PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	'A fk 1*
Abb. postale I gruppo “ Li6I13 4U IlF
Leto XXI. Št. 91 (6069)
POSVETOVANJA V AMERIŠKEM^ DRŽAVNEM DEPARTMAJU
Večajo se možnosti konference o Kambodži na kateri bi mogli govoriti tudi o Vietnamu
Sihanuk zahteva od ZDA odškodnino za povzročeno škodo med napadi na kamhoško ozemlje - Sovjetski raketni izstrelki blizu Hanoja?
TRST, sobota 17. aprila 1965
WASHINGTON, 16. — Danes je bilo v državnem departmaju več razgovorov v zvezi z Vietnamom. Državni tajnik Dean Rusk se je razgovarjal s poslanikoma Alžirije in CSSR, ki ju je v ta namen povabil v svoj urad. Podtajnik Bundy pa je sprejel formoškega poslanika.
Politični opazovalci so mnenja, da je vedno večja možnost sklicanja konference o Kambodži, na kateri bi mogli načeti tudi vprašanje Vietnama,. O tem sta včeraj govorila tudi predsednik Johnson in predsednik britanske vlade Wilson. Tudi tajnik OZN U Tant je včeraj pokazal zanimanje za tako konferenco.
Kamboški princ Norodom Sihanuk, iki je sedaj v Djakarti, objavlja v reviji »Kambuja« (Kambodža) članek, v katerem poziva ZDA, naj odprejo ženevska vrata za mednarodno konferenco, ki naj razpravlja izključno o Kambodži brez vsakega vpletanja vietnamskega ali laoškega problema, in to, «da se doseže priznanje in mednarodno jamstvo nevtralnosti in ozemeljske celovitosti Kambodže«.
V zvezi s sporom Kambodže s Tailandijo, ZDA in Južnim Vietnamom, piše Sihanuk: «Sedaj so sključena pogajanja s Sajgonom, kjer praktično ni več vlade.« Kar se tiče ZDA, pravi Sihanuk, da bi bilo z njimi iaže rešit.; spor,
°e ZDA pokažejo dobro voljo in razumevanje. Pri tem zahteva od
n '
ZDA povračilo škode zaradi izgub med obmejnimi napadi, toda ne v denarju, temveč v traktorjih in buldozerih. Dalje zahteva dokončno prenehanje napadov na kamboško ozemlje.
V zvezi s prijateljstvom, ki ga Kambodža kaže do socialističnih držav, poudarja Sihanuk, da ne gre za ideološko simpatijo ali za oportunizem. »To prijateljstvo je treba pojasniti z dejstvom] da nas te države spoštujejo in se obna-šaio z nami več ko prijateljsko.«
Hanojski list. «Nan Dan« piše, da je vietnamsko ljudstvo odlo-ne.no _ boriti se do kraja in izgnati anierlSke' napadalce. Dalje pra-vj list, da so bili ameriški im,pe-malisti in niihovi hlapci neumni, ker so mislili, da se bo dalo vietnamsko ljudstvo prevarati z izjavami o »mirni rešitvi« in o «po-Raianiih brez pogojev«.
Cuenlaj je dopisniku nekega turškega lista izjavil, da Kitajska ne bo dovolila Američanom, da bi krši-h kitajski zračni prostor. Pripomnil je, da je ameriška vojaška akcija v Vietnamu šele na začetku in da bodo ZDA raztegnile vojaške o-Peracije, ali pa bodo ustavile sovražnosti »Američani, je dodal čuenlai. so krenili na zgrešeno pot, da bi dosegli svoie smotre. Toda ne sme se pozabiti, da ameriško ljudstvo in vsi narodi sveta nočejo voine.»
Kitajski »Ljudski dnevniki) piše danes, da je umik ameriških vojakov iz Vietnama nujen začetni pogoj za mirno rešitev v Vietnamu. List poziva vse narode sveta, naj začnejo akcijo, da prisilijo ZDA na umik iz Vietnama. Pri tem dodaja: «če bodo narodi sveta dovolili ZDA, da ostanejo v Vietnamu, bo ameriški imperializem po svoji mili volji lahko zatiral afriške, azijske in latinskoameriške narode ter se upiral narodnoosvobodilnim gibanjem. Lahko bo sprožil omejene vojne in napadal države v Aziji in Afriki, ki bodo postale neodvisne.))
Danes je celo bivši republikanski kandidat za ameriškega predsednika Goldvvater izjavil, da se v celoti strinja z Johnsonovo politiko v Vietnamu. Dejal je, da se je Johnson «končno odločil poslušati dobre nasvete«.	,	,
Posebni odposlanec angleške laburistične vlade Gordon Walker je
Ameriški državni departma je danes javil, da v bližini Hanoja gradijo izstrelišča za sovjetske raketne izstrelke. Zatrjuje se, da gre za spopolnjene izstrelke, ki so leta 1960 sestrelili letalo «U-2» nad Sovjetsko zvezo. Izstrelki lahko dosežejo višino 30.000 metrov.
Predstavnik državnega departmaja Robert Mccloskey je izjavil: «Na podlagi informacij, ki smo jih dobili, se zdi, da se v bližini Hanoja gradi naprava za raketne izstrelke.« Predstavnik ni hotel govoriti o drugih podrobnostih. Na vprašanje, ali bi te naprave eventualno bombardirali med bombnimi napadi na Severni Vietnam, je odgovoril: «Ne morem tega reči in niti ne bi rekel, tudi če bi vedel.«
Južnovietnamska tiskovna agencija poroča, da so južnovietnamska letala sinoči potopila štiri severno-novietnam-'"' vojne ladje blizu o-toka Hon Cop.
Danes zjutraj so poslali s helikopterji skupine južnovietnamsklh vojakov na področje oddaljeno 110 kilometrov sevemozahodno od Saj-gona, ki so ga včeraj ves dan bombardirala ameriška letala. Danes so javili, da je pri bombardiranju sodelovalo 450 ameriških letal. Gre za področje Katum, kjer so domnevali, da je glavni štab osvobodilne vojske. Danes zjutraj so pred odhodom helikopterjev ponovno bombardirali to področje. Toda vojaki, ki so jih poslali na to področje s
liiiiiiiiiitmtiMiimiliiiiiiilmiHMiiimiiiiiiimiiiMiiiiliimiiiiiiiiiiiiiMiiiitiilitiiiitlliniliiiiimiiiiiiiiliililiii
prišel nocoj Iz Kuale Lumpor v Singapur. Izjavil je, da odobrava stališče U Tanta glede ženevske konference o Kambodži, v okviru katere bi mogli govoriti tudi o Vietnamu.
Kakor je znano je Sihanuk svoj čas zahteval sklicanje konference držav podpisnic ženevskega sporazuma iz leta 1954 o Indokini. Ta predlog je Sovjetska zveza sprejela in ga poslala tudi Veliki Britaniji. Toda do sedaj britanska, vlada ni odgovorila.
Kakor piše moskovski «New York Times« v zahodnih in nevtralnih diplomatskih krogih v Moskvi zelo resno upoštevajo možnost te konference, že dejstvo, da bodo ZDA, Severni Vietnam in Kitajci zbrani pri konferenčni mizi, bi moglo pripeljati do zmanjšanja vojaških operacij v Vietnamu, kar bi moglo nato pripeljati do začetka pogajanj.
Skupina 80 ameriških letal je danes bombardirala tri mostove v Severnem Vietnamu. Protiletalsko topništvo je sestrelilo sedem letal. V zadnjih 24 urah je 150 ameriških letal bombardiralo skupno šest mostov v Severnem Vietnamu. Kakor običajno, trdijo uradna poročila, da so se vsa letala vrnila.
VČERAJ V ALZIRU
Politični razgovori Tito - Ben Bela
Tito, častni meščan Alžira - Oba predsednika sta govorila včeraj na velikem zborovanju
ALZIR, 16. — Na sedežu političnega urada Fronte narodne osvoboditve Alžirije na Trgu Emir Abdel Kader so se danes začeli jugoslovansko-alžirski politični razgovori med predsednikoma Titom in Ben Belo in njunimi sodelavci. Vsebina današnjih razgovorov je bila raz-
voj mednarodnega položaja po kairski konferenci nevezanih držav. V središču pozornosti so bila predvsem zaostritev mednarodnega položaja, posebno v Vietnamu, kriza v svetovni organizaciji in pereča vprašanja Afrike.
Voditelja obeh držav sta proučila vsa ta vprašanja v luči politike nepovezanosti in delovanja nevezanih držav v novih pogojih. Po vesteh iz dobro obveščenih krogov je v razgovorih, ki so potekali v ozračju prisrčnosti in iskrenega prijateljstva, prišla do izraza enakost, oziroma velika podobnost pogledov.
V kratkem odmoru med razgovori je predsednik Tito v spremstvu predsednika Ben Bele položil venec na grobove padlih borcev alžirske revolucije. Na poti od predsednikove rezidence do pokopališča, ki je oddaljeno okrog 15 km od glavnega mesta, je bil predsednik Tito deležen iskrenih in toplih pozdravov prebivalstva Alžirije. Nepozabne ovacije je prebivalstvo glavnega mesta priredilo obema predsednikoma tudi danes popoldne na velikem ljudskem zborovanju na Trgu Eksplanade, na katerem sta govorila Tito in Ben Bela. Nato je predsednik Tito pri-
Vojna v Vietnamu se nevarno nadaljuje, kajti tudi včeraj je skupina 80 ameriških letal bombardirala Severni Vietnam, za napade na položaje osvobodilne vojske v Južnem Vietnamu pa so predvčerajšnjim uporabili kar 450 ameriških letal. Pred-Slavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da gradijo v bližini Hanoja šest ramp za sovjetske raketne izstrelke, ki dosežejo baje višino 30 kilometrov. Vojna se je razširila tudi na morje, J ker je sajgonska tiskovna agencija sporočila, da so južno-vietnamska letala predsinočnjim potopila štiri severnovtetnamske vojne ladje.
