smučava prek zadnjih težav, oba hkrati, srečna. Gostobesedna sva, ko hitiva h koči Homli, kjer leži nekaj najine opreme. Zdajšnje gledanje na veličastno piramido je prežeto s hvaležnostjo in s še večjim spoštovanjem. Pot normalnega sestopa proti Črnemu jezeru je na več mestih že kopna, zato ponovno zavljeva s smučmi na nogah pod steno in nato po zložnih pobočjih do urejenih smučišč. Tokrat nama brezskrbnost kali sto metrov širok pas novega podora serakov, ki ga morava prečiti. Zato si še ne seževa v roke, evforlji še ne pustiva na površje.
SLOVO OD HREPENENJA
Slovo od koče Hčrnli, slovo od gore, od hrepenenja, ki seje uresničilo. Končno, po šestih letih, kar sem to prvič upal naglas povedati. Nevarno področje pod se raki presmučava v veliki razdalji, opazujoč drug drugega. Zadnja
strmina pred povsem položnim svetom na višini nekako 2800 metrov je bila že dobro razgreta od sonca. V takšnem snegu — ne celcu, ampak gnilcu — je edini način spreminjanja smeri garaško poskakovanje. Ob slehernem doskoku smuči tonejo pod težo smučarja in nahrbtnika. Presenetljivo je položnejši svet precej manj mehak in ravno toliko nagnjen, da vijugava vse dotlej, ko v samoti zažeilva še enkrat uzreti najino steno.
Ravno ob pravem času, kajti južni veter je sklenil zastreti pogled z deževnimi oblaki. Kakšna srečal Bilo je dovolj snega, vzdržalo je vreme, s seboj sva prinesla dovolj znanja — in sedaj lahko zreva tja gor, kjer bo že jutri, kot je bilo včeraj. Nobene sledi, veter, dež in sneg bodo izbrisali najine vljuge, Matterhorn bo premnogim zgodbam dodal le kratko beležko, da sta po njegovih strmih vesinah smučala dva Slovenca iz majhne, prelepe vasi pod Grintovoi. Opravljeno je! Zdaj si smeva seči v roke.
SKRAJNI ČAS JE, DA IZMERIMO IN POIMENUJEMO VSE SVOJE GORE
VSI SLOVENSKI DVATISOČAKI?
LJUBO URAJNAR
Čeprav smo v lanskem letu praznovali že stoto obletnico organiziranega planinstva pri nas, pa še vedno ne vemo natanko, koliko vrhov z nadmorsko višino nad 2000 metrov je v naših gorstvih. Še več! V številnih primerih ne vemo niti za njihovo dejansko nadmorsko višino, pogosto pa se znajdemo tudi v zadregi, kako naj jih pravilno poimenujemo. Koliko dvatisočakov je v naši državi, kakšna je njihova nadmorska višina, kakšna Imena naj nosijo? Odgovori na omenjena vprašanja so seveda mnogo bolj zahtevni, kot se morda zdi na prvi pogled. Sam sem jih skušal poiskati tako, da sem si Izpisoval njihova imena iz planinskih priročnikov in vodnikov, obenem pa sem podrobno prečesal vse zemljevide, ki pokrivajo naša tri gorstva. Pri tem sem skrbno beležil sleherno poimenovano koto z nadmorsko višino nad 2000 metrov.
Identifikacija vseh slovenskih dvatisočakov seveda ni lahko opravilo. Ko preučuješ zemljevide, se srečuješ z vrhovi, ki na nekaterih kartah obstajajo, na drugih ne. Tu imajo takšno višino, tam drugačno. Prav tako se razlikujejo imena vrhov, zato je takšno klasificiranje sila kočljiva zadeva, ki se je do sedaj še nihče ni lotil v celoti. Bilo je sicer nekaj ad hoc poskusov, ki pa so bili večinoma namenjeni revijalnim potrebam.
Pri tem nekateri avtorji uporabljajo, milo rečeno, čudne kriterije. Po njihovem naj bi bil vrh
izrazita vzpetina, ki se za najmanj 50 alt celolOO metrov dviga nad neposredno okolico, tn zakaj ravno 50 ali 100 metrov? Po isti logiki lahko to mejo poljubno zvišujemo ali znižujemo, pač odvisno od subjektivnega mnenja posameznega kronista vrhov. Meni ni šlo samo za popis pomembnih ali izrazitih vrhov, ki obvladujejo svojo soseščino, zato sem pri beleženju slovenskih dvatisočakov upošteval preprosto pravilo: vrh mora imeti (na zemljevidu) svojo koto z izmerjeno nadmorsko višino nad 2000 metrov, ob njej pa mora biti izpisano njegovo ime Tako se, recimo, uvršča med dvatisočake tudi Mali Triglav (2725 m), tretji najvišji vrh v Sloveniji, čeprav v neposredni soseščini svojega večjega brata sploh ne učinkuje kot izrazit vrh. A kako mogočno bi učinkoval, če bi, recimo, stal sredi Kamniško-Savinjskih Alp! In obratno. Če bi Grintovec stal tik poleg Kanjavca, morda sploh ne bi prišel do svojega imena. Podobno velja tudi za Mali Kanin, Spodnji Stenar, Malo Ojstrico, Malo Radu-ho, Mali Stol, Mali Grintovec itd. Primerov je veliko.
ALI JIH JE RES (SAMO) 349?_
Skrbno beleženje vseh poimenovanih kot z nadmorsko višino prek 2000 metrov je slednjič navrglo številko 349. Toliko dvatisočakov naj bi bilo v Sloveniji po virih, ki so mi bili dostopni, S tem seveda ne mislim trditi, da ta številka drži povsem, saj je v seznamu nekaj spornih vrhov,
PLANINSKI VESTNIK
Malt In Veliki Triglav: ali sla 10 dve gori ali je ena sama?
lahko pa bi bila dobro izhodišče za temeljitejšo razpravo o pravem številu našiti vrhov nad 2000 metrov. Pri klasificiranju vrhov sem se predvsem opiral na novejše planinske karte v razmerju 1 :25 000, ki so pripomogle k temu, da so, kartografsko, vzniknili novi vrhovi. Le kdo je pred leti slišal za Toplar (2000 m, Karavanke), Na Križu (2484 m, Kamniško-Savinjske Alpe) ali Lopatnik (2012 m, Julijske Alpe), dane naštevam dalje!
