ki ga bomo opravile v sedanjem dvomesečnem tekmovanju. Ze na tem mestu omenjam, da smo opravile do sedaj 500 prostovoljnih ur pri gradnji zadružnega doma. Sedaj bomo pričele tudi z zbiranjem starega materiala. Sklenile smo tudi, da bomo organizirale večerni' ječaj za nepismene in nadaljevalni tečaj, ki bo namenjen vsem ženam ne glede nato, ali so članice ASIlSZ ali ne.
Na sestanku je bilo precejšnje število žena, toda *e ved; no ne dovolj. Imamo namreč žene, ki se ne zavedajo svojih dolžnosti. Pr; tem mislijo, da je organizacija ASIZZ podobna društvom starega režima. Na naših sestankih ne obravnavamo «visoke politike«, od katere nima nihče koristi, marveč razpravljamo predvsem o vsakodnevnih' krajevnih problemih.
Kot žene in matere se zavedamo, da je naša socialna dolžnost, da se bavimo zlasti z vprašanjem zažčite matere in otroka, dalje Z zdravstvom in higieno v vasi in družini. S tem x zvezi moramo polagati posebno važnost na snago naših domov.
Vsaka mati je dolžna, da obiskujejo njeni otroci redno šolo, da se ne podijo po vasi in mestnih ulicah, temveč da se pridno učijo. Zene same so dolžne obiskovati nadaljevalne tečaje, da razširijo s tem svoje obzorje in splošno znanje. Priporočljivo bi tudi bilo, da bi po vaseh in mestih, krajih kjer so tovarne in v vaseh, kjer so kmečke delovne zadru-
ge, kjer so .tudi žene vključene v produkcijo in nimajo toliko prilike, da bi se posvetile negi in vzgoji otrok.
Vse to je problematika o-snovnih organizacij ASIZZ. Glede na široko in naravnost neizčrpno področje socialnega, vzgojnega in kulturnega udejstvovanja žen, je nujno potrebno, da se članice ASIZZ redno sestajajo, diskutirajo o vseh teh vprašanjih, si postavljajo točne delovne načrte m vodijo stalno evidenco o žE izvršenem jn še neizvršenem delu. S tem bodo ne samo dosegle, ampak tudi znatno prekoračile zadane si cilje v sedanjem dvomesečnem tekmovanju.
Vaščanka
V nedeljo
odkritje spomenika padlim borcem v Pobegih - Celarjih
Krajevni odbor Zveze primorskih partizanov Pobegi-Cežarji vabi na odkritje spomenika padlim borcem, ki bo v nedeljo 22. oktobra ob 14. uri. Govoril bo tov. Julij Beltram, predsednik lOLO. Sodelovali bodo pevski zbori in domača godba Prosvetnega društva »Zvezda«.
Vabljeni vsi borci in aktivisti NOB in ostalo prebivalstvo, da skupno počastimo spomin padlih za svobodo.
Za udeležence iz Kopra bo vozil avtobus od 11.30 do 13 izpred avtobusne postaje v pristanišču pri Taverni.
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - GL Cesare Battisti 2 - Telefon 70
TEKMOVANJE ZA DOVRŠITEV PLANA
Odpravimo vse škodljive nedostatke pri delo in upoštevajmo koristi samoiniciativnosti
Ze več dni je preteklo, ko so po;. vsaki .vasi jn ,v mestu začeli, odnosno podvojili’ svoje sile za izpolnitev prevzetih obveznosti. Tekmovanje ie zajelo vsestransko prostovoljno in vzgojno delo. Skoro ni kraja, kjer ne bi bilo govora o tekmovanju. Ponekod se vaščani razgovarjajo koliko prostovoljnih ur bo ta ali oni opravil, kako gre z obdelovanjem zemlje, odnosno kako napreduje setev in ostala poljska dela. Smiselno podobne razgovore slišimo v družbi delavcev V tovarnah, podjetjih, raznih gradbiščih. Umljivo je, da je med njimj nekaj takih, ki nočejo nič slišati o tekmovanju in normiranem delu. To so pač znani tipi ljudi, ki bi radi malo delali in dobro živeli ter uživali plodove drugih. Najmanj se zanimajo za tekmovanje nekateri nameščenci raznih ustanov in podjetij, ki se po možnosti izogibajo prostovoljnega dela. Tako poteka v glavnem razgovor med našimi delovnimi ljudmi, ki ne tekmujejo samo sedaj, ko hitimo da končamo čimpreje svoje planske naloge, marveč so tekmovali tudi preje pri vsakodnevnem delu. Prepričani smo, da bodo nadaljev.ali z istim naletom svoje delo pri opravljanju novih planskih nalog, ki jih bomo sprejeli v bodoče.
Sedaj ko je delovanje vseh I sedanjih starih in neudobnih množičnih organizacij koordi- šolskih prostorih. Prav tako je
nirano v SIAU, poteka vse delo mnogo boljše kakor kdajt-koli popreje. Vseeno smo dolžni pripomniti, da bi to delo potekalo mnogo bolje. Dobro organizirano delo zahteva sicer precejšnje'izkušnje, toda opazili smo, da so tiste vasi, kjer so prijeli složno za delo, dosegli tudi znatne uspehe. Tam pa, kjer voditelji- množičnih organizacij niso dali, potrebne iniciative za složen nastop, so bili uspehi majhni. Posledica je ta, da tudi določen plan ni bil izveden. Ravno V času sedanjega tekmovanja imajo priliko, da dohitijo zamujeno in izvedejo že vedno pravočasno svoj plan.
Tekmovanje, ki ga imamo pred sabo, je toliko 'bolj važno, ker imamo več objektov, ki morajo biti v oktobru odnosno v novembru popolnoma dokončani. Tako morajo podjetja, tovarna, gradbišča in vaške organizacije glede nalog v kmetijstvu storiti vse, da docela dokončajo svoje planske objekte. Hočemo našteti nekaj primerov. Slovensko - italijanska osnovna šola y Kopru mora biti dokončana do konca tekmovanja, da bodo otroci prišli enkrat v zdrave in higienske prostore, kjer bodo gotovo imeli mnogo več veselja za učenje, kakor pa y do-
l	----------------
K(V° gostort»mfj končano raz-c 'PfU hr ske dejavnosti v
it|jVilhO	PraV’	ČE na"
Hijo , \ek prere2 -'‘anja n «ni. Istrskem okrožju.
(>*č ri k^Podacstvo je US^K810 v »eta
t«>J? .	v	in<lustri-
S >
A preg!aVnem misel> da 3e
^ eut>iTieriti
K večjemu razmahu industrije v Istrskem okrožju sta pripomogli skrb ljudske oblasti in trud delavstva
k'“>■ v „i Je v°dila ljudska o-tfk. v glavni
b \'r“,eriu VSO indu-°J?v«lnio na tiste Din-	d° danes še
/ v -‘ZVaiali' čeprav ima-^virip VI! °kro*iu potrebne {°ii z'.	0 da so podani vsi
i teV V1!10^ izdelovanje.