Glede možnosti pogajanj je svetovna javnost z veliko radovednostjo pričakovala, kaj bo povedal britanski predsednik vlade Wilson po svojih razgovorih s predsednikom Johnsonom. Toda poudaril je v prvi vrsti potrebo ureditve gospodarskega položaja in šele nato omenil Vietnam ter povedal, da bodo ZDA nedvomno nadaljevale vojno v Vietnamu. Vendar je prvikrat nakazal možnost razgovorov, ki bi mogli pripeljati do rešitve krize. Baje sta se sporazumela, da bosta nadaljevala razgovore za sklicanje konference o Kambodži. Toda kamboški princ Sihanuk zahteva, naj bi se na tej konferenci razpravljalo izključno o Kambodži brez vsakega vpleta-vanja vietnamskega in laoškega vprašanja, ker so «lzključcna pogajanja s Sajgonom, kjer praktično ni več vlade*. O Vietnamu se je razgovarjal državni tajnik
Rusk včeraj s poslanikoma Alžirije in CSSR. Toda čuenlaj je mnenja, da se je ameriška vojaška akcija šele začela, njegov tisk pa poudarja, da je umik ameriških vojakov začetni pogoj za mirno rešitev v Vietnamu. Značilno je, da je Johnsonovo politiko pohvalil celo njegov nasprotnik na predsedniških volitvah Goldvvater. Vsekakor je položaj tako zaskrbljujoč, da je Johnson odpovedal vse napovedane obiske v tujini v prihodnjih treh mesecih.
O Vietnamu so govorili tudi na pugvaški konferenci v Benetkali in znanstveniki z vsega sveta so se strinjali samo v tem. da vojaške operacije «ogrožajo mir na svetu in večajo trpljenje vietnamskega ljudstva*, ter da bi »morala prevladati pamet*. Sicer pa so imeli različna mnenja in sklenili so le, da jili bodo sporočili svojim vladam. Pač pa je konferenca soglasno sprejela predlog sovjetskega znanstvenika Miljon-ščikova, naj se določi «leto mednarodnega sodelovanja* v zvezi z razorožitvijo. Strinjali so se tudi o obsodbi uporabe plina v voj. ni na katerem koli delu sveta.
V	Ženevi se je zaključilo tritedensko zasedanje komisije OZN za človeške pravice, na katerem so soglasno sprejeli resolucijo o kaznovanju vojnih zločincev in zločincev proti človeštvu ter sprejeli tudi načrt mednarodne konvencije o verski nestrpnosti.
V	glavnem mestu Južne Koreje so bili včeraj že četrti dan spopadi med študenti in policijo, ki je aretirala 70 demonstrantov.
redil v svoji rezidenci večerjo v čast predsednika alžirske republike.
Predsednik Tito je bil sinoči na slovesni seji mestne skupščine Alžira proglašen za častnega meščana. Na slovesnosti so bili navzoči: Ben Bela, člani politbiroja, soproga predsednika Tita in ostali člani spremstva jugoslovanskega predsednika Predsednik občinske skupščine Balman je pri izročitvi listine predsedniku Titu izrekel priznanje za določeno stališče jugoslovanskega predsednika do alžirske osvobodilne vojne in njegove podpore alžirski revoluciji. V svojem odgovoru se je predsednik Tito zahvalil za izkazano mu čast in poudaril borbo alžirskega ljudstva za svobodo. Po slovesnosti na občini je predsednik Ben Bela priredil v Dvorcu narodov slovesno večerjo na čast predsedniku Titu in njegovi soprogi.
Soproga predsednika republike Jovanka Broz je danes obiskala center za rehabilitacijo v Dueri pri Alžiru in Dom vojnih sirot v Sidi Tenisu, kjer so jo otroci toplo pozdravili. Jovanka Broz je med njimi spoznala tri fantke, otroke padlih borcev, ki so bili njeni gostje v Beogradu med obiskom predsednika Ben Bele v Jugoslaviji. Fantki so bili ob ponovnem srečanju zelo ginjeni.
Novi republiški tajniki v Sloveniji
LJUBLJANA, 16. — Republiški m organizacijsko-politični svet republiške skupščine Slovenije sta na današnji seji sprejela novi zakon o organizaciji republiške uprave, po katerem bo v Sloveniji na področju gospodarstva, namesto dosedanjih sest, samo eno republiško tajništvo za gospodarstvo ln na področju družbenih služb, namesto dosedanjih pet, samo dve republiški tajništvi za kulturo in prosveto in tajništvo za zdravstvo in socialno zaščito. Na ostalih področjih ne bo večjih sprememb. Istočasno s tem sta sveta sprejela tudi sklep o razrešitvi dosedanjih in imenovanju novih republiških tajnikov.
Tako je bil za republiškega tajnika za gospodarstvo imenovan dosedanji tajnik v zveznem tajništvu za splošne gospodarske posle Cvetko Kobal, za republiškega tajnika za finance dosedanji načelnik kabineta podpredsednika zveznega iz vršnega sveta Miloš Oprešnlk, za republiškega tajnika za zdravstvo in socialno zaščito dosedanji tajnik za zdravstvo Stane Selih, za republiškega tajnika za kulturo in prosveto glavni urednik RTV Ljubljane Tomo Martelanc, za republiškega tajnika za splošno upravo in pravosodje dosedanji tajnik za pravosodje Franc Kutin, za ravnatelja Zavoda za načrtovanje dosedanji tajnik centralnega odbora sindikatov družbenih dejavnosti inženir Tone Tribušon.
Poleg tega so bili za republiške tajnike v republiškem izvršnem svetu imenovani: dr. Pavle Rozman, dr. Branko Premrov, inž. Miloš Bučar, Bojan Bulc, Drago Dolinšek, inž. Janez Perovšek, Janko Potočnik, Mirko Tušek in Alojz žokelj.
helikopterji, niso do sedaj naleteli na vojake osvobodilne vojske.
Preteklo noč je večja skupina vojakov osvobodilne vojske prišla neopazno v mesto Peucuong 25 kilo-metrov severno od Sajgona. Vojaki so porušili ali poškodovali več hiš z eksplozivnimi naboji in so se nato umaknili. Danes so javili, da je pri eksploziji, ki je nastala v noči‘od srede na čertek v skladišču ameriškega streliva na letališču Gui Non bilo ranjenih 18 ameriških vojakov’ Tudi škoda je mnogo večja, kakor so prvotno javili.
Pohod miru v Zahodni Nemčiji
BONN, 16. — V Zahodni Nemčiji se je danes začelo osem pohodov miru v okviru tradicionalnega velikonočnega pohoda. Kakor poročajo agencije, pridobiva ta tradicionalni pohod vsako leto več pristašev. Letos se ga udeležuje nad sto tisoč ljudi. Med udeleženci so tudi številni protestantski cerkveni voditelji. Med bolj znanimi osebnostmi, ki sodelujejo letos pri pohodu miru, so pisatelji Hochhuth Walter Jens, Magnus Enzernsber’ ger, Erich Kaestner, filozof Ernst Bloch, zgodovinar Eigen Kogon, pastor Niemoeller in drugi.
Demokristjanski poslanec Luda je postavil v parlamentu vprašanje, ali namerava vlada zavzeti stališče do nedavnih napadov, ki jih je izrekel državni pravdnik v Frankfurtu Fritz Bauer.
V nedavnem intervjuju v danskem komunističnem listu «Land Og Volk« je Bauer izjavil, da je v Zahodni Nemčiji za razliko od Vzhodne Nemčije še vedno stari sodni stroj. Pripomnil je, da obtožiti sodnike, ki so v nacistični dobi sodelovali kot člani posebnih sodišč pri izrekanju smrtnih obsodb iz političnih razlogov, ni mogoče. Da bi mogli to storiti, bi bilo treba, da bi kak. drug sodnik, ki je bil član istega posebnega sodišča, pričal, da se je tedaj sodstvo, zavedalo, da zločinsko deluje. To pa je absolutno nemogoče: Nasprotno, vsakdo izjavlja, da je tedaj deloval v dobri veri. Bauer je dodal, da je danes zadovoljen, ker je moral leta nacizma preživeti v koncentracijskem taborišču. «Ce bi živel v tretjem rajhu, bi moral delati krivice. Nihče ni mogel živeti v nacistični državi, ne da bi delal krivico.«
«Edina stvar, je dodal Bauer, bi bilo to, da se prav tako kakor so storili v Vzhodni Nemčiji, odslovi vse staro sodstvo, kakor tudi vsa stara birokracija in da se najdejo povsem novi ljudje. Toda ta »revolucija« ni bila mogoča na zahodnih področjih.
vojaške pomoči Severnemu Vietnamu.
Ostali delegati na zborovanju so protestirali zaradi polemike med kitajskim in sovjetskim delegatom in poudarili, da ta polemika škoduje solidarnosti z Vietnamom. Predstavnik britanske Gvijane, ie izjavil, da ni prišel v Akro, da bi poslušal polemiko med SZ in Kitajsko.