Pojav »novih« vrhov na novejših in podrobnejših zemljevidih pa pravzaprav ne predstavlja največjega problema pri popisovanju dvatisočakov. Največje težave so pri določanju nadmorske višine posameznih vrhov, ki se tako rekoč spreminjajo iz leta v leto. Vsem oboževalcem slovenskega očaka je najbrž znano, da so Triglav povišali za 1 meter, Jalovec in škriatico za 2 metra, medtem ko so, recimo, Krnu odvzeli 1 meter. A takšno zanimanje geodetov za dejansko višino vrtiov velja le za najbolj znane in obiskane gore. Kar nekaj slovenskih vrhov še vedno ponižno čaka, da se jih bodo zapriseženi merilci višin nekega dne le usmilili in jim vzeli pravo mero. Naj jih nekaj naštejem: Brda (Lipanca), Dimniki (Krma), Krivi rob (Jerebica), Luknja peč (Krma), Male špice
(Mangart), Mali Koritniški Mangart, Mali Prisank, Skala (Mangart), Sravnik (Bavški Grin-tavec), Strmi Strug (Ponce), Šmihe lovec (Bavški Grintavec), Tičarica (Škrlatica), Veliki Ozebnik (Jalovec), Veliki Stador (Prestreljen i k), Vevnica (Ponce), Visoka Rateška Ponca, Votli vrh (Morež), Vrh nad Mužicl (Martuljek), Zadnja Ponca (Rateče), Zadnji Pele itd. Ob prelistavanju različnih planinskih vodnikov pa pogosto ugotoviš še dosti večje razlike med posameznimi vrhovi.
Pa ni namen tega sestavka, da bi kar poprek udrihal čez našo geodetsko službo. Kje pa! V zadnjih letih so vzeli mero, upajmo, da pravo, marsikateremu slovenskemu dvatisočaku, obenem pa sem prepričan, da se pri svojem delu srečujejo z objektivnimi težavami. Vendar je treba priznati, da je stanje na tem področju dokaj neurejeno. Različni viri za isti vrh navajajo različne številke, zato se je bilo težko opredeliti za tisto višino, ki naj bi karseda natančno določala posamezni vrh. Pri oblikovanju seznama sem se zato držal preprostega pravila: upošteval sem tiste nadmorske višine, kot jih navajajo najnovejši planinski zemljevidi. Seveda sem pri tem izpustil nekatere »tiskarske« napake, ki se pojavljajo na nekaterih kartah. Za primer naj nave- 293
dem le najnovejši zemljevid Triglav (1 : 25 000), ki je izšel marca lani. V njem so Prisank (2547 m) znižali na 2497 m, Planjo (2092 m) so povišali točno za 100 metrov, medtem ko so Skodelico (1919 m) spremenili v privlačen dvatisočak (2164 m). A preprostemu bralcu zemljevida že ob preštevanju plastnic postane jasno, da nove višine nikakor ne ustrezajo območju, na katerem so ti vrhovi.
PROBLEM Z DVOGLAVIMI VRHOVI_
Naslednji večji problem pri identifikaciji slovenskih dvatisočakov je njihovo poimenovanje, saj se v številnih primerih srečujemo z dvojnimi imeni za posamezni vrh. Naj jih naštejem: Ablanca/Sleme, Begunjščica/Veliki vrb, Bri-celjk/Briceljnik, Kanin/Visoki Kanin, Koroška flinka/Križ, Lepo Špičje/Veliko Špičje, Lemež/ Veliki Lemež, Lučka Brana/Brana, Mahavšček/ Veliki Bogatin, Mala Čmelska špica/Špička, Mangart/Mangrt in celo Veliki Mang{a)rt, Orlice/ Celovška špica, Pihavec/Vetiki Pihavec, Poto-ški Stol/Žirovniški Maii Stol, Prisank/Prisojnik, Prš i vec/Velikl Pršivec, Raduha/Velika Raduha, RombonA/eliki vrh, Sku in i k/Sončni Jelenk, Sleme/V rtaiko Sleme, Tolminski KukAfeliki vrh, Velika Črnelska špica/Vlsoki Črnelski Vršič, Vodnikov Vršac/Vršac nad Zadnjico. Zavedam se, da mi prav gotovo ni uspelo zajeti vseh poimenovanj vrhov, ki jih je moč najti tako v planinskih vodnikih kot tudi med ljudmi. Pri dvojiškem poimenovanju sem alternativno ime navedel poleg prvega, odločitev o pravilnejšem nazivu posamezne gore pa seveda prepuščam strokovnjakom za standardizacijo zemljepisnih imen.
Na naslednji večji problem pri identifikaciji naših dvatisočakov sem naletel pri dvoglavlh vrbovih. Vzhodni in zahodni vrh z izmerjenima nadmorskima višinama in kotama imajo Planjava, Macesje, Peči, Tegoška gora in Vršiči pod Lopo. V seznamu sem upošteval enega in drugega. Tudi tu naj svoje mnenje povedo strokovnjaki. Na koncu moram dodati, da je v seznamu še nekaj spornih vrhov, o katerih bi se lahko izrekli strokovnjaki in poznavalci določenega planinskega področja. Sam se seveda nisem povzpel prav na vse naštete vrhove, zato naj bo pričujoči prispevek Izziv vsem, ki se poklicno aii amatersko ukvarjajo s klasifikacijo slovenskih vrhov. Čas bi že bil, da izmerimo, tako kot so Avstrijci storili že zdavnaj, natančne višine naših gora in jih standardno poimenujemo. Navsezadnje je to del naše kulturne in naravne dediščine in strokovnjake za to področje vsekakor premoremo.