5* Piedvl Edu prid8 v PO-
rih\ industrija kon-'Utn i' 3C1 smo dosegli
«BovVPOlnilev' x,,da še
i* !u Uabai VaiUo' da si m<>
,\ldlP°p0Wim0del',pS-U'Oje
kl>v v | , J*e izkoriščanje V 'Udi ri-V V3 'odustriji, ka-k«t trebu bolje iz-N. lrane in kokie iz
'i^Vo je
rHhT ot»la« ” ie Pobelil3 i ti li z- Posebno pažnjo
,MM°i*VMiV?rehrano. Naspro-•rije v letošnja celo-
tkeV PrVu Je 11
^ ?Wnia v industriji
l'ut>rVn let,Jl -tfi industrije v Pr™. J«
1« !'li* v
H Qli„ .prvi
* i o
Va'a 30 odst. več V''! vrsti za sardi-/'tKL "'Huj , p,p v olju ter °iz\, ^ Di,v„!,3ta|e konserve.
C?nie je°*anJe kolifinske i/V ha kak* lndustriia pa-Se«at, tem ,OVost svojih iz-v ta o - da Zyezi ie treba
i	a2ajo	tovar-
S Z srn-, ,n-'e eib z naj-
Kib>?zVln°: a sve-
'ety	rdzhko v pre-
skr>čl	10 2 domačim
a 1« le, da čuti-
mo tudi v tem industrijskem področju pomanjkanje delovne sile.
Proti prejšnjemu letu je bil edinole uspeh proizvodnje vinskih destilatov manjši, medtem ko se je dvignila proizvodnja likerjev, konjaka, oranžade in sifona. Padec proizvodnje vinskih destilatov jo pripisati mnogo manjšemu pridelku grozdja v letu 1949.
Oglejmo Si nadalje gradbeno industrijo. Tu opazimo prav tako velik napredek proizvodnje v tem letu. Zaznamujemo namreč 76 odst. povišanje v razmerju z letom 1949. Pri tem moramo omeniti novo opekamo prj Šempetru in to, da so bila obnovljena še stara podjetja. Na ta način bo domača proizvodnja gradbenega materiala krilu vse potrebe.
Uspeh smo dosegli tudi glede plinarn. Ta podjetja so bila med vojno popolnoma opuščena. Naše oblasti so kasneje te obrate deloma popravile, poskrbele za nove stroje, s čimer so za široko potrošnjo prebivalstva v kraju (v poštev pride Piran) in industrije zagotovile gorilni plin.
Nasproti preteklemu letu se je znatno povišala še proizvodnja mila, tako glede količine kot glede kakovosti. To je dovedlo do tega, da imamo milo
ne samo v zajamčeni preskrbi, ampak tudi v prosti prodaji.
Posebno mesto zavzema v našem okrožju industrija pohištva. V tej smo si nabavili najmodernejše stroje in za potrebe širših množic prebivalstva smo pričeli izdelovati pohištvo v serijah. Tako si lahko delavci, kmetje in nameščenci nabavijo pohištvo prav poceni. V Trstu na primer na kaj takšnega ti sloji pri dose-danjih plačah, mezdah in zaslužkih ne morejo misliti na nabavo pohištva, ki stane pravo premoženje. Zadnja gospodarska razstava nam je pokazala. da so dosegli naši mizarji strokovno znanje, ki jih usposablja za napravo še tako finega pohištva.
Industrija našega okrožja je piičela izdelovati tudi nove predmete in blago, ki jih potrebujemo za splošno potrošnjo, kot so ogledala, mast za čevlje in drugo. Povečali smo zopet proizvodnjo predmetov, ki smo jih do sedaj izdelovali v manjših količinah kot na primer kekse, sirupe, oranžado, sifon, metle, ščetke in podobno.
Ljudska oblast je skrbela tudi za rudarstvo, pri katerem ne smemo pozabiti na dela v premogovniku v Sečjolah. Ta rudnik, ki je bil v vojni dobi docela uničen, sedaj obnavlja-
mo; tako so v teku dela za odstranitev vode, napeljan je e-lektrični tok in sedaj urejamo zunanje naprave rudnika. Ko bomo uredili tudi nekatere nove naprave, bo znašala dnevna proizvodnja 1000 ton. Pri tem smo dolžni opozorili čita-telje, da nam je vse ’ tovrstne naprave in ostali material dobavila Jugoslavija.
Napredovali smo tudi v pridobivanju morske soli, kj jo pridobivamo v Sečjolah, v Sv. Luciji in v Strunjanu. Pomembno je, da so naše soline ugodne tudi za pridobivanje zdravilnih soli. V teh petih letih smo povečali za 100 odst. predvojno proizvodnjo. Poleg tega, da so vse naprave y solinah obnovljene, smo sedaj izrabili tudi še neizkoriščane površine izpa-rilnih bazenov za proizvodnjo magnezijevega sulfata. Te do. bivamo iz vode, ki ostaja pri pridobivanju soli. S lem bo pri. šlo naše okrožje do novih važnih surovin, kot so ploščice, ksilolii in podobno. Blato iz teh solin pa je prikladno za solno terapijo.
Končno hočemo omeniti še ribištvo, ki preživlja, kot smo razbrali iz grafikonov na zadnji gospodarski razstavi, eno šestino našega prebivalstva. Sorazmerno s povečanjem zmogljivosti industrije r.ib je tre-
ba povečati tudi lov svežih rib, če hočemo zadovoljiti potrebe tovarn. Y ta namen ie ljudska oblast poskrbela za opremo ribiških ladij in čolnov. Nabavili smo precejšnje število generatorjev, obnovili siare in nakupili nove mreže, s čimer je narasla kapaciteta ribiškega ladjevja. Število zadružnega ribiškega ladjevja se je povečalo za 25 odst. Vse to razvidi-mo najbolje iz statistike, ki navaja, da smo že letos ulovili za eno tretjino več rib kot lani.
Izboljšali smo tudi kakovost, ki je omogočila industriji rib, da proizvaja več blaga za izvoz. Za to izboljšanje se imamo zahvaliti sposobnosti ladij za prevoz rib, zlasli pa Jugoslaviji, ki je dovolila ribičem iz jugoslovanske cone STO ribji Ioy tudi v jugoslovanskih teritorialnih vodah.
Življenjski pogoji ribičev se stalno izboljšujejo in v dokaz nam služi dejstvo, da je nad 80 odst. ribičev iz naše conc, ki so do sedaj izvrševali ribji lov v anglo-ameriški coni A, pričelo loviti za naša podjetja in povrhu se je znatno število teh ribičev vpisalo v naše ribiške zadruge, za katere skrbi ljudska oblast še prav pesebej.