Še vedno demonstracije v Seulu
SEUL, 16. — Že četrti dan zapo redoma so bili danes v Seulu spo padi med študenti in policaji, štu dentje so demonstrirali iz prote sta zaradi smrti enega aretirane ga študenta, ki je bil ranjen med demonstracijami proti sporazumu med Japonsko in Južno Korejo o normalizaciji diplomatskih odnosov.
Današnjih demonstracij se je u-tjeležilo nad 5.000 študentov, od katerih so jih 70 aretirali. Prvikrat so pri demonstracijah sodelovali tudi nekateri univerzitetni profesorji. Oblasti so odredile, naj se pravna fakulteta seulske univerze zapre za een teden.
SOGLASEN SKLEP PUGWAŠKE KONFERENCE
Leto mednarodnega sodelovanja v prizadevanjih za razorožitev
Obsodba uporabe plinov v Južnem Vietnamu in poziv na prenehanje vojne
Z zaključno plenarno javno sejo se je končala v Benetkah XIV. pugvaška konferenca. Na njej je sodelovalo okrog sto udeležencev iz 22 držav, med njimi tudi dva predstavnika Jugoslavije. Na sliki vidimo jugoslovanska udeleženca ob slavnostni otvoritvi konference. Drugi z desne je dr. Markovič.
poleg njega pa dr. Supek
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiftuiiiiitiiMiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiigiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiin,,,,,
l ODLOKOM PREDSEDNIKA VLADE
Kitajska ovira pošiljanje pomoči Severnemu Vietnamu
AKRA, 16. — Načelnik sovjetskega odbora mladinskih organizacij Rešetov je na sestanku svetovne zveze demokratične mladine, ki se je začel danes, izjavil: »Zaradi ovir, za katere nismo mi krivi, je težko pošiljati vojaško pomoč Severnemu Vietnamu«. Rešetov je govoril takoj za kitajskim delegatom, ki je obsojal akcijo sovjetske policije in vojske proti demonstrantom pred ameriškim poslaništvom v Moskvi. Rešetov je dejal, da je ta demonstracija bila kršitev javnega reda in izzivanje proti Sovjetski zvezi.
Kakor je znano, je prejšnji me-
Ustanovili ministrski odbor za gospodarsko načrtovanje
v ‘v- ,.>•«	'#*.—■	- — , . f...
Program uradnega obiska Mora in Fanfanija v ZDA od 20. do 24. t. m. Blagajna za pologe in posojila odobrila 2.617 posojil za izvršitev raznih javnih del v višini 141 milijard ■ Rinascita o «ralternativah PS/»
RIM, 16. — Predsednik vlade Moro in zunanji minister Fan-fani bosta odpotovala s svojim spremstvom v ponedeljek z letalom v ZDA, uradni del obiska pa se bo začel šele v torek 20. t.m. ob 11, ko bo predsednik Johnson sprejel Mora z vojaškimi častmi v Beli hiši in imel z njim svoj prvi razgovor. Moro bo na kosilu pri zakladnem ministru Fowierju, v popoldanskih urah pa bo imel razgovor z Ruskom. Na večerji bo. v Beli hiši. V sredo se bo poklonil spominu neznanega vojaka , in predsednika Kennedyja v Arlingtonu, nato pa ga bo obiskal obrambni minister Mac Namara. Na kosilu bo "pri Rusku, popoldne pa bo imel nov razgovor z Johnsonom. Na večerji bo Johnson gost predsednika vlade Mora v prostorih italijanskega veleposlaništva. Po razgovoru s podpredsednikom Hum-phryjem in ko se bo formalno poslovil, bo Moro odpotoval v četrtek v Filadelfijo, v New York pa se ho vrnil še isti dan.
V petek bo gost newyorškega župana Wagnerja, opoldne pa bo obiskal OZN, kjer bo imel razgovor z njenim predsednikom in glavnim tajnikom, ki ga bo zadržal na kosilu.
V hotelu Waldorf Astorla je predviden sprejem, ki ga priredita «America-Italy Society» in «Italy-America-Chamber of Commerce«.
Moro in Fanfani se vrneta v domovino v soboto 24. t.m.
Z odlokom predsednika vlade so danes ustanovili medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje (CIPE). Odboru predseduje pred-
secsovietska vlada suoročila neka- sednlk vlade- v nJeS°vi odsotnosti
“m,povT,"™r d. T
Kitajska ovira pošiljanje sovjetske | Njegovi člani so: minister za zuna-
...................m,,mn,,mm,mm,,,,,,,,,,,,,Mlllll
Johnson ni glede Vietnama nič obljubil Wilsonu
Razgovori 9c bodo nadaljevali in posveto. vali se bodo še <■ z nekaterimi» vladami
LONDON. 16. — Predsednik britanske vlade Harold Wllson se je vrnil danes v London po dvodnevnem obisku v ZDA. Na londonskem letališču je izjavil: «Kot prva stvar nameravamo urediti gospodarski položaj, čeprav smo sprejeli precej nepriljubljene ukrepe«. Izrekel je mnenje, da bo vlada mogla doseči spodbudno napredovanje in Je pripomnil, da so mu številni ameriški bančniki rekli, da britanska vlada «govori sedaj s položaja moči«. Wtl-son je dodal, da se je britanski gospodarski položaj znatno zboljšal. Izjavil je dalje, da namerava britanska vlada izboljšati svetovni finančni sistem zaradi nevarnosti, da bi mednarodna trgovina mogla trpeti zaradi pomanjkanja likvidnosti. Glede možnosti povečanja izvoza v ZDA je Wilson izjavil, da se je za Angleže pokazalo izboljšanje kljub nekaterim preteklim težavam.
Govoril Je zatem o Vietnamu: »S predsednikom Johnsonom smo diskutirali, da vidimo do kod britanska vlada lahko sledi pobudi predsednika za začetek razgovorov o tem problemu. Mislim, da so mož-
ne pobude, toda potrebna so posvetovanja z nekaterimi vladami glede možnosti koristne pobude na tem sektorju«. Wilson je dodal, da so obširno govorili tudi o ameriški ofenzivi v Vietnamu, in je pripomnil, da bo Amerika nedvomno nadaljevala vojno v Vietnamu. Toda hkrati je prvikrat nakazala možnost razgovorov, ki bi mogli pripeljati do rešitve krize. WiIson je dejal, da se razgovori o pogajanjih v zvezi z Vietnamom niso zaključili, in da se britanska vlada namerava še dalje posvetovati z drugimi vladami, preden bo sprejela kakršno koli pobudo.
Kar se tiče ameriškega nakupa britanskih letal, je Wilson izjavil, da je dobil od ameriške vlade zagotovila, da ameriške letalske družbe lahko prosto kupijo angleška letala kljub težavam s plačilno bilanco.
V poučenih krogih trdijo, da sta se Johnson in Wilson sporazumela, da bosta nadaljevala proučevanje predloga za sklicanje konference
nje zadeve in minister za zaklad, za finance, za javna dela. za kmetijstvo, za prevoze, za industrijo, za delo, za državne soudeležbe in minister za Blagajno za razvoj juga.. Sej odbora se udeležijo tudi drugi ministri, ko razpravljajo o vprašanjih, ki spadajo v njihovo pristojnost. V razgovoru z novinarji je minister Pieraccini dejal, da je imenovanje tega odbora važen korak za organizacijo politike načrtovanja; pred nami je namreč diskusija v ministrskem svetu o «mnenju», ki ga je CNEL izrekel o petletnem gospodarskem načrtu, nato pa bodo načrt predložili parlamentu; za tem bo predložen parlamentu še zakon o ministrstvu za proračun in načrtovanje.
Danes se je zaključil drugi sestanek med predstavniki zveze in-dustrljcev in predstavniki delavskih sindikatov, na katerem so nadaljevali proučevanje vprašanj, ki zadevajo' spremembo medzveznih sporazumov iz leta 1950 o skrčenju osebja in individualnih odpustih. Ponovno se bodo sestali 28. in 29. tega meseca.
Državni podtajnik ministrstva za zunanje zadeve Storfchi je poročal Fanfanlju o svojih nedavnih razgovorih v Franciji, da bi prilagodili sedanjim razmeram obstoječi spo razum med Italijo in Francijo, ki zadeva vseljevanje italijanskih delavcev v Francijo. V ta namen se bo sestala v juniju italijansko-fran-coska mešana komisija.
Pod predsedstvom ministra Co-lomba se je sestal danes upravni svet Blagajne za pologe in posojila in odobril 2617 posojil v višini 141 milijard in 623 milijonov. Od tega gre 83 milijard in 132 milijonov za javna dela, ki jih je moč dati takoj v zakup in sicer: 20 milijard in 374 milijonov, namenjenih za graditev šolskih poslopij; 41 milijard in 943 milijonov za razna javna dela (vodovode, kanalizacije, bolnišnice, elektrarne itd.); 5 milijard in 225 milijonov za ljudska stanovanja; 15 milijard in 590 milijonov za uresničenje conalnlh načrtov na podlagi zakona «167»; 58 milijard in 491 milijonov pa zadeva posojila za integracijo občinskih in pokrajinskih proračunov.
S posojili, ki so jih odobrili danes, je Blagajna za pologe in posojila izdala v letošnjem letu že 200 milijard in 32 milijonov za razna javna dela in ljudsko gradbeništvo.