IGRAČKANJE S POVPREČJI
Na koncu bi rad pozval založbo Planinske zveze Slovenije, ki je v zadnjih letih izdala vrsto zelo
uporabnih zemljevidov v razmerju 1:25 000. Z njimi je pokrila tako Kamniško-Savinjske Alpe kot tudi Karavanke, v Julijcih pa nam še vedno manjka planinska karta (1 :25 000) za območje Mangarta. Tu se moramo posluževati italijanske karte Zahodnih Julijcev Tabacco. foglio 019, ki pa večinoma navaja nadmorske višine vrhov, ki se ne ujemajo z našimi višinami. Prav za konec pa še nekaj statističnih poigravanj s številkami. Kot sem že omenil, naj bi bilo v naših gorah 349 vrhov nad 2000 metrov. Od tega jih je 281 v Julijskih Alpah, 42 v Kamniško-Savinjskih Alpah in 26 v Karavankah. Njihova skupna višina znaša 782.691 metrov, kar pomeni, da je slovenski dvatisočak v povprečju visok 2242,66 metra. Najvišji je v Julijcih, povprečno 2259,61 metra, dvatisočak v Kamniško-Savinjskih Alpah je povprečno visok 2226,12 metra, medtem ko je najnižji v Karavankah, kjer se dvigne do 2086,23 metra. Vrhov, ki presegajo višino 2500 metrov, imamo 34, od tega jih je kar 30 v Julijcih, 4 pa so v Kamniško-Savinjskih Aipah. Povprečna višina desetih najvišjih vrhov znaša 2671,4 metra, medtem ko za prvih sto dvatisočakov dobimo povprečno višino 2474,6 metra. Imena vrhov se najpogosteje pričenjajo s črkami V (71), M (43) in K (36), najredkeje pa s črkami H (4). A (3), C, U (2) in F (1), če izvzamemo črke £, I in Z, s katerimi se ne začenja noben slovenski dvatisočak. Vsaj dosedaj še ne. Morda bo na kateri od prihodnjih planinskih kart kak nov vrh z višino nad 2000 metrov, ki se bo začenjal prav z eno od omenjenih črk. Kdo ve!
LITERATURA
Vodniki
1.	Tine Mihelič: Julijske Alpe, Ljubljana, Planinska zveza Slovenije, 1992 (4. izdaja)
2.	Stanko Klinar: Karavanke, Ljubljana, Planinska zveza Slovenije. 1983 (3. izdaja)
3.	Peter Ficko: Kamniške in Savinjske Alpe, Ljubljana, Planinska zveza Slovenije, 1993 (4. Izdaja)
Zemljevidi
1.	Alpi Giulie Occidentali Tarvisiano, 1 : 25 000, foglio 019. Tabacco
2.	Atlas Slovenije, 1 : 50 000, Ljubljana, Mladinska knjiga, Geodetski zavod Slovenije, 1986
3.	Bovec z okolico: Turistična karta 1 : 25 000, Ljubljana. Krajevna skupnost Bovec, Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo, 1991
4.	Canin-Valli di Resla e Raccolana, 1:25 000, foglio 027, Tabacco
5.	Grintovci, 1 : 25 000, Ljubljana, Planinska zveza Slovenije, Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo, 1988
PLANINSKI VESTNIK
6.	Jesenice, Radovljica, Pregledna karta slovenskih občin. 1 : 50 000, Geodetska uprava občine Jesenice, Geodetska uprava občine Radovljica, 1988
7.	Julijske Alpe-Bohinj, 1 : 20 000, Ljubljana, Planinska zveza Slovenije, Geodetski zavod Slovenije, 1992
8.	Julijske Alpe-Tri g lav, 1 : 20 000, Ljubljana, Planinska zveza Slovenije, Geodetski zavod Slovenije, 1990
9.	Julijske Alpe-Vzhodni del, 1 :50 000, Planinska zveza Slovenije, Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo, 1983
10.	Julijske Alpe-Zahodni del, 1 : 50 000, Ljubljana, Planinska zveza Slovenije, Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo, Ljubljana, 1990
11.	Kamniške in Savinjske Alpe z Obirjem in Peco, 1 : 50 000. Ljubljana, Planinska zveza Slovenije, Geodetski zavod Slovenije, 1982
12.	Karavanke, osrednji del in Grintovci, 1 : 50 000, Ljubljana, Planinska zveza Slovenije, Geodetski zavod Slovenije, 1992
13.	Kranjska Gora z okolico, 1 : 25 000, Ljubljana, Planinska zveza Slovenije, Inštitut za
geodezijo in fotogrametrijo. 1989
14.	Krnsko pogorje in Kobarid, 1 : 25 000. Ljubljana, Planinska zveza Slovenije, Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo, 1990
15.	Stol In Begunjščica, 1 25 000, Ljubljana. Planinska zveza Slovenije, Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo, 1990
16.	Storžič in Košuta, 1:25 000. Ljubljana, Planinska zveza Slovenije, Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo. 1988
17.	Trenta, 1:25 000, Ljubljana, Planinska zveza Slovenije, Triglavski narodni park. Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo, 1989