Vse te uspehe naše industrije je pripisati tudi pravilnemu pojmovanju gospodarskega položaja od strani delavstva, ki je vložilo vse svoje sile za izvedbo plana in dokazalo svojo vnemo za skupno dobro s tolikimi primeri udarništva in no-vatorstva. Te štejemo tako v vrstah Slovencev in Hrvatov, kakor tudi v vrstah Italijanov Istrskega okrožja.
nujno, da pride čim preje pod streho zadružni dom v Bertokih in izgotovijo predvsem dvorano, ki bo podlaga za vse društveno delovanje.
Voditelji in člani množičnih organizacij, iz Sermina, Sv. Tomaža, Skocijana in Bertokov se vse premalo zanimajo za izgradnjo njihovega zadružnega doma. V tem tekmovanju morajo biti končane ie stanovanjske hiše v Izoli, ki bodo odpomogle ondotni stanovanjski krizi. S prostovoljnim delom je treba pomagati zlasti pri graditvi stanovanjskih hiš v Kopru in kolikor mogoče pospešiti njihovo dograditev. Popravila je potrebna tudi glavna cesta od Škofije do točke, kjer leži Rex, da bo zlasti avtomobilski promet nagel in varen. V Škofijah je treba gledati, da bo še do zime prišel pod streho nov zadružni dom, kj bo dvignil tako gospodarsko, kot tudi prosvetno življenje domačinov. Vaščani sami so v času tekmovanja V prvi vrsti dolžni, da pokažejo zgled zavesti ljudi novega časa, ki ne gledajo toliko na osebne, temveč predvsem za skupne koristi.
Na vseh teh in ostalih gradbiščih ter tovarnah bi morali pravilno izrabiti delovno silo, predvsem kvalificiranih delavcev kot zidarjev, mizarjev in podobno. Ne sme se dogajati, da izostajajo nekateri delavci dnevno neopravičeno z dela, zaradi česar so na primer zidarji dolžni opravljati težaška dlela, s čimer zamujajo čas in opravljajo dela, ki niso strokovna. Vse to mnogo ovira izpolnjevanje zlasti gradbenega plana. Tako je izostalo na primer zadnji torek pri gradbenem podjetju v Semedeli nič manj kot 40 delavcev, podobnih primerov imamo tudi drugod. Kakšno škodo trpi naše gospodarstvo s tem je očitno.
Vzrok temu stanju je tudi ta, da večina teh ((zamudnikov« niso pravi delavci, ampak na pol kmetje in hodijo delat nekaj časa samo, da prejemajo živilske in industrijske nakaznice ter uživajo še druge prednosti, ki so jih deležni delavci. Na ta način ne delajo pravilno nitj svojega dela kot delavci in niti kot kmetje, vrhu tega pa se okoriščajo po nepotrebnem z živilskimi in drugimi priboljški. Sindikalne podružnice bi morale poseči v to in paziti v svojem delokrogu, da na primer na deželi kmetje, ki hodijo na delo še drugam, resnično vršijo svoje kmetsko delo točno, ne pa, da delajo malomarno tako na kmetiji kakor tudi pri delih, kjer so zaposleni.
prav tako je treba gledati na to, da delavci v bodoče ne bodo po nepotrebnem in meni nič tebi nič menjavali svojega delovnega kraja ter s tem onemogočali še dfugim delavcem pravilno delo. Tako se zgodi, da zapusti zidar, kateremu Strežeta dva malovarja, nepri-
čakovano delo in gre delat drugam, zaradi česar ostaneta oba malovarja skoro brez koristi na gradbišču. Tudi to ((preseljevanje« — fluktuacijo delavstva, v kolikor ni opravičena, bi morale sindikalne podružnice onemogočiti ali vsaj omejiti.
Dogaja se tudi, da imajo podjetja kot na primer «Fruc-tus«, Bor- in druga, delavce, ki, jih potrebujejo le od časa od časa, kot na;, primer za razkladanje, žaganje in podobno. Na mesto, da bi jih zaposlili samo tiste dni, ko imajo res zanje delo,. jih držijo zaposlene, čeprav nimajo potrebnega opravila. Mi vemo, da delajo navedena podjetja vse to iz strahu, da ob potrebi ne bj dobili potrebnih delavcev na razpolago. Ta bojazen ni na mestu, na vsak način pa je ta postopek neekonomičen, drag in vzgojno škodljiv, ker prejemajo ljudje plačilo, čeprav delajo ob nekih dneh malo ali nič.
V času tekmovanja in za naprej je dolžnost sindikalnih podružnic, da se bavijo s temi problemi, jih izboljšajo in nedostatke odpravijo. Podružnicam ni treba čakati posebnih navodil od zgoraj, ampak naj posežejo samoiniciativno, po lastnem preudarka in storijo to, kar je pravilno in pametno. V svoji sredini imgjo dovolj sposobnih moči, da lahko vse to izvedejo sami. Prav tako so dolžni delavci, kmetje in nameščenci, da si v času sedanjega tekmovanja prisvojijo ta načela, ki bodo pripomogla k uspehom, ki jih rabimo za popolno dovršitev gospodarsko ga plana.
SV. AJtfTON
in
Polno imamo dokazov, ki govorijo, da je ljudska oblast v resnici samo ljudska, in sicer zato, ker skrbi za korist delovnega ljudstva. Do sedaj je poskrbela, da so bile obnovljene že skoro vse požgane in porušene hiše v "fiašem okrožju. Obnovila je šole in zgradila še nove, obnovila je porušene mostove, ceste, dala pcmoč zapuščenemu kmetijstvu itd.
Posebno ugodno je bila sprejeta novica, da je ljudska o-blast dala na razpolago krajevnim ljudskim odborom gradbeni in stavbeni material, pohištvo in druge potrebščine. Naš krajevni ljudski odbor je že prejel več tisoč strešnikov in zidakov, več tisoč kg cementa, več kubičnih metrov lesa in še apna. Vse to y prosti prodaji. Poleg tega so kmetje dobili še nakazila za gradbeni material. To so dobili tisti, ki so oddali grozdje v novo vinsko klet. Naša kmečka zadruga ima tudi material po vezanih cenah že v skladišču.
Vse to nam je prevozil ,naš tovorni avtomobil, ki tako o-lajša naporno vožnjo z osliči :in te bolj naporno prenašanje na glavah.