Tednik KPI »Rinascita« objavlja članek pod naslovom »Alternative PSI«, ki ga je podpisal Lulgi Pin-tor in v katerem zatrjuje med drugim, da »Nennijevl socialisti« težijo za tem. da bi kongres stranke izključil vrnitev PSI v opozicijo, kar tla je smoter levih struj v stranki. Po mnenju člankarja se prehod PSI v opozicijo postavlja danes že kot «absolutna nujnost, kot predhoden pogoj za obnovitev stvarne notranje dialektike in ne-
celotl«. Pintor zaključuje, da bodo možnosti uspeha bitke socialističnih levic tem večje, v čim večji meri bo mogla mobilizirati «tiste’ sile, ki se morejo odtegniti oltran-cizmu desnice« (na primer na sindikalni ravni) in se povezati z »ljudskim gibanjem v njegovi celoti«. ' To vprašanje «se vsiljuje socialistični levici' vsekakor«, namreč tudi če «spirala kolaboracionizma postavlja manjšine pred dramatič-nejše odločitve«. Teža bitke ne pada v-a na levico PSI, kajti dogajanja’ v tej stranki «bodo odvisna predvsem, od moči, ki jo bo zavzela v deželi v teh mesecih opozicijska bitka proti delodajalcem^ in proti vladi, in od jasnosti alternativne linije, ki obvezuje vso levico, v prvi vrsti pa komunistično stranko«.
Za kaznovanje vojnih zločincev
o Kambodži. Sporazumela sta se I klientelistične povezave z množica-tudi, aa se bosta še prej posveto-1 mi« in za to, da bi se PSI »mogel -'-J	1	povezati z italijansko levico v njeni
vala z nekaterimi vladami.
ŽENEVA, 16. — po treh tednih se je zaključilo zasedanje komisije OZN za človeške pravice. Soglasno so sprejeli resolucijo o kaznovanju vojnih zločincev in posameznikov, ki so zakrivili zločine proti človeštvu. Sprejeli so tudi načrt mednarodne konvencije o verski nestrpnosti. Na podlagi resolucije bo gospodarski in socialni svet OZN pozval vse države, naj »iščejo, aretirajo in pravično kaznujejo vse vojne zločince ali zločince proti človeštvu«. Glavni tajnik OZN U Tant pa naj začne študijo o pravnih problemih, ki nastajajo v zvezi s temi zločini, in o pravnem postopku, ki naj dokončno določi, da ti zločini ne zastarajo. Poročilo bo moralo biti predloženo komisiji leta 1966.
(Foto D. Z.)
BENETKE, 16. — Konferenca Fugwash se je nocoj zaključila. Soglasno so sprejeli predlog sovjetskega znanstvenika Miljonšiko-va, naj določijo leto mednarodnega sodelovanja v zvezi z razorožitvijo. Miljonšikov je ta predlog postavil že v okviru proslave 20. o-bletnice OZN. Poudaril je, da bo tako leto, kakor na primer mednarodno geofizikalno leto in leto za borbo proti gladu na svetu, lahko imelo blagodejne učinke. Predvsem bi povezali mnogo ljudi z diskusijo o mednarodnih vprašanjih razorožitve in jih seznanili z nujnostjo povečanja naporov v ta namen. Poleg tega bi to sodelovanje omogočilo številne študije o posebnih problemih razorožitve. »Zadovoljen sem, je izjavil Miljonšikov na tiskovni konferenci, ker je bil ta predlog sprejet v OZN soglasno m ker ga je konferenca Pugwash prav tako sprejela ter Je dodala še druge koristne predloge za njegovo uresničenje.«
Da bo mogoče praktično izvesti ta predlog, je Miljonšikov izjavil, da bo treba pozvati vlade, naj ustanovijo državne odbore za pripravo leta mednarodnega sodelovanja. Poleg tega bo treba zahtevati od OZN podpore) in pomoč. »Upam, je dodal Miljonšikov, da bo z dobro voljo in s skupnimi napori OZN, konference Pugwasb in vlad moč uresničiti ta predlog letos.«
Na plenarni seji so razpravljali tudi o Vietnamu. Po seji so objavili izjavo, ki pravi, da nedftvna zaostritev -vojaških operacij v jugovzhodni Aziji ogroža mir na svetu in veča trpljenje vietnamskega ljudstva. Izjava dodaja, da »bi morala prevladati pamet in človečansko«, ter poudarja, da so bila izražena različna stališča glede po-četkov spopada in glede sredstev za rešitev spora. «Potrebno je iskati sredstva za takojšnjo vzpostavitev miru na tem področju. Združeni narodi bi morali storiti vse, kar morejo, da se doseže ta smoter.«
Sklenjeno je tudi bilo, da bodo člani sporočili svojim vladam različna mnenja, ki so jih izrekli na konferenci.
Izjava, ki jo Je pripravila delovna skupina v imenu plenarne seje, poudarja, da se obsoja uporaba plina v vojni, na katerem koli delu sveta. «Javna obsodba na nedavno ameriško uporabo plina, ki je v tej državi znan kot «plin za preprečevanje neredov« v Južnem Vietnamu, dokazuje, kako globoko je v javnem mnenju vkoreninjena ta zaskrbljenost. Bilo je mnogo modrosti v tej javni reakciji tudi proti omejeni uporabi plina, tudi kadar so učinki tega, kakor se zatrjuje, samo začasni.«
iiiiiiiiiiiiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiinm,mm,n|,ni|,||||||U||||illlM|||||||||||||||||||||||||||||||||
ZARADI ZAOSTRITVE V VIETNAMU
Johnson je odložil obiske v tujini
AUSTIN (Texas), 16. — Predstavnik Bele hiše Reedy je v Austinu, kjer je predsednik Johnson na oddihu skupno s tajnikom za obrambo McNamaro, prebral naslednjo izjavo: «Zaradi gostega delovnega programa kongresa v prihodnjih dveh ali treh mesecih in zaradi položaja v Vietnamu, ne predvideva predsednik za sedaj potovanj v tujino in je zmanjšal na minimum svoje obveznosti. Imeli smo že številne obiske tujih voditeljev letos in predsednik se je sporazumel z drugimi vladami, naj se nekateri obiski, ki so bili določeni za pomlad, odložijo na jesen.«
Reedy je izjavil, da sta bila odložena na jesen obiska predsednika indijske vlade Sastrija in pakistanskega predsednika Ajuba Kana. Pripomnil pa je, da ostane ne-
spremenjen datum obiska predsednika italijanske vlade Mora in zunanjega ministra Fanfanija, ki je določen za prihodnji torek. Poleg tega bo Johnson sprejel 17. in 18. maja južnokorejskega predsednika Parka.
VVASHINGTON, 16. — Sedem a-meriških študentov je začelo danes na sedežu državnega departmaja protestno demonstracijo proti ameriški udeležbi v vietnamski vojni. Študentje so izjavili, da bodo nadaljevali demonstracijo do velike noči.
NEW YORK, 16. - Odbor OZN. ki razpravlja o definiciji napada, je soglasno sklenil odložiti nadaljevanje dela do aprila 1967, če ne bo januarja večina sklenila sestati se aprila 1966.
Amerika brez tujih dninarjev?
SAN FRANCISCO, aprila. Ameriški minister za delo W. Wil-lard Wirtz je obiskal ta mesec Kalifornijo, da bi se osebno prepričal, ali kmetijstvo te države potrebuje tuje delavce, tako Imenovane bracere, in pa, kakšne so življenjske in delovne razmere kmetijskih delavcev.
Minister Wirtz je pripotoval Iz Washingtona na zahodno obalo zaradi nenehnih zahtev farmarjev •zlate države«, kot Imenujejo Kalifornijo, da bi vnovič dovolili •uvoz« delavcev, zlasti Mehikancev. Uvoz je bil prepovedan od 1. Januarja letos, ko je prenehala veljavnost pogodbe med ameriško ln mehiško vlado. Na podlagi te pogodbe je vsako leto pripotovalo v ZDA 200.000 In tudi več mehiških državljanov, ki so pomagali ameriškim farmarjem pri sezonskih delih.
‘Kalifornija ni bila edina država, ki je uporabljala tujo delovno silo, pa tudi Mehikanci niso bili edini tuji kmetijski delavci. Na drugem kraju ZDA, v Floridi, so delali večinoma bracerl lz nekdanje britanske Zahodne Indije In 7 Bahamskih otokov. Ta država Je zato mogla dobršen del ZDA preskrbovati s povrtnino, južnim sadjem in trsnim sladkorjem. V Kaliforniji, Arizoni in drugod so Mehikancem konkurirali Filipinci, Japonci, Korejci in drugi.
Koristi od tega so imeli tako delodajalci kot delavci. Prvi zategadelj, ker so tujce plačevali slabše (okrog 1 dolar na uro) kot domače delavce in ker do njih niso imeli skoraj nobenih obveznosti, medtem ko so bili tuji delavci učinkovitejši od ameriških, delavci pa, čeprav slabše plačani kot ameriški, so v ZDA vendarle zaslužili precej več kot pa v svojih nerazvitih državah. Leta 1963 Je znašal na primer dohodek na prebivalca v mehiškem kmetijst-, vu 152 dolarjev, medtem ko v ZDA bracerl, če delajo po 10 ur na dan, v enem mesecu zaslužijo skoraj dvakrat toliko. Tudi mehiško gospodarstvo v celoti je imelo koristi, ker so mehiški delavci odhajali na delo k bogatemu sosedu, saj Je od denarnih nakazil brace-rov dobilo na leto 55 do 60 milijonov dolarjev. Poleg tega so s temi odhodi sezoncev na delo v tujino delno ublažili problem brezposelnosti in hkrati dobili delavce, katerih strokovno znanje je bilo boljše od domačega povprečja.