18.	Triglav, 1:25000, Ljubljana, Planinska zveza Slovenije, Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo, 1993
19.	Triglavski narodni park, 1 : 50 000, Ljubljana, Planinska zveza Slovenije, Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo, 1991
20.	Voelkemarkt Klopeiner See, Turner See, 1 : 50 000, Dunaj, Freytag und Berndt WK 232
21.	Woerther See, Ossiacher See, Faaker See-Keutschacher See, 1 : 50 000. Stam-berg, Kompass VVanderkarte 61
Od Triglava (2864 m) do Toplarja (2000m)
001.	Triglav	2864 m	Julijske Alpe
002	Škrlatica	2740 m	Julijske Alpe
003.	Mali Triglav	2725 m	Julijske Alpe
004.	Mangart (Veliki Mangart)	2679 m	Julijske Alpe
005	Visoki Rokav (Škrlatica)	2646 m	Julijske Alpe
006.	Jalovec	2645 m	Julijske Alpe
007.	Veliki Oltar (Škrlatica)	2621 m	Julijske Alpe
008.	Velika Martuljška Ponca	2602 m	Julijske Alpe
009	Razor	2601 m	Julijske Alpe
010.	Dolkova špica (Škrlatica)	2591 m	Julijske Alpe
011.	Srednji Rokav (Škrlatica)	2589 m	Julijske Alpe
012,	Visoki Kanin	2587 m	Julijske Alpe
013,	Mali Kanin	2571 m	Julijske Alpe
014.	Kanjavec	2569 m	Julijske Alpe
015.	Rjaveč (Triglav)	2566 m	Julijske Alpe
016.	Grintovec	2558 m	Kamn./Sav. Alpe
017.	Glava v Zaplanji (Triglav)	2556 m	Julijske Alpe
018,	Prisank/Prisojnik/	2547 m	Julijske Alpe
019.	Rogljica (Škrlatica)	2547 m	Julijske Alpe
020.	Rakova špica (Škrlatica)	2545 m	Julijske Alpe
021.	Srednji Vršič (Kanin)	2543 m	Julijske Alpe
022	Dovški križ (Martuljek)	2542 m	Julijske Alpe
023.	Kredarica	2541 m	Julijske Alpe
024.	Spodnja Dolkova špica (Škrlatica)	2541 m	Julijske Alpe
025.	Jezerska Kočna	2540 m	Kamn./Sav. Alpe
026.	Rž (Triglav)	2538 m	Julijske Alpe
027,	Rjavi na	2532 m	Julijske Alpe
028.	Skuta	2532 m	Kamn./Sav. Alpe
029,	Kaninskl Vršič	2530 m	Julijske Alpe
030.	Mali Oltar (Škrlatica)	2521 m	Julijske Alpe
PLANINSKI VESTNIK
11
031.	Ko krška Kočna	2520 m	Kamn./Sav. Alpe
032.	Mala Martuljška Pori ca	2502 m	Julijske Alpe
033.	Stenar	2501 m	Julijske Alpe
034.	Spodnji Rokav (Škrlatica)	2500 m	Julijske Alpe
035,	Prestreljen i k	2499 m	Julijske Alpe
036,	Teme (Hribarice)	2498 m	Julijske Alpe
037.	Široka peč	2497 m	Julijske Alpe
038.	Poprovec (Hribarice)	2495 m	Julijske Alpe
039.	Vrh Žlebičev (Razor)	2486 m	Julijske Alpe
040.	Na Križu (Kočna)	2484 m	Kamn./Sav Alpe
041.	Veliki Ozebnik (Jalovec)	2483 m	Julijske Alpe
042.	Hudi Vršič (Kanin-Prestreljenik)	2478 m	Julijske Alpe
043.	Dolgi hrbet	2473 m	Kamn./Sav. Alpe
044.	Špik	2472 m	Julijske Alpe
045,	Osrednji steber (Triglav)	2470 m	Julijske Alpe
046.	Vrh Zelenic (Triglav)	2468 m	Julijske Alpe
047.	Mišeljski Konec	2464 m	Julijske Alpe
048.	Peči-vzhod ni vrti (Kanin)	2464 m	Julijske Alpe
049	Begunjski vrh (Triglav)	2461 m	Julijske Alpe
050.	Štruca	2457 m	Kamn./Sav Alpe
051.	Kranjska Rinka	2453 m	Kamn./Sav, Alpe
052,	Peči-zahodni vrh (Kanin)	2453 m	Julijske Alpe
053.	Pod Kaninom	2450 m	Julijske Alpe
054.	Škrnatarica	2448 m	Julijske Alpe
055.	Vrh Laške Planje (Kanin)	2448 m	Julijske Alpe
056.	Vršaki (Hribarice)	2448 m	Julijske Alpe
057,	Mali Grintovec	2447 m	Kamn./Sav. Alpe
058.	Planja (Razor)	2447 m	Julijske Alpe
059.	Pele nad Klonicami	2442 m	Julijske Alpe
060.	Dovški Gamsovec (Škrlatica)	2440 m	Julijske Alpe
061.	Zvoniki (Prisank)	2438 m	Julijske Alpe
062.	Koroška Rinka /Kriil	2433 m	Kamn./Sav. Alpe
063.	Vršaki (Hribarice)	2431 m	Julijske Alpe
064.	K u kova špica	2427 m	Julijske Alpe
065.	Glava (Triglav)	2426 m	Julijske Alpe
066.	Črni vogel (Kanin)	2422 m	Julijske Alpe
067.	Vršaki (Hribarice)	2422 m	Julijske Alpe
068.	Pihavec /Veliki Pihavec/ (Kriški podi)	2419 m	Julijske Alpe
069.	Upnica (Špik)	2418 m	Julijske Alpe
070.	Križ (Kriški podi)	2410 m	Julijske Alpe
071.	Visoka Vrba nova špica (Cmir)	2408 m	Julijske Alpe
072.	Lopa (Kanin)	2406 m	Julijske Alpe
073.	Huda škrbina (Mangart)	2401 m	Julijske Alpe
074.	Utrujeni stolp (Razor)	2400 m	Julijske Alpe
075.	Lepo Špičje /Veliko Špičje/	2398 m	Julijske Alpe
076.	Zadnji Prisank	2397 m	Julijske Alpe