Kdor je videl takoj po osvoboditvi naše požgane vasi, našo opustošeno Istro, čez katero se je bil razdivjal nacifašistič-ni vojni stroj, danes skoro ne more verjeti, da je bilo y razmeroma kratkem času toliko napravljeno. — S tem da je
MELIORACIJA MOČVIRNATE ZEMLJE IN NAMAKALNE NAPRAVE SO SREDSTVA ZA DVIG POLJEDELSKE PRODUKCIJE. LJUDSKA OBLAST JE POSKRBELA, DA SO SE DELA V TA NAMEN ZE PRIČELA. — NA SLIKI VIDIMO KANAL y DOLINI ROKAVE V BLIŽINI SECJO.L
ljudska oblast dala na razpolago material tudi za privatnike, se bodo naše vasi te bolj olepšale. Vse to ie zelo vplivalo na splošno razpoloženje kmetov, ki vidijo resnično prizadevanje ljudske oblasti pomagati všert) po dani zmogljivosti. Zato pa je mnenje vseh ljudi pri nas:	Naj živi naša
ljudska oblast, ki zagotavlja boljšo bodočnost delovnim ljudem!
Viljem Turk
SporBi) Minili prireditev ob ..Teinu italliBke kuhe"
Danes 20. t. m. 1950 ob «Tcd-
nu italijanske kulture»:
Mešani zbor iz Buj. Otvoritveni govori in pozdravi.
Nastop folklore iz Buj. Nastop pionirskega zbora iz Izole. .
Nastop mladinskega zbora iz Pule.
Orkester Iz Pirana.
Nastop hrvaške folklorne skupine.
Nastop pionirjev iz Kopra. Pevski zbor iz Brtonigle.
Začetek b° ob 20- uri>’ W(1
odmori bo igrala godba iz Sv.
Lucije.
Izdajanje živilskih nakaznic
Izdajanje živilskih nakaznip za mesec november 1950 se vrši pri Istrski banki d.d. Koper od 21. t. m. do vključno 28. t. m. t. 1. po naslednjem vrstnem redu:
1.) dne 21. in 23. t. m. za predlagatelje, ki so vložili za-htevnice pri Mestnem ljudskem odboru Koper;
2.) dne 24. t. m. za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri Mestnem ljudskem odboru -Izola;
3.) dne 25. t. m. za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri mestnih ljudskih odborih Piran in Portorož;
4.) dne 26., 27. in 28. t. m. za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri Okrajnem ljudskem odboru - Koper.
Roki in vrstni red so brezpogojno obvezni, proti nediscipliniranim se bo postopalo.
Tajništvo Istrske banke d.d.
Koper
Izlet na Nanos
Planinsko društvo v Kopru priredi v nedeljo 22, oktobra izlet na Nanos. Odhod bo v soboto ob 6. uri izpred Taverne. Prijavite še danes 20. t. m. pri Centru tiska.
Ce bo dovolj prijavljenih, b'0 v soboto 28. t. m. in naslednji dan v nedeljo izlet v Kamniške planine. Prijave za ta izlet sprejema do 25. t. m. Center tiska in tov. Edvard Martinuz-zi, podjetje «Vino» y Kopru.
Planinci, udeležite se v velikemu številu teh izletov, saj so planine v pozni jeseni morda najlepSe.
bodo in neodvisnost, je danes praznoval šesto obletnico svoje osvoboditve, odločen da o-
stane zvest svojim grooovcm in svojini tradicijam.
10 zgradbe Ljudske FLRJ. Končni del te -azširjen v polkrožni i in Engelsa, nasproti zgradbe Centralnega K.PJ. Ta trg bo poleg
lijard dolarjev W seveda izključno mične.
PRIMORSKI DNEVNIK
Sovjetski voditelji privolili v podaljšanje življenja trankističnega režima
IG O S POD AE
Objavljamo drugi članek nam že znanega Jesusa Fernandeza, bivšega člana politbiroja KP Španije, o odnosih španskib komunistov do ZSSR.
Prejšnji članek smo zaključili z ugotovitvijo, da imamo pred seboj primer pretiranega, nacionalnega samoljubja voditeljev Sovjetske zveze, samoljubja ki jih je privedlo do hegemcmistične politike velesile, kar je zanikanje marksistično-leninistične teorije o enakosti in suverenosti narodov. Naravno je, da ta politika ni nastala iznenada, kakor tudi ne njeni nosilci. Proces se je začel že prej,
V naših krogih so dolga leta govorili resnico, ki je prenehala biti resnica, kakor prenehajo vse resnice, če jih pretiravamo. Ta resnica je bila v teni, da je obstanek Sovjetske zveze največja sil a in
V nizu žalostnih obletnic
SORTAM
mučeniška smrt
Ob volitvah v zakonodajno državno zbornico leta 1*21 in 1924 prav tako kakor pri ob-činskib volitvah leta 1922 so fašisti po Istri nasilno in z orožjem v rokah preprečevali slovanskim volivcem dostop na volišča, zavedajoč se, da bi oddani glasovi nikakor ne šli v prilog strahovainemu režimu. Slovensko in hrvatsko prebivalstvo istrskih vasi so nemoteno in nekaznovano napadali z granatami, puškami in samokresi, kasneje pa so jim celo naprtili krivdo za morebitne smrtne žrtve, ki jih v onih dneh po naših krajih ni bilo malo.
Naslednje volitve, leta 1929, pa so grozile istrskemu ljud. stvu s še hujšim nacionalnim ponižanjem. Novi volivni zakon je namreč predvideval le dvojno možnost glasovanja, se pravi «za» ali sproti« seznamu kandidatov za veliki fašistični svet. Pri tem torej ni bila nujna voiivna kampanja kakor niso bile nujne volitve. Ker pa so hctc i fašisti prikazati volitve kot nekakšen plebiscit v korist črnega režima, so organizirali umetno manifestacijo in prisilili Slovence in Hrvate iz Trviža in Berama, da so v njej sodelovali kot statisti. Z godbo na čelu in od vseh stra ni obkroženi od oboroženih fa, šistov so morali petem v vr3ti korakati v Pazin, kjer naj bi volili proti svojemu prepričanju in za seznam, na katerem so bili najiitijši nasprotniki njihovih narodnostnih čustev.
Ni torej čudno, ako so neka. teri mladi kmetje iz Berama sklenili preprečiti ogabno komedijo ter rešiti deželo nadaljnjih fašističnih ponižanj. Spri. čo stalnih incidentov ob podobnih prilikah ni bilo težko izdelati načrta za povzročitev zmešnjave in nereda med ičre-do volivcev«, zbranih z grožnjami in pritiskom. Zadostovalo bi nekaj strelov iz revolver, ja in volivci bi se oplašili ter pobegnili na domove, ne da bi se udeležili volitev In kar bi docela odgovarjalo njihovim namenom.
Na nesrečo pa je bil pri tem ranjen hrvatski kmet Tuhtan, ki Je nekaj dni zatem umrl. Organi posebnega sodišča so tako) stopili v akcijo. Pričeli so z množičnimi aretacijami tamkajšnjih prebivalcev in šest od teh odgnali v zloglasne ječe Regina Coeli v Rimu. Očividno je te izdal eden izmed prvih aretiranih Hrvatov v nadi, da so njegovi tovariši že na varnem in zanašajoč se na obljube Italijanov, češ da bo potem spuščen na svobodo. Z večmesečno ječo in groznimi mučenji so večini aretirancev izsilili priznanje krivde.