Vendar pa imajo svoje probleme tudi ZDA Brezposelnost le precejšnja (5 ln celo več odstotkov, poleg tega pa Je veliko večja med mladimi In črnci v Južnih državah nasploh), v plačilni bilanci, ki izkazuje primanjkljaj, pa Je odliv 60 milijonov dolarlev prav tako pomembna postavka. Ameriški sindikati so se nenehno pritoževali, da konkurenčnost cenene tuje delovne sile zbija ceno do mači. Humanitarne, cerkvene in podobne organizacije so opozarjale na hude, nečloveške razmere, v katerih delajo ln živijo tuji delavci, na to, kako jih obravnavajo kot manjvredna človeška bitja, na pretirano izkoriščanje itd.
Prepoved zaposlovanja tujih kmetijskih delavcev so s ploskanjem pozdravili tisti, ki so se leta ln leta zavzemali za ta ukrep, kritizirali pa so to prepoved farmarji. ki predstavljajo v ZDA po membno politično silo. Farmarji so trdili, da ameriški delavci nočejo delati v kmetijstvu (nekateri so celo »dokazoval 1», da je fizična konstitucija Mehikancev kot ustvarjena za delo na poljih ln v sa-dovnjaklhrin da Jim bodo zaradi pomanjkanja delovne sile prišla v nič sredstva, ki so jih vložili v farme. Po drugi strani so farmarjem dopovedovali, da bodo ameriški delavci prišli na delo, če Jim bodo nudili znosnejše pogoje ln če zaslužki v kmetijstvu ne bodo preveč zaostajali za zaslužki v indu strlji. Vlada Je predpisala minimalne zaslužke (v Kaliforniji 1,35 dolarja na uro, in sicer .'d 1 januarja, ter 1,40 dolarja od 1. marca, v Arizoni znaša ta zaslužek 20 centov manj itd.) in orlznaia kmetijskim delavcem nekatere u-godnosti delavcev v industriji. Vsi uradi za zaposlovanje so začeli intenzivno kampanjo. Nabirali so delavce za delo na farmah, ponekod so ukinili pomoč brezposelnim, ki se niso hoteli lotiti tega dela, itd. Vendar so bili uspeni pičli. Nezadovoljni so oili tako farmarji kot de'avcl.
Farmarji so se pritoževali, da delavci, ki jim Jih pošiljajo, niso
vešči kmetijskih del in da ne ka žejo nobene želje, da bi se naučili, da je njihova produktivno.,! tako mtiv na. da ne zaslužijo niti svoje mezde ir. podobno. Delavci pa so spet zatrjevali, da Je delo pretežko, da Jih farmarji slJijo delati nenavadno hitro, da so življenjsko razmere nemogoče Itd. Farmarjem so očitali, da bi po vsi sili hoteli prikazat! ameriške delavce kot slabe in tako izsiliti, da bi razveljavili prepoved o »uvozu« bracerov.
To Je ponekod nemara celo res Vendar pa bi bilo farmarjem konec koncev vseeno kdo jim dela. Izkazalo oa se Je, da ameriški delavci res niso isto kot oraceri. Tujci so delali v takšnih razmerah in pustili so se tako izkoriščati, da ameriški delavci v ka) ta-kcge nikakor ne privolijo. V Kaliforniji je npr. ameriški kmetijski delavec zaslužil povprečno 1.054 dolarjev v 130 dneh. V Istem času pa so farmarji v tej državi imeli več kot 3 milijarde dolarjev bruto dohodka Ponekod delavci niso plačani na uro, temveč po učinku, čeprav zaslužijo v obeh primerih približno enako. Obiralec graha dobi 2,5 centa za libro (0,453 kg), obiralec breskev pa tretjino do polovico centa (potrošniki pa plačujejo za te pridelke desetkrat pa tudi dvajsetkrat več, kar pa še ne pomeni, da spravi vso razliko v svoj žep farmar; tu so namreč tudi trgovci, predelovalci, reklamni agenti, tisti ki pakirajo blago, Itd.).
Tu in tam so farmarji, ki so z «uvozom» bracerov poskušali povečati svoj zaslužek, v resnici škodovali sami sebi. Takšen primer Je bil s paradižnikom v San Joaquln Valley. Farmarji so gojili paradižnik na približno 25.000 akrih (10.000 ha) zemlje. Pridelali so 350 do 400.000 ton paradižnikov. Delavcem so povprečno plačevali 18 centov za zaboj obranega paradižnika. Potem pa so začeli najemati bracere. Proizvodnja se je povečala, cene pa so padle. Farmarji so zdaj za zaboj paradižnikov plačevali bracerom 11 centov, še bolj so povečali proizvodnjo, dokler ni leta 1956 dosegla milijon ton paradižnikov. Seveda so se paradižniki še pocenili, zaslužki farmarjev pa so se zmanjšali v primeri s tistim, kar so zaslužili, preden so najeli bracere.
Zdaj, ko pišem ta članek, še ni znano, kaj Je uredil minister Wirtz, vendar pa so znani njegovi komentarji pri obisku farmarjev. Medtem ko Je ponekod našel «odlične» razmere, kot se Je izrazil, je drugod spet naletel na ((odvratne«, hrana pa Je bila po njegovem takšna, da Je nenavadno že to, kako delavci sploh prenesejo pogled nanjo, kaj šele, da bi Jo jedli.
Zaenkrat ne kaže, da bi našli kako rešitev, ne da bi vnovič uvažali bracere. Farmarji še povečujejo pritisk in trdijo, da bodo pretrpeli velikansko škodo, ker ne morejo pobrati pridelkov, sadja
itd. Konzervna industrija, ki Je velik posestnik zemljišč in ki kupuje od farmarjev velikanske količine sadja in povrtnine, grozi, da se bo iz ZDA preselila v Mehiko.
Ne glede na to, kako bodo problem uredili, Je opisani položaj močno osvetlil razmere v ameriškem kmetijstvu, pogoje, pod katerimi delajo delavci, bodisi do-mači, bodisi tuji, in pa to. na čem temeljijo velikanski dobički velikih farmarjev in ((kmetijske industrije«. Pretirano je reči, da bi se Američani zgražali ali da bi bili osupli spričo tega, kar so zvedeli, vendar pa bodo ta odkritja in publiciteta, ki jo posvečajo tem odkritjem, nemara vseeno nekoliko pripomogla k izboljšanju težavnega položaja kmetijskih delavcev v tej najbogatejši državi na svetu.
A. LEBL
Novo Skopje: na sliki poliklinika »Bukarešt«,
/in/ir/e vv t/lpflnUbvp
š

tjlnbku ^
vw\
PROTEST BIVŠIH PARTIZANOV
Nezadostne oddaje RTV o odporniškem gibanju
----- -----rtlv. — ——	«uuiunwi>, m au ju Skopju poklonili Romuni
. ............................................................................mn,,,   mm min m,n......................................n,.,,......
._______V________ V
PREDPRAZNIČNE SKRBI ANGLEŠKE POLICIJE
Posebne motorizirane kolone proti mladoletnim kriminalcem
Mladoletne tolpe postavljajo betonske klade in jeklene palice na železniške tire in iztirjajo vlake
LONDON, 16. — Angleška policija je izvedla vrsto izrednih ukrepov pred prazniki, saj gre za razdobje, ko v Angliji običajno divjajo mladinski kriminalci. Prazniki trajajo v Angliji od danes do torka in se mora policija ukvarjati z dvema vrstama kriminalitete: proti motoriziranim tolpam, ki lahko vdrejo v letovišča in proti posameznikom, ki skušajo iztiriti vlake.
Lani Je na stotine mladincev, ki so pripadali raznim med seboj sovražnim tolpam zasedlo letoviške kraje na južni obali Anglije, kjer so povzročili izgrede. Tako so povzročili v Brigtonu vrsto pretepov, med katerimi je bilo več ranjenih, ena oseba oa je izgubila življenje.
Letos Je policija ustanovila motorizirane kolone s posebnimi avtomobili, ki so opremljeni z radijskimi oddajniki in sprejemniki in ki so povezani s posebnim tajnim poveljstvom, tako da bodo lahko zelo hitro intervenirali v primeru potrebe. Policijske patrulje bodo nadzorovale ceste, da sporoče prehod motoriziranih tolp in to zlasti skupin motoristov. Motorizirane enote bo sestavljalo najmanj 150 agentov.
Se resnejša pa je druga nevarnost ,saj gre za popolnoma nov toda zelo nevaren pojav. Različne tolpe mladincev se namreč ((zabavajo« s tem, da postavljajo prepreke na železniške tire. Na tire postavljajo cementne bloke, jeklene police itd. Pred desetimi dnevi je zaradi tega iztiril vlak v Kentu, pri čemer sta izgubili življenje dve osebi. Prišlo je do številnih
drugih iztirjenj zlasti v bližini Londona, vendar na srečo brez človeških žrtev. Ustanovili so posebne skupine železniških policistov, ki s pomočjo psov pregledujejo najvažnejše železniške proge.
ščeni na parkirnem prostoru rezerviranim za kliente hotela. V obrazložitvi sodbe je rečeno, da je treba avtomobil obravnavati kot kovček. Hotelir je odgovoren za prtljago in če neki klient pripelje avtomobil na prostor, ki ga je določil hotelir, je za ta avtomobil odgovoren. Skrbeti mora sam ali njegovi nameščenci, da se mu nič ne zgodi.
Do dolge pravde je prišlo ko je neka klientka postavila avto na parkirni prostor pred hotel. Ponoči pa je na avto padel kamen, ki je razbil streho.