077.	Goličica (Jalovec)	2394 m	Julijske Alpe
078.	Planjava-zahodni vrh	2394 m	Kamn./Sav. Alpe
079.	Turn pod Razorjem	2394 m	Julijske Alpe
080.	Cmir	2393 m	Julijske Alpe
081.	Bovški Gamsovec (Kriški podi)	2392 m	Julijske Alpe
082.	Planjava-vzhod ni vrh	2392 m	Kamn./Sav, Alpe
083	Debeli vrh (Laz)	2390 m	Julijske Alpe
084.	Veliki Pele	2388 m	Julijske Alpe
085.	Vrh Hribaric (Mišeljska dolina)	2388 m	Julijske Alpe
086.	Sfinga (Triglav)	2384 m	Julijske Alpe
087.	Travnik (Planica)	2379 m	Julijske Alpe
088.	Kotova špica (Ponce)	2376 m	Julijske Alpe
089.	Štajerska Rinka	2374 m	Kamn./Sav. Alpe
090.	Kucelj (Dotkova špica)	2372 m	Julijske Alpe
PLANINSKI VESTNIK
091.	Vrh Osojnic (Kaninski podi)	2371 m	Julijske Alpe
092.	Kriški rob (Kriški podi)	2366 m	Julijske Alpe
093.	Velika Mojstrovka	2366 m	Julijske Alpe
094.	Rjavčeve glave (Cmir)	2365 m	Julijske Alpe 095	Vrh nad Kamnom (Bovški Gamsovec)	2365 m	Julijske Alpe
096.	Šmarjetna glava (Triglav)	2358 m	Julijske Alpe
097.	Spodnji Stenar	2356 m	Julijske Alpe
098.	Zadnja Mojstrovka	2354 m	Julijske Alpe
099.	Kol (Mojstrovka)	2350 m	Julijske Alpe
100.	Mišeljvrh	2350 m	Julijske Alpe
101.	Ojstrica	2350 m	Kamn./Sav. Alpe
102.	V Koncu Špica (Mangart)	2350 m	Julijske Alpe
103.	Plaski Vogel (Lepo Špičje)	2348 m	Julijske Alpe
104.	Bavški Grintavec	2347 m	Julijske Alpe
105.	Briceljk (Loška stena)	2346 m	Julijske Alpe
106.	Hudi Vršič (Kanin-Lopa)	2344 m	Julijske Alpe
107.	Vrh Snežne konte (Triglav)	2342 m	Julijske Alpe
108.	Vevnica (Ponce)	2340 m	Julijske Alpe
109.	Srednji Pele	2336 m	Julijske Alpe
110.	Mali Korltniški Mangart	2333 m	Julijske Alpe
111.	Mala Mojstrovka	2332 m	Julijske Alpe
112.	Velika Čmelska špica (Prestreljenik)	2332 m	Julijske Alpe
113.	Škodela (Bavški Grintavec)	2331 m	Julijske Alpe
114.	Grdi Vršič (Kanin)	2327 m	Julijske Alpe
115.	Zadnji Vogel (Laz)	2327 m	Julijske Alpe
116.	Vrh Labrje (Lepo Špičje)	2326 m	Julijske Alpe
117.	Mali Ozebnik (Jalovec)	2324 m	Julijske Alpe
118.	Turn pod Laško Planjo (Kanin)	2323 m	Julijske Alpe
119.	Velika Zelnarica (Triglavska jezera)	2320 m	Julijske Alpe
120.	Vrh Žlebi (Kanin)	2317 m	Julijske Alpe
121.	Zadnji Pele	2317m	JulijskeAlpe
122.	Kamen (Kanin)	2315 m	JulijskeAlpe
123.	Vzhodne glave (Triglav)	2314 m	JulijskeAlpe
124.	Malo Špičje	2312 m	Julijske Alpe
125.	Kraj sten (Prisank)	2311 m	Julijske Alpe
126.	Visoka glava (Kaninski podi)	2311 m	Julijske Alpe
127.	Mala Zelnarica (Triglavska jezera)	2310 m	Julijske Alpe
128.	Škednjovec (Mišeljska dolina)	2309 m	Julijske Alpe
129.	Oltarji (Loška stena)	2305 m	Julijske Alpe
130.	Site (Jalovec)	2305 m	Julijske Alpe
131.	Spodnja Vrbanova Špica (Cmir)	2299 m	JulijskeAlpe
132.	Konjske police (Kanin-Lopa)	2297 m	Julijske Alpe
133.	Mali Grintavec (Bavški Grintavec)	2294 m	Julijske Alpe 134	Skrb In a pod Prestreljen I kom	2292 m	JulijskeAlpe 135.	Konje (Kaninski podi)	2289 m	JulijskeAlpe 136	Mala Rinka	2289 m	Kamn./Sav. Alpe
137.	Vršiči pod Lopo-vzhodni vrh /Golovec/ (Kanin)	22B5 m	Julijske Alpe
138.	F rda mane police	2284 m	JulijskeAlpe
139.	Veliki Talir (Kaninski podi)	2281 m	JulijskeAlpe
140.	Vrh Zelenic (Jalovec)	2278 m	JulijskeAlpe
141.	Na Nizkem (Mišeljska dolina)	2275 m	Julijske Alpe
142.	Tosc (Zgornja Krma)	2275 m	Julijske Alpe
143.	Mala Črnelska špica (Prestreljen i k)	2273 m	Julijske Alpe
144.	Mišeljska glava	2273 m JulijskeAlpe
145.	Šplevta (Dovški Krii)	2272 m JulijskeAlpe
146.	Visoka Rateška Ponca	2272 m Julijske Alpe
147.	Slovenski turne (Triglav)	2267 m Julijske Alpe
148.	Nad Kuhinjo špica (Cmir)	2266 m JulijskeAlpe
149.	Prestreljeni k i Vršič	2262 m JulijskeAlpe
150.	Morež (Loška stena)	2261 m JulijskeAlpe	297
PLANINSKI VESTNIK
151.	Rateškl Mali Mangart	2259 m	Julijske Alpe
152.	Strmi Strug (Ponce)	2259 m	Julijske Alpe
153,	Travnik (Vršnik)	2256 m	Julijske Alpe
154.	Srana	2253 m	Kamn./Sav. Alpe
155.	Turška gora	2251 m	Kamn./Sav. Alpe
156.	Luknja peč (Krma)	2249 m	Julijske Alpe
157.	Oblica (Loška stena)	2246 m	Julijske Alpe
158.	Vrh Rup (Loška stena)	2245 m	Julijske Alpe