S premestitvijo posebnega Sodišča iz Rima v Pulj so krvni, ki že v naprej najavili smrtno obsodbo, ki Je bila izrečena 17. oktobra. Ob tej priliki so bile mobilizirane številne oborože. ne sile policije, miličnikov in karabinjerjev.
Petindvajsetletnega Vladimirja Gorfana so ne glede na njegov alibi razglasili za glavnega krivca In ga obsodili na smrt. 25-letni 2tvko Gortan, 22-letni Viktor Bačar, 19-letni Dušan Ladavac in komaj 17-let-ni Vekoslav Ladavac pa so bili obsojeni kot Gortanovi sokrivci vsak na 30 let Ječe.
Gortan je bi] ustreljen ne. daleč od polotoka Volkano. Skupina morilcev je bila sestavljena iz fašistične milice legije »Istrla« In pod poveljstvom konzula Tnrrlsa. Ustrelili so ga v hrbet, mesto, kjer so ga pokopali, je ostalo neznano.
Obsodba, ki Jo Je narekovalo maščevanje, Je bila sprejeta z ogorčenjem in le široko odjeknila ne le med našim ljudstvom, marveč tudi v tujini. Da bi ljudstvo zastrašili, je posebno sodišče ukazalo objaviti sodbo po vseh občinah.
Tuhtana, to nedolžno žrtev votivne kampanje, pa so fašisti razglasili za mučenika. Ne glede na njegova narodnostna čustva so mu 1932 z veliko slovesnostjo odkrili spomenik, ki nosi napis: (Padel 24. marca 1*29 pri opravljanju dolžnosti lojalnega državljana fašistične Italije«.
Gortanov spomin pa so fašl. stični krvniki skušali sramotiti na najogabnejše načine še nekaj let po njegovi »mrti.
najognjevitejš a	pobuda za
razvoj revolucionarnih in naprednih sil na vsem svetu. Zato je bila obramba ZSSR prvi člen v komunističnih «de-setjh zapove dih«. To je ustvarjalo v zavesti komunistov mistično vero, da mora biti vse, kar izvira od Sovjetske zveze, pa naj se ujema s konkretno politično situacijo tiste dežele ali ne, brezpogojno dobro, kajti če ustreza ZSSR, tedaj bo tako ali drugače, prej ali slej, ustrezalo tudi nam. Uvožena gesla smo uporabljali brez nadaljnjega razmišljanja. Ko je postala ta zgrešena praksa cb ičaj se je spremenila v zakon.
Sovjetski voditelji so znali skrbno gojiti to slepo vero, s katero so mlade komunistične partije sprejele izkušnje svojega ^starejšega brata«, kar je bilo v začetku pravilno. Iz tega je nastal mit o nezmotljivosti Politbiroja VKP(b) in njegovega vrhovnega voditelja Stalina. Komunistična literatura je polna superlativov, fantastičnih ditiramb, pretira-vanih hvalnic, poveličevanja modrosti, genija in veličine «voditeIja in učitelja svetovnega proletariata». Noččmo vzeti Stalinu niti atoma njegovih sposobnosti, niti vodilne vloge v njegovi državi, niti podcenjevati vpliva, ki ga ima na mednarodno delavsko gibanje. Kot marksisti-lenini-sti dobro vemo, kje je meja vpliva osebnosti na zgodovino narodov. In ker to vemo, nastopamo proti slehernemu oboževanju in proti sleherni idolatriji, v kar so zdaj za. bredli uradni komunisti. Naci-fašistično geslo: ((Voditelj se nikoli ne motiš je spremenilo zastavo, ni pa spremenilo tudi pomena. Ali je kak uradni komunist, ki ne bi hotel, da bi ga imenovali izdajalca, re-negata, sovražnega vohuna, trockista, sovražnika ljudstva itd. itd., da bi si drznil diskutirati s Stalinom, dvomiti o pravilnosti njegovih besed in dejanj? Ali je kak član partije, ki se ne bi hotel ubiti kot takšen ali priti v nevarnost, da ga ubijejo, ki bi dvomil o modrosti zunanje in notranje politike Sovjetske zveze? C e mi dokažejo le en primer, da so o teh temah diskutirali v kateri koli partiji, bi privolil, da me razglase za največjega obrekovalca.
Moskva je odvzela komunistom v svojih mejah in izven njih najdragocenejšo človeško lastnost, po kateri se razlikujemo od živali: lastnost, da po sv.oji svobodni volji mislimo in presojamo. j '
Zmaganosni konec minule svetovne vojne in slavno sodelovanje ZSSR v njej je privedlo ta pojav, o katerem go-borimo, do eksaltatije. Logična posledica tega NON PLUS ULTRA pa je vedenje, ki ga vidimo zdaj pri vodilnih ljudeh Sovjetske zveze. Brez sleherne krinke, ki bi prikrila njihove naklepe, so zabredli na vijugasto pot revizije najosnovnejših načel marksizma-
leninizma Z namenom vsiliti norme mednarodnega imperialističnega prava kot načela socialističnega prava. In tako sovjetski voditelji, ki na eni strani govore o enakosti narodov, na drugi strani pa tepta, jo njihovo suverenost, na eni strani na jeziku odklanjajo buržoazno mednarodno pravo, ki se V praksi opira na podrejanje šibkejšega močnejšemu, grade svoje odnose z državami ljudskih demokracij na naj-brezobzirnejši hegemoniji velesile.
Dokaz takšne politike ZSSR je objavil v svojih spominih zunanji minister ZDA Cordell Hull. Ko govori o pogajanjih med tremi velesilami. Veliko Britanijo, ZDA in Sovjetsko zvezo o Balkanu v aprilu 1944, pravi Cordell Hull, da so se takrat dogovorili, da si bosta Sovjetska zveza in Velika Britanija razdelili Balkan na področja vpliva. Sovjetska zveza bi imela proste roke V Bolgariji. Madžarski in Romuniji, Angleži pa v Grčiji, a Jugoslavija bi bila v najslabšem položaju.
JESUS FERNANDEZ BIVŠI CLAN POLITBIROJA KP ŠPANIJE (Nadaljevanje sledi}
_	  T	¥__0
TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE.
Druga plat zvona med Lloydom in špediterji
Pismo dunajskega zastopstva družbe reviji ..Ver
ALCAZAR
Kakor smo poročali, so bili v dunajskem strokovnem glasilu za prometna vprašanja «Ver-kehr« objavljeni polemični članki zaradi konkurenčnega delovanja spedicijskega oddelka Tržaškega Lloyda.