Kruppova ladjedelnica v iuniziji
BONN, 16. — Lastnik podjetja Krupp Alfred Krupp von Bohlen und Halbach bo od 22. do 26. a-prila v Tuniziji na vabilo predsednika Burgibe. Lanskega avgusta se je namreč podjetje Krupp obvezalo, da bo zgradilo v bližini Bizerte ladjedelnico. Tunizijska vlada namerava poleg tega proučiti možnosti drugih investicij.
Golobi obsojeni na smrt
BRESSANONE, 16. — Občina je dokončno obsodila na smrt vse golobe. Pred dnevi so razdelili zastrupljeno pičo, s katero so pobili okoli 2500 golobov. Sedaj pa bodo s to akcijo nadaljevali, da uničijo vse golobe do zadnjega. Golobi so namreč povzročali škodo, mazali so poslopja, uničevali parke ter prenašali bolezni. Predvidevajo, da poleti v mestu ne bo nobenega goloba več.
Hotelir
odgovarja za avto
DjJNA.J, 16. — Vrhovno avstrijsko sodišče je razsodilo, da hotelir odgovarja za Škodo, ki nastane na avtomobilih, ki so name-
......Illlllllllllll.Hlinili.........................im.IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIII,
NAJMLAJŠA HČERKA UMRLA ZA POLIP M1EHIIS0M
Neuravnovešena oče in mati zadavila 3 hčerke in se obesila
Zbala sta se govoric, da je hčerka umrla zaradi nezadostne prehrane
DUNAJ, 16. — V torek je v I činom in bencin vžgala. Policija Kittseeju umrla dva meseca in f pa jo je vseeno rešila, saj so po
pol stara deklica zaradi polio-mielitisa, kj je bil še zlasti resen, ker je istočasno bolehala za anemijo. Mati in oče sta se zbala ((vaških govoric«, češ da je deklica umrla zaradi nezadostne hrane. Bila sta duševne) neuravnovešena, saj je bila mati že dvakrat v bolnišnici, Najprej sta zadavila Ostale tri hčerke, (Metno, 5-letno in 3-letno, nato pa sta se obesila. Oče Josef Zambach je pustil pismo, v katerem je obrazložil razlog za samomor. Trupla so šele včeraj našli sosedje, ki so se čudili, da družinskih članov niso več videli.
Preprečen
samomor
LION, 16. — Na vrtljiva vrata poštnega urada v Lionu je prile-pila listek 37-letna Suzanne Gis-clon. Na listek je napisala: »Prosim ne motite, naredila bom samomor.« Nato se je polila z ben-
licisti razbili dvojno steklo vrt-ljivih vrat. Zenska je bila močno opečena, vendar ni izgubila zavesti.
• • •
BARI, 16. — Enajst tisoč jajc, ki so bila ,v 30 zabojih, so u-kradli v skladišču v starem mestu. Tatvino je ugotovil lastnik Nicola Dellino, ko je hotel odpeljati jajca, ki so bila namenjena za prodajo pred prazniki.
Bogat program glasbenih prireditev Kolarčeve univerze
Ta teden je v dvorani Kolarčeve ljudske univerze obilo koncertov. V torek je takoj po vrnitvi z gostovanja po ZDA nastopil zbor KUD «Branko Krsmanovič», v sredo je bil večer renesančne glasbe, ki so jo izvajali solisti, zbor in orkester Doma JLA. v četrtek je imela koncert Beograjska filharmonija, v nedeljo pa bo slovesna akademija posvečena Korneliju Stankoviču.
Potresni sunek v Skopju brez nobene škode
Sunek je bil četrte stopnje in 597. po strahotnem potresu 26. junija 1963
Na stadionu so ustrelili mladega vietnamskega atentatorja, ki so ga prej po naglem postopku obsodili na smrt. Na sliki atentator Le Dua, ko ga vodijo iz sodne dvorane po izrečeni smrtni obsodbi
niiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiuiiiuiuiliiiiiiiiiuiiiMiiiiiiimniiiiiMiiiiiiiuMiiiiinimuiiiiiiMuiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiifMiiniuiiiii
Pristanek na Luno zelo nevaren
Ugotovitve na osnovi fotografij «Ranger 9»
WA5HINGTON, 16. - Na svetovnem kongresu znanstvenikov o vesoljskih raziskavah, ki je bil v mestu Goddard v bližini Wa-shingtona, so ugotovili, da obstajajo resne nevarnosti za pristanek na Luni. Fotografije, ki jih j« posnel »Ranger 9» namreč govore, da je Luna obdana z debelo plastjo drobnega peska, ki bo
neizogibno »požrla« kakršnokoli ladjo.
O tem sta govorila prof. Thomas Gold ter Nobelov nagrajenec za kemijo Harold Urey, ki pravita, da je Lunino površje izredno krhko. Gold pravi, da nikakor ni pripravljen pristati na takšni površini in da fotografije, ki jih
je posnel »Ranger 9» potrjujejo bojazni.
V tej zvezi se govori, da bodo izdelali za načrt »Apollo«, po katerem naj bi leta 1970 dva pilota pristala na Luni, doživel bistveno spremembo, tako da bi pilota z neke vrste osebnim helikopter jem samo preletela Lunino povr šlno.
BEOGRAD, 16. — Do preplaha I nijo, da gre za nesrečo. Fantiča so je prišlo v Skopju zaradi potres- videli zadnjič pretekli teden v pe nega sunka ob 7.59. Prebivalci ma- ‘ * ' "	1—*	“ ‘
kedonske prestolnice se upraviče-
no boje potresa, saj je bilo mesto razrušeno pred dvema letoma. Po podatkih seizmološke opazovalnice v Skopju je imel potresni sunek moč četrte stopnje lestvice Mercalli. Potres ni povzročil nobene škode. To je bil 597 potresni sunek, ki so ga na tem področju zabeležili od potresa 26. junija 1963.
V vodnjaku truplo pogrešanega dečka
NEAPELJ, 16. — V 50 metrov globokem vodnjaku so danes popoldne našli truplo 3-letnega Franca Azzurro, ki je pred osmimi dne. vi izginil od doma. Vodnjak je v bližini vrta stanovanja družine Azzurro. Pred dnevi so ga že pregledali gasilci in takrat niso ničesar našli in so odkrili truplo šele danes popoldan. Na truplu ni nobenih znakov nasilja, tako da mo-
tek, ko se je igral s svojimi sovrst. niki.
Ostala bo v Italij
RIM, 16. — »Revna sem, Italija je lepa, tukaj se dobro počutim in italijanska vlada me mora vzdrževati,« tako je izjavila danes zjutraj načelniku urada za tujce 43-letna avstrijska državljanka Anna Hladik. Zenska je v Rimu že dalj časa. Prebivala je v raznih hotelih in ni plačala ničesar, vozila se je s tramvaji in to vedno brez denarja. Zato je prišlo proti njej več prijav in so jo povabili na policijo. Načelnik urada za tujce je poklical Rdeči križ in jo je poslal na nevrološki oddelek, kjer bo ostala — prav tako kot je želela — na stroške italijanske vlade. Zelo se je namreč razburila, ko so ji povedali, da bo morala plačati račune, ali pa da jo bodo izgnali v Avstrijo, kamor se nikakor noče vrniti, saj tam živi njen mož, s katerim m je skregala.
Koncert beograjske filharmonije na BBC
Televizijsko omreije BBC je v torek v okviru redne serije «Med-narodna koncertna dvoranan prenašala koncert Beograjske filharmonije, ki so ga nedavno posneli v Londonu. Napovedovalec je predstavil televizijskim gledalcem orkester Beograjske filharmonije in pri tem poudaril, da je imel orkester v februarju zelo uspelo gostovanje v Veliki Britaniji. Dejal je, da so Beograjčani zelo soliden glasbeni korpus, ki veliko gostuje po svetu.
RIM, 16. — Delegacija bivših partizanov ter predstavnikov padlih v odporniškem gibanju je danes razpravljala z generalnimi ravnatelji RAI-TV, kjer je protestirala zaradi nezanimanja RTV za odporniško gibanje. Po sestanku je Carla Capponi, ki je odlikovana z zlato medaljo, iz-javila, da morajo vsi pripadniki odporniškega gibanja doseči, da bo ob 20-letnici to gibanje primerno upoštevano v radijskih programih.
Očitno Kot odgovor je vodstvo RAI-TV včeraj sporočilo, da bodo v soboto 24. t.m. predvajali program z naslovom • Borba za svobodo». Gre za štiri oddaje, ki so posvečene odporniškemu gibanju proti fašizmu od 11)24. do 1943. leta. Tem oddajam bodo sledile druge ki se bodo zaključile s proglasit vij o republike. Poleg tega pra vi uradno sporočilo, bodo odda jali vrsto programov posveče nih obnovitvi italijanske voj sket partizanskim enotam ter dramskim predstavam o odporniškem gibanju.
Uspešno poskusno snemanje Ire Furstenberg
RIM, 16- — Tiskovni urad družbe Dino De Laurentiis sporoča, da so z uspehom naredili poskusno snemanje zmožnosti znane princese Ire Furstenberg. U-radno poročilo govori o vidni osebnosti, instinktivni zmožnosti recitacije ter fotogenosti, tako da bo lahko princesa igrala moderne vloge.