159.	Km	2244 m	Julijske Alpe
160.	Lučka Brana /Baba'	2244 m	Kamn./Sav. Alpe
161.	Veliki Draški vrh (Krma)	2243 m	Julijske Alpe
162.	Zadnja Ponca	2242 m	Julijske Alpe
163.	Hudičev steber (Prlsank)	2237 m	Julijske Alpe
164.	Stol	2236 m	Karavanke
165.	Vršac (Vrsnik)	2236 m	Julijske Alpe
166.	Rob Velike Dnine (Site)	2234 m	Julijske Alpe
167.	Vrh Krnice (Loška stena)	2234 m	Julijske Alpe
168.	Čelo (Zgornja Komna)	2228 m	Julijske Alpe
169,	Srednja Ponca (Rateče)	2228 m	Julijske Alpe
170.	Vrh nad Mužici (Martuljek)	2227 m	Julijske Alpe
171.	Srednji Vogel (Laz)	2226 m	Julijske Alpe
172.	Ve mar (Zgornja Krma)	2225 m	Julijske Alpe
173.	Kalški Greben	2224 m	Kamn./Sav. Alpe
174.	Šplevta (Pihavec)	2224 m	Julijske Alpe
175.	Mali Prisank	2220 m	Julijske Alpe
176.	Prevčev stolp (Razor)	2213 m	Julijske Alpe
177,	Rombon /Veliki vrh/	2208 m	Julijske Alpe
178.	Kopica (Triglavska jezera)	2207 m	Julijske Alpe
179,	Mrzla gora	2203 m	Kamn./Sav. Alpe
180,	Gornja Kopica (Dovški Križ)	2202 m	Julijske Alpe
181.	Mali Stol	2198 m	Karavanke
182.	Strmi nos (Mangart)	2197 m	Julijske Alpe
183.	Votli vrh (Loška stena)	2197 m	Julijske Alpe
184.	Bedinji vrh (Loška stena)	2196 m	Julijske Alpe
185.	Vršiči pod Lopo-2ahodni vrh (Kanin)	2196 m	Julijske Aipe
186.	Vodnikov Vršac /Vršac nad Zadnjico/	2194 m	Julijske Alpe
187.	Špiček (Jalovec)	2192 m	Julijske Alpe
188.	Mali Razor	2191 m	Julijske Alpe
189.	Bavh (Loška stena)	2186 m	Julijske Alpe
190.	Mali Pihavec (Kriški podi)	2185m	Julijske Alpe
191.	Plešivec (Loška stena)	2185 m	Julijske Alpe
192.	Prvi Vogel (Laz)	2181 m	Julijske Alpe
193.	Vrtača	2180 m	Karavanke
194.	Mali Talir (Kaninski podi)	2178 m	Julijske Alpe
195.	Vrh nad Peski (Krn)	2176 m	Julijske Alpe
196.	Skutnik /Sončni Jelenk/ (Bavški Grintavec)	2172 m	Julijske Alpe
197,	Brda (Lepo Špičje)	2169 m	Julijske Alpe
198.	Špičica (Bavški Grintavec)	2169 m	Julijske Alpe
199.	Veliki Stador (Prestreljenik)	2165 m	Julijske Alpe
200.	Batognica (Krn)	2164 m	Julijske Aipe
201.	Male špice (Mangart)	2163 m	Julijske Aipe
202.	Nizki vrh (Pele)	2162 m	Julijske Aipe
203.	Turn pod Stenarjem	2154 m	Julijske Alpe
204.	Vrh Brda (Bavški Grintavec)	2152 m	Julijske Alpe
205.	Na Lopi (Mangart)	2151 m	Julijske Alpe
206.	Velika Baba (Kanin)	2148 m	Julijske Alpe
207.	Rob nad Zagačami (Mangart)	2145 m	Julijske Alpe
208.	Kepa	2143 m	Karavanke
209.	Krnčica (Km)	2142 m	Julijske Alpe
210.	Travniški rob (Vrsnik)	2142 m	Julijske Alpe
PLANINSKI VESTNIK
211.	Sravnik (Bavški Grintavec)	2140 m	Julijske Alpe
212.	Oltarji (Kočna)	2137 m	Kamn./Sav. Alpe
213.	Sklep (Prestreljenik)	2136 m	Julijske Alpe
214.	Teme (Krma)	2136 m	Julijske Alpe
215.	Košutnikov tu m	2134 m	Karavanke
216.	Srednji vrti (Krn)	2134 m	Julijske Alpe
217,	Kance l/ni (Razor)	2133 m	Julijske Alpe
218.	Skala (Mangart)	2133 m	Julijske Alpe
219.	Griva (Pele)	2132 m	Julijske Alpe
220.	Mali Draški vrh (Krma)	2132 m	Julijske Alpe
221.	Sto rži e	2132 m	Kamn./Sav. Alpe
222.	Glava za bajto {Zgornja Komna)	2131 m	Julijske Alpe
223.	2eteniške špice	2128 m	Kamn./Sav. Alpe
224	Velika Baba	2127 m	Kamn./Sav. Alpe
225.	Jerebica (Kanin)	2126 m	Julijske Alpe
226.	Korbeževa glava (Peca)	2125 m	Karavanke
227.	Činkelman (Zgornja Komna)	2124 m	Julijske Alpe
228.	Macesje-vihodni vrh	2124 m	Karavanke
229.	Veliki Babanjski skedenj (Kaninski podi)	2121 m	Julijske Alpe
230.	Veliki kup (Kočna)	2120 m	Kamn./Sav. Alpe
231.	Vrh Goleževice (Loška stena)	2119 m	Julijske Aipe
232.	Šmihelovec (Bavški Grintavec)	2117 m	Julijske Alpe
233,	Zadnja Lopa (Malo ŠpiCje)	2115 m	Julijske Alpe
234.	Velika Gnila glava (Kaninski podi)	2114 m	Julijske Alpe
235.	Velika Zelenica	2114 m	Kamn./Sav. Alpe
236.	Veliki Jelenk (Bavški Grintavec)	2114 m	Julijske Alpe
237.	Mali Skedenj (Prestreljenik)	2112 m	Julijske Alpe
238.	Vršac (Pele)	2112 m	Julijske Alpe
239.	Veliki vrh (Dleskovška planota)	2110 m	Kamn./Sav, Alpe
240.	Končnikov vrh (Peca)	2109 m	Karavanke
241.	Suhi vrh (Mojstrovka)	2109 m	Julijske Alpe
242,	Trentski Pele	2109 m	Julijske Alpe