Revija je objavila očitno in-spirirane očitke, verjetno dunajskih. in še bolj tržaških špediterjev, po katerih naj bi bilo konkurenčno delovanje spedicijskega oddelka tržaške plovne družbe 1.) nelojalno, ker da nudi ta oddelek nižje prekrce-valne stroške kakor tržaški špediterji, in 2.) na monopolni podlagi, češ da pridobiva družba svojemu spedicijskemu oddelku stranke in promet, s tem da nudi ugodnost nižjih brod-nin pod pogojem, da se pošil jke odpremijo po njenem spedicijskem oddelku.
Razumljivo, da stvar ni mogla ostati brez odgovora. In tako objavlja ((Verkehn št. 41 zaradi ((objektivnosti in lojalnosti« odgovor dunajskega zastopstva Tržaškega Lloyda.
Llogdov dunajski urad najprej poudarja, da ne posluje za račun in ime tržaškega spedicijskega oddelka, kar so avtorji kritičnih člankov nameno-
ma zamolčali. Kot podružnica Tržaškega Llogda je dunajski urad popolnoma nevtralen in dovolj razumen, da se prav nič ne briga za spedicijske posle. Zaradi tega lahko tudi zapiše, da mu je doslej uspelo pridobiti si zaupanje največjega dela avstrijskih špediterjev. Seveda bo pa vsakdo, ki trezno misli, razumel, da mora zastopstvo plovne družbe za svoje posle in stranke tudi neposredno skrbeti. Na vsak način se drži dunajska podružnica stališča z ničimer umetno vplivati na stranke pri izberi špediterja. To je in bo raznim strankam, ki so zahtevale ponudbe za prekrcavanje v Trstu, že ponovno jasno naglasil, tudi za to, ker uspeh delovanja dunajskega zastopstva plovne družbe v ničemer ni odvisen od uspeha tržaškega spedicijskega oddelka.
Glede pristaniških uslug je zapisano v pismu dunajskega zastopstva, da ne more razpravljati, ker zato ni pristojno in ker se ne bani s prekrcavanjem v Trstu. Na vsak način pa bi bilo delovanje urada kot zastopstva plovne družbe p Avstriji
mnogo lažje, ako bi bili tržaški prekrcevalni in pristaniški stroški nižji. Kakor kažejo pritožbe in mnenja avstrijskih strank dunajske Llogdove agencije so tudi Avstrijci tega mnenja.
Obtožbo, da nudi Lloyd posebno nižje brodnine tistim, ki odpremljajo pošiljke £b njegovem tržaškem spedicijskem oddelku, pismo dunajskega urada odločno zavrača kot neresnično in poziva pisce člankov, ki trdijo nasprotno, naj povedo primere, ki jih opravičujejo obtoževati Lloyd. Agencija hkrati izjavlja, da je vsak čas pripravljena na objektivno preiskavo v tem pogledu s Pritegnitvijo vseh zainteresirahilh in torej tudi morebitnih prizadetih strank. Nadalje poudarja, da bi nasprotniki, ako trezno premislijo, lahko sami uvideli, da bi bil delež tržaškega spedicijskega oddelka na avstrijskem tranzitnem prometu mnogo večji, kakor je v resnici, ako bi bilo vse to ves, kar trdijo kritiki na račun Tržaškega Lloyda in njegove «mono-polizacijen.
Zelo važna je nadalje pri-
pomba, ki stoji v Pism^ vffie upravičenosti obstoja triUM*
spedicijskega oddelka. L°V dunajski urad se noee s v to razpravljanje, pač pa n ja, kako je spedicijski.odd ** nastal pred 50 leti v ■ danjega «Avstrijskega ko so tvrdke iz zaledja
Beograd ob šesti obletnici osvoboditve
Ijale pošiljke preprosto . ^ slov plovne družbe, ki J ' daj pač morala fMi. lijanski nasledniki AvStnJ^
-nrav Zaradi ga Lloyda so Trrav zareci
ga obdržali spedicijski^ ^
ki ima lastno	dru-
ra tudi sam vdrzevati, uo ^ ge svetovne vojne ga atriji zastopala neKa st ^ledjs tvrdka, odtlej pa rama v za -nikakega zastopstva vec. ^ Na koncu pravi IČ-emo, Lloyd ni edina ki ima spedicijski spominja na neko
Tter^v^Antmerpnu.Ko^
i- —	no bol-
vprašuje glede groze j ^
kotu ts-žaške luke,
le v člankih «^efc >bojkot
vendar ne predliagai®	^
vseh, pristanišč, ki 1	spedi'
, ' 1	-	lastnim
plovne družbo z l™}n^f vStb
cijskim oddelkom in.. drugih grešnih pl^f Ponovno poudarja,	^
nikakih monopolu
ugodnosti in vse take
popolnoma zanika.•	drtij0
jpomuiuu,	.
Ko smo tako slisali s w
stran, je treba reči, da .
S/TUltj J V-	.,AB
dodajati. Ce je vse	iz
je zapisano, bomo i~ etf-morebitnih odgovorov s -V
Po vojni je bilo v Beogradu zgrajeno 16 novih tovarn, 70 manjših pa obnovljeno in razširjeno - V istem času je bilo zgrajeno 2.800 stanovanj v Novem Beogradu, 4.600 stanovanj in 1000 zložljivih hiš v starem delu mesta in 40 velikih blokov stanovanjskih his
'	  ...	    -	—	Terasii ir, Traa republike, na
(Nadaljevanje s 1. strani)
Beograd je bil osvobojen■, toda skoraj popolnoma porušen. Mesto, ki je imelo pred vojno nekaj preko 300.000 prebivalcev, je dočakalo osvoboditev z okrog 260-000 ljudi. Pred vrati zime je bilo mesto kup ruševin, z zasutimi ulicami in trgi, s tisoči neeksplodiranih bomb in granat, brez luči, brez prometa, brez vode in hrane. Skoraj 40 odst. hiš je bilo popolnoma porušenih ali hudo poškodovanih. Od vseh predvoj-
nih tramvajev je bilo samo pet uporabnih.
Toda v srcu Beograjčanov ni bilo obupa in straha pred bodočnostjo . Mesto je bilo svobodno. Vojna je divjala naprej, a borba za osvoboditev Jugoslavije se je bližala svojemu zmagovitemu koncu, Beograjčani so polni poleta in neustrašne volje krenili v množicah na delo, da očistijo svoje mesto ruševin, da si preskrbijo potrebno hrano, kurjavo in da nudijo vso ponicč in nego ranjenim vojakom. Tisoči pa so vzeli puško v roke in poma-
NOVI BEOGRAD — STANOVANJSKI BLOKI.
gali csvobojevati druge kraje Jugoslavije.