Umrl je brat Chaplina
N1ZZA, 16. — Umrl je Sidney Chaplin, ki je bil star 80 let m ki je starejši bral bolj znanega Charlesa Chaplina. Rodil se je v Južni Ameriki m je bil prav tako igralec. Tako je igral v raznih ljudskih komičnih igrali policaja z velikimi brlet, najbolj znana Pa je bila njegova vloga v bratovem filmu eChar-lot vojak., kjer je igral vlogo nemškega cesarja. Živel je v Švici in ni vzdržal srčnega napada.
Razstave
v beograjskih muzejih
Nekateri muzeji v Beogradu so začel, v okviru svojega delovnega programa odpirati stalne ali začasne razstave posebnih dejavnosti s področja zgodovine in kulture. V muzeju uporabnih umetnosti je odprta razstava «Pozni barok, rokoko in klasicizem v uporabni umetnosti», v Etnografskem muzeju Srbije pa je razstava «Jadar — Vukova domačija».
Komedija »Tvegana poroka« v Mariborski Drami
V mariborski Drami bo danes premiera satirične kriminalke pri nas še povsem neznanega irskega avtorja Saula 0'Hare. Naslov dela je «Tvegana poroka»; prevedel ga
je Danilo Gorinšek. Komedijo odlikuje tekoč in izredno duhovit dialog. V delu kar mrgoli duhovitih domislic, ki so neposredne in utrjene s pravim humorjem ter z izrazito karakterno kroniko. Redkokdaj zaide satirična kriminalka na gledališke deske, tokrat pa to ni samo kriminalka, temveč dobro zgrajena komedija. Režiral jo je Fran Žižek, scenograf je bil Jože Polajnko, kostumografinja pa Vlasta Hegedušičeva. I-gralci: Angelca Jankova, Tita Veljakova, Hermina Kočevarjeva, Milena Muhičeva, Anton Petje, Stanko Potisk, Roman Lavrač in Boris BrUnčko.
Razstava češkoslovaške grafike v Beogradu
V	organizaciji komisije za kulturne zveze s tujino so v Umetnostnem paviljonu na Malem Ka-lemegdanu odprli razstavo sodobne češkoslovaške grafike. Razobesili so 115 listov kakih 40 likovnih umetnikov. Razstava bo odprta dva tedna in jo bodo prenesli nato še v Zagreb. Otvoritve so se udeležili številni javni in kulturni delavci ter likovni umetniki iz Beogiada.
Jugoslovanska grafika v Budimpešti
V	budimpeštanslcem muzeju Ernst bodo jutri odprli reprezentativno razstavo jugoslovanske grafike. O dosežkih jugoslovanskih umetnikov na tem področju ustvarjanja bo na otvoritvi govoril kipar Jose) Somodjj.
Turneja
ansambla poljske armade v Jugoslaviji
V	Jugoslavijo je prispel na dvotedensko turnejo centralni umetniški ansambel poljske armade. Nastopil bo v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, na Reki in v nekaterih drugih mestih. Gostje bodo imeli na programu poljske pesmi in narodne plese, nekaj točk v programu pa obsegajo tudi jugoslovanske pesmi in plese.
«Dundo Maroje« v Baslu
V	. mestnem gledališču v Baslu je bila pred dnevi slovesna premiera Držičeve komedije «Dundo Maroje» v režiji Bojana Stupice. Tokrat je bila prvikrat uprizorjena v nemščini; prevedel jo je dramaturg baselskega gledališča Fred Altain. Premiere so se udeležili številni ugledni domačini in naša veleposlanica Radičeva. Publika je predstavo toplo pozdravila, zlasti navdušeno pa je aplav-dirala režiserju.
Knjiga o jugoslovanskem slikarstvu
V	Nem Yorku je izšla knjiga Ota Merina Bihaljija o jugoslovanskem slikarstvu. Knjigo je izdala največja ameriška založniška hiša «McGraw Hillu, To je že peta knjiga o Jugoslaviji, ki jo je objavila ta ameriška založba letos.

T T TOBAČNA TOVARNA - Ljubljana
v.v!

^h«w»ksvj

im—»»
ii
§«11
FlLT ER TlR P E D
V
CIGARETE FILTER 170 IZDELUJEMO IZ SKRBNO IZBRANEGA DOMAČEGA ORIENTALSKEGA IN VIRŽINSKEGA TOBAKA, KI VSEBUJE IZREDNO NIZKO STOPNJO SMOL IN NIKOTINA

W//
/
mmmm
mmm
FILTER 170 NUDI POPOLNO KAJENJE
GOSPODARSKA PROBLEMATIKA PRED NOVIM PLANOM NA POLJSKEM
Razne koncepcije o vlogi ki naj jo združenja imajo
Naj bodo le posredovalec med vrhovip ki odločajo, in podjetji, ali naj se podjetjem bolj približajo in o čem odločajo?
Ta m§
črta bili razporejeni samo na združenja in to v posplošeni obliki, ne da bi bili razdeljeni že na posamezne proizvajalce in ne da bi predvidevali odnosno določali kooperante; razporeditev nalog in sredstev za posamezna podjetja pa bi vršilo združenje.
Drugi sodelavec v tej diskusiji, prav tako ekonomist, prof. Pajest-ka pa meni, da se bodo združenja s povečanjem kompetenc približala podjetjem in da bodo tudi v teh pogojih podjetja sama imela večji vpliv pri odločanju o tem, kaj in kako naj se dela. Seda; so združenja predvsem in le posredovalci med podjetjem in centralnimi oblastmi, sklepi, odločanja, pogosto tudi o drobnih upravnih vprašanjih, pa tudi o razpolaganju s sredstvi, se pa sprejemajo le v višjih organih.
V tem zbliževanju med podjetjem in združenjem bi važno vlogo moralo imeti tudi uvajanje ekonomskih zakonov. V tem smislu je ministrski svet sredi lanskega le-
ta izdal sklep, da morajo vsa podjetja organizirati ekonomske službe, katerih naloga ' bo, izdelovati zapletene gospodarske analize, - ki jih bodo vodstva podjetij in delavski sveti mogli upoštevati in v zvezi z njimi odločati. Kar se pa tiče združenj bi ta, po mnenju profesorja Pajestke, upoštevajoč načela ekonomskih zakonov, morala obračunavati ustvarjanje in razporeditev dobička le v splošnih okvirih.
Končni značaj in način delovanja gospodarskih združenj se bo formiral v bližnji bodočnosti, ko bodo ta združenja prešla na nov način poslovanja. Predvideva se, da bo delovanje združenj v vsaki industrijski panogi odvisno od določenih pogojev. Zaradi tega je združenjem prepuščeno, da sama predlagajo način poslovanja, v skladu pač z lastnimi specifičnostmi. Nekatera od teh se bodo v kratkem lotila preverjanja teh predlogov tudi v praksi.
K. DAVIDOVIC
...................................'T................................................................................Itll.mmm
TEDNIK «AL MUSSAWAR» NAJAVLJA
INTERVJU Z ZELO POPULARNO ULMSKO UMETNICO
Sofia Loren je vsa srečna ker bo delala s Chaplinom
Zelo rada bi uredila svoje družinske razmere - Želi si, da bi nekoč imela veliko otrok - Kako potekajo njeni prosti dnevi
VAR6AVA, aprila. — S prihodnjim letom Poljska stopi v nov petletni plan, ki bo trajal od 1966. do 1970, leta. -Zaradi tega je za letoSnje leto značilna živa dejavnost v zvezi s pripravami petletnega načrta in gospodarskih pre-osnov, ki so predvidene v sklepih četrtega kongresa poljske združene delavske stranke. Čeprav se predvideva, da se bo izvajanje preosnov zavleklo še v prvi dve leti prihodnjega petletnega gospodarskega obdobja, se vendarle smatra, da bo najvažnejše, celo odločilno tisto, kar se odloči in opravi že v teku letošnjega leta, ker bo v bistvu od tega odvisno, kako bo v bodoče deloval gospodarski sistem, kako se bo gospodarstvo upravljalo.
Vodilna misel te preosnove je sprememba delovnih pogojev in kompetenc gospodarskih združenj, nadalje povečanje njihove odgovornosti za uspehe odnosno neuspehe podjetij, ki spadajo v njihovo kompetenco. Med vodilnimi mislimi v zvezi s tem je tudi strnjevanje vseh gospodarskih sklepov, ki se tičejo določene industrijske panoge, in usklajevanje interesov podjetij, združenj podjetij in vsega gospodarstva.
Sedanji sistem vodenja gospodarstva ima štiri «stopnice»: ministrstvo, gospodarsko združenje, podjetje, pogon. Vtem ko je bila v prejšnjih letih povečana samostojnost podjetij, se je v združenjih, ministrstvih in drugih osrednjih organih glede delovanja in metod upravljanja kaj malo spremenilo.
Eden tistih, ki so se lotili sedanje diskusije o teh vprašanjih, piše v listu «Tribuna ludu», da sedanja gospodarska združenja niso gospodarske enote in da se ne razlikujejo od nekdanjih glavnih uprav.
Tudi če obstajajo določene razlike, se vse zreducirajo na manjše pravice in na več birokracije. Vzroke za to je, po njegovem mnenju, treba iskati v tem, da se še ne ve, ali naj bo združenje osnovna ekonomska enota ali pa le ekspozitura, nekakšno predstavništvo ministrstva. Mpistrstva še nadalje Operativno vodijo podjetja, združenja pa se niso potrudila, da bi dosledno ižpetjala ekonomsko tehniško politiko do podrejenih podjetij.