243.	Goličica (Hazor)	2108 m	Julijske Alpe
244.	Ledinski vrh	2108 m	Kamn./Sav, Alpe
245.	Vrh nad Rudo (Špik)	2108 m	Julijske Alpe
246.	Vrh Polic (Rombon)	2105 m	Julijske Alpe
247.	Dimniki (Krma)	2104 m	Julijske Alpe
243.	Ostrv	2104 m	Karavanke
249.	Orlice /Celovška špica/	2103 m	Karavanke
250.	Koitrunovec (Velo polje)	2102 m	Julijske Alpe
251.	Vajnez	2102 m	Karavanke
252.	Veliki Grad (Triglavska jezera)	2102 m	Julijske Alpe
253.	Gladki Lašt (Lepo Špičje)	2100 m	Julijske Alpe
254.	Kogel	2100 m	Kamn./Sav. Alpe
255.	Srebrnjak (Bavški Grintavec)	2100 m	Julijske Alpe
256.	Cesar (Zgornja Krma)	2098 m	Julijske Alpe
257.	Kobila (Loška stena)	2098 m	Julijske Alpe
258.	Kladivo	2094 m	Karavanke
259.	Mrzli vrti (Mrzla Gora)	2094 m	Kamn./Sav. Alpe
260.	Rdeča skala (Mangart)	2094 m	Julijske Alpe
261.	Planja (Vršnik)	2092 m	Julijske Alpe
262.	Velika Ti Carica (Triglavska jezera)	2091 m	Julijske Alpe
263.	Veliki Pihavec (Bavšica)	2090 m	Julijske Alpe
264.	Zagorelec (Bavški Grintavec)	2090 m	Julijske Alpe
265.	Veti ki vrh v Košuti	2088 m	Karavanke
266,	Nad Sitom glava (Mojstrovka)	2087 m	Julijske Alpe
267.	Ogradi (Laz)	2087 m	Julijske Alpe
268.	Mala Gnila glava (Kaninski podi)	2086 m	Julijske Alpe
269.	Tolminski Kuk /Veliki vrh/ (Komna)	2085 m	Julijske Alpe
270.	Krof tika	2083 m	Kamn./Sav, Alpe
14
PLANINSKI VESTNIK
271.	Zadnjiškl Ozebnik (Zadnjica)	2083 m	Julijske Alpe
272.	Macesje-zahodni vrh /Užrttk/	2079 m	Karavanke
273.	Dovška Mala Kepa	2077 m	Karavanke
274.	Slatna (Dedno polje)	2077 m	Julijske Alpe
275.	Vrtaško Slame (Martuljek)	2076 m	Juijske Alpe
276.	Goličica (Prisojmk)	2075 m	Julijske Alpe
277.	Prevalski Stog (Velo polje)	2075 m	Julijske Alpe
278.	Tičarica (Škriatica)	2075 m	Julijske Alpe
279.	Mali Pibavec (Bavšica)	2074 m	Julijske Alpe
280.	Rušica (Špik)	2074 m	Julijske Alpe
281.	Skutnik (Krn)	2074 m	Julijske Alpe
282.	Mala Tičarica (Triglavska jezera)	2071 m	Julijske Alpe
283.	Velika Raduha	2062 m	Kamn./Sav. Alpe
284.	Krnička gora (Mrzla gora)	2061 m	Kamn./Sav. Alpe
285.	Podrta gora (Komna)	2061 m	Julijske alpe
286.	Begunjšči ca/Veli ki vrh/	2060 m	Karavanke
287.	Glava pod Planjo (Razor)	2060 m	Julijske Alpe
288.	Velika Kalška gora	2058 m	Kamn./Sav. Alpe
289.	Tolsta Košuta	2057 m	Karavanke
290.	Pršivec/Vellki Pršivec/ (Krma)	2056 m	Julijske Alpe
291.	Pri Ban deri (Kanin-Lopa)	2054 m	Julijske Alpe
292.	Vrh nad Škrbino (Spodnja Komna)	2054 m	Julijske Alpe
293.	Germlajt (Razor)	2051 m	Julijske Alpe
294.	Zeleni vrh (Spodnja Komna)	2051 m	Julijske Alpe
295,	Debeli Lašt (Lepo Špičje)	2050 m	Julijske Alpe
296.	Jelenk (Kanin)	2050 m	Julijske Alpe
297.	Viševnlk	2050 m	Julijske Alpe
298.	Zapotoški vrh (Bavškt Grintavec)	2050 m	Julijske Alpe
299.	Veliko Ušje (Rombon)	2048 m	Julijske Alpe
300.	Spodnja Šplevta (Oovški Križ)	2046 m	Julijske Alpe
301,	Tegoška gora — vzhodni vrh	2044 m	Karavanke
302.	Veliki Lemež/Lemež/(Krn)	2043 m	Julijske Alpe
303.	Jezerski Stog (Velo polje)	2040 m	Julijske Alpe
304.	Turn (Prisojnik)	2040 m	Julijske Alpe
305.	Na Pečeh (Špik)	2039 m	Julijske Alpe
306.	Plaski Kuk (Lepo Špičje)	2038 m	Julijske Alpe
307.	Malo Kladivo	2036 m	Karavanke
308,	Kačarjeva glava (Kaninski podi)	2034 m	Julijske Alpe
309.	Veliki Konj (Zadnjica)	2034 m	Julijske Alpe
310.	Gubno (Kepa)	2033 m	Karavanke
311.	Srednji vrh (Krn)	2032 m	Julijske Alpe
312.	Remšendolska škrbina (Mangart)	2031 m	Julijske Alpe
313.	Votlo Sleme (Martuljek)	2031 m	Julijske Alpe
314.	Mala Raduha	2029 m	Kamn./Sav. Alpe
315.	Molička peč	2029 m	Kamn./Sav. Alpe
316.	Ute (Travnik)	2029 m	Kamn./Sav. Alpe
317.	Kuri ca (Zgornja Krma)	2028 m	Julijske Alpe
318.	Poljske device	2028 m	Kamn./Sav. Alpe
319.	Palec	2027 m	Karavanke
320.	Kreda (Dedno polje)	2025 m	Julijske Alpe
321.	Stador (Loška stena)	2025 m	Julijske Alpe
322.	Tegoška gora — zahodni vrh /Pungartska gora/	2025 m	Karavanke
323.	Potoški Stol /Žirovniški Mali Stol/	2024 m	Karavanke
324.	Vrh Ribežnov (Rombon)	2024 m	Julijske Alpe
325.	Lučki Dedec	2023 m	Kamn./Sav. Alpe
326.	Zelenja k (Vrtača)	2023 m	Karavanke