Napori graditeljev tega herojskega mesta, katerih junaštvo, smelost v načrtih in v gradnji ni nič manjše od njihovih velikih podvigov in požrtvovanja v pretekli vojni, so že rodili bogate uspehe. Beograd, ki je dočakal svojo svoboditev s pičlimi 260.000 prebivalci, je že 1947 leta lahko sprejel več kot 340X)00 ljudi, od katerih je bilo
107.000 zaposlenih. 1949 leta je Beograd, glavni center sociali-stične graditve v državi, imel že 434.000 prebivalcev, od katerih je bilo skoraj polovica —
210.000 zaposlenih po njegovih uradih, ustanovah in tovarnah. Tempo obnove in graditve Beograda najlepše prikazujejo o-gromne investicije, ki so bile od osvoboditve dalje vložene v njegovo izgradnjo. Vrednost prvih del. ki so jih v Beogradu izvršili 1945 leta — tako rekoč še med vojno —• se ceni na okrog 40 milijonov dinarjev. Naslednjega leta je bila vrednost izvršenih del 16-krat večja in je dosegla vsoto 650 milijonov dinarjev. 1947 leta je bila v graditev Beograda vložena ena milijarda in 960 milijonov dinarjev, a sledečega 1948 leta 3 milijarde 517 milijonov dinar-
jev, dokler ni lansko leto ter te ~
. 'tos doseglo vsoto 5 milijard dinarjev, oziroma 9 milijard skupaj z ostalimi investicijami vštevši tukaj kapitalno graditev.
Nasprotno idejam bivših vladarjev ter posebno kralja A-leksandra, ki ni hotel graditi v Beogradu in okolici industri-
TERAZIJE — PREZIDIJ SKUPSCINE.
V nedeljo v Kopru pregled lahkoatletskih sil
u nedeljo v istrskem ohroziu zaželeli nogometnega prostim
2e preteklo nedeljo smo objavili vest, da se bo nogometno prvenstvo v coni A kakor tudi v Istrskem okrožju začelo istočasno. Toda istrski nogometni odsek ZDTV je prvenstvo od-godil do nedelje 22. t.m.
9 istrskih enajstoric bo v nedeljo sledilo osmim iz cone A/ Pri nas smo prvo kolo že odigrali, medtem ko bo v nedeljo na istrskih igriščih prvo srečanje enajstoric z ljubitelji nogometa.
Vsekakor je spored v Istrskem okrožju ■s'®dec:
V Strunjanu ob 15 Strunjan-
v llrtonigll ob 15 Brtonigia-
U^Bujah ob 15 Buje-Arrigoni;
v Novem gradu ob 15 Novi grad - Meduza.
Pri nas v coni A pa bo drugo kolo prvenstva s sledečim sporedom:
Na stadionu «Prvi maj« ob 10 Sv. Just - Montetoello; ob 15 Skedenj - Olimpija; r.-a Opčinah ob 15 Opčine - Mezgec; v Nabrežini ob 15 Nabrežina
mi prati moštvu Inter morali kloniti kljub borbeni volji, so tudii tokrat podlegli v tekmi s Tržaškim košarkarskim društvom. Borba je bila dolga im TKD si je pridobilo točko z zmago 40:33.
Tudi Inter ni imel kaj lahke naloge v tekmi proti Olimpiji, ki jo je premagal V pičlem razmerju 29:2B.
Kontovel.
Po zmagi nad Olimpijo Intor še vedno vodi
V Parizu je bilo končano tekmovanje za svetovno prvenstvo v dviganju uteži, r.'a katerem je sodelovalo 70 tekmovalcev iz 23 držav. Moštveno prvenstvo za leto 1950. so osvojili tekmovalci ZDA s 17 točkami. Na drugem mestu je Egipt s 15 točkami, na tretjem mestu pa ZSSR s 14 točkami, na četrtem mestu Iran s 5 in na petem Britanija z dvema točkama.
V NFDELJO BO V KOPRU TOLIKO PRIČAKOVANO i »meriATI ETSKO PRVENSTVO TRŽAŠKEGA OZEMLJA ATl^cTl THSTA IN OKOLICE SO VABLJENI, DA Mi ZBE-ATLCTrJ V NEDELJO OB 7.30 PRED RIBARNICO
Včeraj, zvečer « Pričele povratne tekme v košarki za «Otvoriitveni pokal«.
Križani, ki aq že v prvi tek-
Prvaki v posameznih disciplinah so: petelinja kategorija: Nambjov (Irar.O 350 kr, peresna; Fayad (Egipt) 327,5 kg, lahko: Pittman (ZDA) 352,5 kg, srednja: El Touny (Egipt) 400 kg, poltežka: stanc*yck (ZDA) 420 kg, težka: Davis (ZDA) 462,5 kg — novi svetovni rekord.
je češ, da ne mara ((rdečega pasu« okrog svoje prestolnice, je ljudska oblast po vojni v Beogradu dvignila tudi močno industrijo. 16 novih tovarn je bilo v Beogradu zgrajenih po vojni, 70 manjših pa je bilo obnovljenih in razširjenih. Med te nove tovarne spada tovarna težkih strojev ((Ivo Lola Ribar« kombinat «Aleksander Ranko-uič» v čigar sklopu delajo: velika liimica, tovarna orodja, tovarna električnih naprav ter tovarne strojev za usnjarsko, kemično in prehrambeno industrijo Po vojni, so bile nadalje zgrajene tudi tovarne medicinskih naprav ((Sutjeska«, tovarna penicilina, tovarna krogličnih ležajev, tovarna radijskih aparatov ((Nikola Tesla» itd.
Povečano število prebivalstva je diktiralo hitro izgradnjo novih stanovanj. Od osvoboditve do danas je bilo v Beogradu zgrajenih 2-800 stanovanj v Novem Beogradu, 4-600 raznih stanovanj in 1.000 zložljivih hiš v starem delu mesta in končno veliko število raznih administrativnih stavb ter palač raznih socialnih in državnih ustanov, 40 velikih blokov stanovanjskih hiš z dvosobnimi in trosobnimi stanovanji je zgrajeno samo v Novem Beogradu, kjer se naseljujejo večinoma delavci, graditelji novega Beograda, tudi drugi delovni ljudje jugoslovanske prestolnice.
Beograd pa je doživel socialistično preobrazbo tudi v pogledu prosvetnega, kulturnega in družabnega življenja. Čeprav še ne v zadostni meri, vendar nudi že sedaj kot moderno socialistično mesto delovnemu človeku bogato kulturno in športno življenje ter možnost prezplačnega šolanja in prijeten odmor in zabavo za njegove otroke. Preko 40.000 študentov in študentk se je letos vpisalo na beograjsko univerzo in na visoke šole, kar pomeni več kot štirikrat več v primeri z predvojnim letom 1939. ko je na beograjski univerzi študiralo 9.000 študentov. Število otrok v 42 osnovnih šolah Beograda je danes za 19.000 večje kot pred petimi leti, a v srednjih šolah je letos vpisanih 10.000 učencev več kot pred petimi leti. Beograd ima danes 20 javnih knjižnic, ki razpolagajo z več kot milijonom knjig, a skoraj vsa podjetja imajo poleg tega še svoje lastne knjižnice. Lani je 19 beograjskih kinematografov o-biskalo okrog 8 milijonov ljudi, v preteku gledališki sezoni so beograjska gledališča imela preko pol milijona obiskovalcev. J stalna gledališča in opera danes ne morejo zadovoljiti Veli-
kega zanimanja Beograjčanov za gledališko umetnost. Zato se 'gradijo, poleg štirih, ki so že dograjeni, po vseh rajonih domovi 'kulture, ki imajo tudi velike gledališke dvorane, da bi se zadovoljilo potrebam mesta Za modernim kulturnim življenjem, tako potrebnim in iskanim v sedanjih naporih pri socialistični graditvi.
Da, mnogo je po šestih letih požrtvovanja, naporov in nesebičnega pritrgovanja že storil delovni človek Beograda za dvig in procvit svojega mesta.
(er-Jcii- strani.
L • l\* -	g
Konferenca v
zaradi prevoza nemš^^ažil?
Mi. Premog s« “g
On je ponosen na uspeh svoje ga dela, toda. se z njimi ne za-
dovoljuje. Mnogo, mnogo bo še potreba razrušiti starega, mnogo zgraditi novega.
Prav zato tudi danes na dan šeste obletnice osvoboditve mesta, na istih ulicah, na katerih so 'nekdaj prelivali kri Beograjčani skupaj z delovnimi ljudmi iz vse Jugoslavije, sodelujejo v nadaljnji graditvi svojega mesta. Prav danes se končujejo dela na preureditvi butvara Rdeče armade, ki so ga pred nekaj tedni začeli. To je nekaj kilometrov dolga ulica, ki se odcepi od samega središčn Te-razij
skupščine ulice bo trg Marlesa sedanje zgradbe komiteja KPJ
Terazij in Trga republike, najbolj reprezentativen del jugoslovanskega glavnega mesta. Vsa dela na preureditvi bulvara so poverjena mladini. Na teh ulicah, kjer so pred šestimi leti padale granate }n žvižgale krogle, danes ropočejo kompre-sorji in škripajo svedri. Stotine brigadnikov z neverjetno brzino rušijo stare betonske plošče in polagajo nov tlak. Tudi v samem centru mesta je znova o-živelo delo. Tu je do strehe dograjena zgradba ((Jugoslovanske knjige», nova palača redakcije ‘ista ((Borbav, velika moderna zgradba Ljudskega magacina, a te dni se„ končujejo tudi dela na mogočni stavbi Prezidiuma Ljudske skupseme LR Srbije, medtem ko nasproti Prezidiuma kar pred očmi raste stavba Predsedništva vlade LR Srbije.
Na teh gradbiščih, so znova zapela kladiva kamnarjev, ki klešejo granitne kvadre in ki so za trenutek ustavili delo in počastili spomin padlih osvoboditeljev Beograda. Med udarce kladiv, škripanje dvigal in škripvev ter med šum kompresorjev se je znova oglasila P11~ ljubljena pesem mladih graditeljev Beograda:
«To nije san. Kada se zamislis duboko,
i vidiš iz peska izrasta moj grad i ruke širi široko, široko beo. rasvcetan, mladln
Beograjčani pa se resni vračajo 'z grobov padlih borcev, ki so razstreseni širom po mestu. Danes so na nje položili jesensko cvetje in vence s krvavordečimi trakovi. Preko gomil, teh številnih spominov hude borbe *za svobodo njihovega mesta, pa jim je pogled uhajal na novi in stari del Beograda. Nove palače, široki trgi in ulice, ki iz dneva v dan rastejo in se lepšajo pod delovnimi rokami ljudi iz vse Jugoslavije kot da rastejo iz teh gomil in iz kosti, ki so jih slco-zi stoletja vzidavali v. njegove temelje tisoči borcev za njegovo svobodo. Beograd, mesto na bregovih dveh velikih rek, ki se nikdar ni bal žrtev in krvi, kadar ie bilo treba braniti svoje danes
14. t.m. je tnia «*	^
železniška konferenca 7^ — kateri so J ivi(nr-
siu, na kwi	j
predstavniki nemških,
ialijai»
skih, avstrijskih ^ f ^ glf
železnic. Razpravljajo J2 fo-
nem o prevozu Pr^J» J rurja za potrebe ital ~
dusirije. Od maa* ,fl so se namreč brodit e	#1
voz tega premoga P™	26-’J
16-17 šilingov (funta) n
šilingov za tono . Poročajo, da zant, .,G;ja^f s premogom cd ’
vlade odn. odbore, -a
cen znatno povišan)'- _ mogu, češ da so se .. c?.
ce* r-M
EM; <f0 srvs
inozems.va. Po ne*-
misli vladni ceno za 300.—
odbor
lir na
ZDA cri«w .*! 10
I.N.S. poroča t«	aincrd\
na, da piipravlja	^
vlada nov načrt ustano ^ ji drli na razpolago M * dr£
dolarjev letno za «P°’1 g im državam i«. Za gr^jA
nemške industrije	.^jl P
nje. Ta načrt «« ^anjo curmo upravo ao	pid
skupno upravo	piš-
nizaciio Marshall^	}aS U
nizati jo Marsnu^--ECA, organizacijo -e zna . inozemske kredite	j,ei
načrt ((četrte t<xke»%nc
ka Trumana
Hkrati,
glavni namen nacj^ pr^
kem obsegu '‘^^fce vodnja za
iuBv-'*--	incri ‘7
"strije. O načrtu, ki P ^ losalno organizacij	gtt
tratijo in ki so ^}edovaU’pt.
l l UL 6J\J lil-
že nekaj časa napo*>	ga_
roča ereferat prav ’Beu L, nutno proučujejo^ &. s? s t .,
.urno prouči-- bi se -
pridružil ameriški J
lonci, ki bo P®
presegla 30	0^
po mnenju mnt*m es*li‘a ,
nance Pa bo c	{rt G
milijard dolarjev.	„„ 59 «
milijCLra	ua
b, te kredite
vojn*
BN£ScirrE.
---------------------------------------  c.	r
MAKETA UREDITVE STAREGA DE^A	S TRGOM MARK^ gRUPS
PALAČO CK KPJ, SKUPŠČINO ELRJ TER PREZIDIJEM *
4.50,
 - ■	1	      JI	UHLJI	Ml ULICA SV. FRANČIŠKA
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI št 6, III nad. -Jelelo« «£■ »M«Za ysak mm vlžlne v širini 1 stolpca: trgovski 60. finančno-
^r“vfe	jsarisu	gras	•ui-Battw w Tel-70-
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: izvod 3, mesečno n, ’ poštni tekoči račun za STO-ZVU: založništ*o tržaškega tiska, Trst 11.3374. — Z* Jugoslavijo: Agencija demo r	t|jka
Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. -> Izdaja Založnlš vo