327.	Adam in Eva (Prevalski Stog)	2019 m	Julijske Alpe
328,	Mala Kalška gora	2019 m	Kamn./Sav. Alpe
329.	Mala Baba	2018 m	Kamn./Sav. Alpe
330.	Mala Ojstrica	2017 m	Kamn./Sav. Alpe
331.	Mali vrh (Belščica)	2017 m	Karavanke
332.	Velika Baba (Komna)	2016 m	Julijske Alpe
333.	Mali vrh (Spodnja Komna)	£015 m	Julijske Alpe
334.	Debela peč (Lipanca)	2014 m	Julijske Alpe
335.	Vrti Konte (Spodnja Komna)	2014 m	Julijske Alpe
336.	Škofič (Krn)	2013 m	Julijske Alpe
337.	Adam in Eva (Prevalski Stog)	2012 m	Julijske Alpe
338.	Lopatnik (Krn)	2012 m	Julijske Alpe
339.	Brda (Lipanca)	2009 m	Julijske Alpe
340,	Krivi rob (Jerebica)	2009 m	Julijske Alpe
341.	Mahavšček/Veliki Bogatin/	2008 m	Julijske Alpe
342,	Rušje (Vršnik)	2008 m	Julijske Alpe
343.	Malo Ušje (Rombon)	2007 m	Julijske Alpe
344.	Plešivec (Trenta)	2005 m	Julijske Alpe
345.	Ablanca (Konjščica)	2004 m	Julijske Alpe
346.	Lanževica (Komna)	2003 m	Julijske Alpe
347.	Kal (Komna)	2001 m	Julijske Alpe
348.	Lantema (Bavški Grintavec)	2001 m	Julijske Alpe
349.	Toplar (Veliki vrh v Košuti)	2000 m	Karavanke
KDAJ NAJ GREMO V GORE, DA NE BO TOLIKŠNE GNEČE
OBISKOVALCI TRIGLAVSKEGA PARKA
MARTIN ŠOLAR
Mednarodna zveza za varstvo narave IUCN je neodvisna organizacija, deluje pod okriljem OZN in združuje suverene države, vladne agencije in nevladne organizacije. Njeno poslanstvo sta skrb in podpora skupnemu pristopu h globalnemu gibanju za zavarovanje narave, da bi ohranjali celovitost in pestrost narave in zagotavljali človekovo izrabljanje naravnih dobrin na primeren, sonaraven način.
V okviru IUCN delujejo komisije za ekologijo, izobraževanje in stike z javnostjo, okoljevar-stveno pravo, okoljevarstveno razvojno strategijo, narodne parke in zavarovana območja ter komisija za preživetje vrst. Komisija IUCN za narodne parke in zavarovana območja (CNPPA) je na nedavnem zasedanju IUCN v Buenos Airesu v Argentini sprejela kategorije zavarovanih območij. CNPPA tako določa Sest kategorij za zavarovana območja:
I.	kategorija — strogi naravni rezervat, območja divjine;
II.	kategorija — narodni park;
III.	kategorija — naravni spomenik;
IV.	kategorija — območja zavarovanja vrst in habitatov:
V.	kategorija — zavarovana (kulturna) krajina;
VI.	kategorija — rezervati naravnih virov. Varstvo v Triglavskem narodnem parku moramo postopoma uskladiti z mednarodnimi dogovori In strokovnimi priporočili. II. kategorija zavarovanih območij, narodni parki, določa in opredeljuje varstveno strategijo ter funkcijo parka. Narodni parki so torej naravna območja kopnega in/ali morja, namenjena za:
•	zavarovanje celote enega ali več ekosiste-mov,
•	izločitev izkoriščanja in Škodljivih posegov,
•	nudenje osnovnih možnosti za duhovno, znanstveno, vzgojno, izobraževalno in rekreacijsko aktivnost obiskovalcev.
Prostor narodnega parka je torej namenjen tudi doživljanju narave, naloga uprave narodnega parka pa je, da je obiskovanje, spoznavanje in raziskovanje parka posebej urejeno, usmerjeno in predvsem namenjeno vzgojnim ciljem. Pogoj za izpolnjevanje teh nalog pa je analiza obiska v TNP: zanima nas, koliko, kdo in kakšni so obiskovalci edinega slovenskega narodnega parka.
MNOŽICE V PARKU
Obisk Triglavskega narodnega parka je prost in neomejen. Vstopi v park so številni — od magistralnih, regionalnih, lokalnih, kmetijskih in gozdnih cest do velikega števila drugih poti, ki pripeljejo v park. Večina obiskovalcev prihaja v prostor zaradi obiska gora in le nekateri zaradi parka ali zavarovane narave. Število obiskovalcev Julijskih Alp, ki ga praktično lahko enačimo z obiskom v TNP, je PZS pred leti ocenila na dva milijona letno. V zadnjih dveh letih je pritisk množic na Julijce vse večji, zato ocenjujemo, da se številka dva milijona veča. Te ocene so nezanesljive, zato smo v TNP s štetjem prometa in obiskovalcev ter z analizami vpisa v planinskih kočah poskušali točneje ugotoviti število obiskovalcev.
S pomočjo vpisov v planinskih kočah, ki predstavljajo le vzorec vse populacije obiskovalcev,