Uredništvo varšavskega lista ((žice Varšavi« je nedavno organiziralo delovni sestanek nekaj znanih poljskih ekonomistov, teoretikov in praktikov. Razgovor se je vrtel o temi gospodarske samostojnosti in govora je bilo tudi o tem, ali ne bo — s povečanjem samostojnosti združenja v odnosu do ministrstva — omejena samostojnost podjetja, kajti prav takšne pripombe dajejo glede tega predstavniki nekaterih podjetij. Tisti, ki so v tej diskusiji sodelovali, so soglašali v tem, da krepitev vloge združenja še ne pomeni zmanjšanje pravic podjetja, da pa hkrati more in mora pripomoči k večjemu Vplivu podjetja pri odločanju.
Obstaja več koncepcij o značaju in vlogi preosnovanih združenj.
Po eni koncepciji bi združenje moralo postati grupacija podjetij (ne nujno iste vrste, iste panoge), ki strne v svojih rokah predmet, zunanjo trgovino in znanstveno tehnično bazo, razpolaga s strojnim parkom, odloča o specializaciji proizvodnje, koncentrira evidenco in razpolaga z materialnimi rezervami in dokončnimi izdelki odnosno proizvodi. Po drugi koncepciji pa naj bi združenje predstavljalo neke vrste koncern, ki ima podjetja kot svoje filialke. Te pa imajo svojo operativno in finančno samostojnost ter uresničujejo proizvodne naloge za določeno področje ali v določenem profilu.
Ostale koncepcije pa so nekakšne variante, ki jemljejo v poštev elemente prve in druge koncepcije in jim je skupna ideja, da naj združenje postane zaokrožen ekonomski organizem, ki razpolaga z osnovnimi in obrtnimi sredstvi, proizvodnimi zmogljivostmi in delovno silo vše grupe podjetij in ki končno, izdeluje načrte za vso določeno panogo gospodarstva. Po mnenju znanega poljskega gospodarstvenika prof. Vlodzimježa Brusa bi v novem sistemu pokazatelji in proporcije centralnega na-
iiirtiiimiiiiiniiiiiiiiiinimiiiiliMiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiimMi.il'"'." ....................
mir v družini in tudi v širši družbi.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) V konkurenci se boste sicer uveljavili, vendar, bodo težave ostale. V vašem družinskem okolju ne bo vse prav..
Velikonočni Motiv
(Foto M. Magajna)
RIM, 16, — Bogastvo še ni sreča. Ta stara sentenca še vedno drži. To sklepamo lahko tudi iz intervjuja, ki ga je dala Sofia Loren nekemu novinarju. Lepš in Zelo popularna filmska umetnica je rekla:	»Ureditev
mojega zakonskega razmerja s Carlom Pontijem je moja največja' želja. Ko bo .ta .zadeva rešena. bom lahko mislila na otro-; ke, ki so moja tajna želja, ne-, kakšen sen. ki bo to ostal tudi tedaj, ko jih bom imela. In ti otroci bodo izključno moji in ne bom dopustila, da bi postali paša za novinarje*.
Sofia Loren je torej bogata, lepa, popularna, skratka bi lahko bila srečna. Pa ni, kar je povedala že velikokrat, ko So prišli na dnevni red njem družinski problemi, predvsem problem zakonske ureditve njenih odnosov s Carlom Pontijem in problem otrok
Pravzaprav si Sofia Loren želi veliko otrok. «Ker sem po todu iz Neaplja, mi ugajajo številne družine. Vedno sem si želela imet; za mizo veliko ljudi. Prepričana sem, da so potrebni trije ali celo štirje otroci, da hi se družina mogla smatrati družina in zakon uspel zakon* je rekla Sofia Loren. Za sedaj, ko nima otrok, je vsa srečna, kadar se more poigrati z dvoletno hčerko svoje sestre.
Kar se tiče njenih ((konjičkov)), njene zabave, je simpatična filmska umetnica kaj malo izbirčna. Rada jaha in rada igra poker. «Jahanje, — pravi —■ predstavlja
zame telesno zadoščen ;e in m cmogoča, da se športno izži.v Ijam, igranje pokerja pa mi da je možnost, da spoznavam zna čaje mojih nasprotnikov. Noj. bolj uživam *- je še rekla filmska umetnica ko vidim, da lahko napravim kaj dobrega za druge ljudi, ko lahko komu p> magam. Nisem pozbhija na to, odkod- izhajam. Ce le morem, pomagam komu, vendar pa prej preverim prošnje,., kajti sestavljanje prošenj, je za ..nekatere postai! donbsen poklic«.
«Carlo Ponti — nadaljuje Sofia Loren —, ki že pozna moj okus, mi pogosto napravi kako drobno presenečenje, kajti ve, da življenje ne obstaja le iz pomembnih, pač pa tudi in predvsem drobcenih, včasih celo nepomembnih stvari. Pred dnevi mi je pripravil zelo prijetno presenečenje. Ko sem se vrnila iz Pariza, sem našla doma majhno tocja zelo lepo Morandijevo sli-ko, ki sem jo pred časom občudovala na neki razstavi. Gre za neko »Mrtvo prirodo«, ki je zad-. nje umetniško delo tega velikega slikarja«.
Italijanska filmska umetnica Loren je veliko potovala, vendar ni še obiskala nekaterih dežel, ki jo zanimajo. «Upam da bom videla še mnoge mnoge dežele in da se bom srečala z mnogimi ljudmi, kajti spoznala sem, da je potovanje eno bistvenih stvari življenja. Le tedaj, ko poznamo svet in srečamo veliko ljudi, lahko resnično dozorimo v pravem pomenu besede. Strah in
■ ■■ -^msmm
Egipt pripravlja vesoljski poskus s kabino s posadko?
Združena arabska republika je že več let v družinic držav, ki se preizkušajo v raketni tehniki
Sofija Loren in Carlo Ponti
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zelo ploden dan, pa čeprav boste napravili tudi kako neprevidnost. Vi ali nekdo od vaših bo moral na pot.
BD
BIK (od 21.4. do 21.5.) Prebredli boste težave in delo spravili pod streho. Opravka boste imeli z ljudmi, ki so vam sovražni.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Cas bi bil, da svoje poslovne zveze razširite. Odlična priložnost za sklepanje globljih čustvenih zvez.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Kljub nesporazumu boste zadevo dobro izpeljali. Bodite previdni do novih znancev.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Zaradi prestiža boste utrpeli precejšnjo
HOROSKOP

škodo. Z druge strani pa se boste v družini močno uveljavili.
DEVICA (Od 23.8. do 22.9.) Nasprotovanja nekaterih sodelavcev vam ne bodo pnšla do živega. Dobro bi bilo, če bi bili bolj pohlevni.
TEHTNICA (od ^3.9. do 23.10.) Ne zapirajte oči pred svojimi in tujimi napakami. Majhna, toda neprijetna kriza V družini.
* ŠKORPIJON (od 24.10, do 22.11.) Neprevidnoet se vedno maščuje. Ne-
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Odločno po svoji poti, tudi če bo kaj narobe. Skušajte popraviti svoje stališče do ljubljene osebe.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Tudi če trpi vaš ponos, se posvetujte s podrejenimi. Nekdo v družini vas ima v zobeh.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne izgubljajte časa v malenkostih. Več pozornosti do syojcev, posebno do ljubljene oseb«.
Chaplin pripravlja film, v katerem bo igrala Sofia Loren
razni kompleksi izginejo in nova obzorja se nam odprejo. Med mesti, ki sem jih obiskala, mi je najbolj .ugajal San Francisco, kajti Sgn Francisco je nekakšen ameriški Neapelj. Ce izvzamemo moje rojstno mesto, mi je za San Franciscom najbolj pri srcu Rim. Kljub vsem njegovim negativnim platem je Rim eno najlepših mest na svetu.
Prostih dni ima Sofia Loren razmeroma malo. Kadar ne snema, se drži svojega dnevnega reda: vstane ob šestih ali pol sedmih zjutraj, si zabeleži vtise v dnevnik, ki ga vedno vodi, poskrbi za dom, nato čita knjige ali študira scenarij, obišče mater in zvečer zgodaj lega. Vmes so seveda kosilo in večerja ter morebitna srečanja s prijatelji. Zelo pa jo moti ponoči velik trušč mestnega prometa, kajti stanuje v palači Colonna t. j. na vogalu Trga Ara Coeli in via del Mare, kjer je izreden avtomobilski promet.
Znano je, da je Sofia Loren ena najbolj iskanih filmskih u-metnic ne le v Italiji, temveč na svetu. In vendar njen program ni kdo ve> kako <(cnapet». «Hočem delati le film za filmom, vsak film dobro proučiti in že vnaprej biti prepričana v to, kar imam storiti« zatrjuje Sofia Loren. — «Pred dnevi sem bila v Parizu, da bi 31 ogledala črteže kostu-mov, ki jih je Christian Dior pripravil za moj novi film «A-rabesque», ki gn bom igrala v Londonu pod vodstvom Stan-leyja Donana in skupaj s Gre-goriem Pečkom, Snemanje filma se bo začelo sredi maja ln se bo zavleklo tri mesece. Nato se bom' vrhila v Rim ža zadnja dela pri filmu »Operazione Cross-bown».
Kakor je izjavila Sofia Loren, se bo v septembru začelo snemanje filma, ki ga sedaj pripravlja Charlie Chaplin. Sofia Loren se čuti počaščeno, da bo igrala v filmu tega velikega filmskega človeka ker, pravi, ((menim, da je za umetnico največja čast, igrati v filmu s človekom, ki je izumil film«,
Sofia Loren se je le enkrat srečala s Chaplinom in njen vtis je bil, da je to izreden človek, poln življenja in energije.
V začetku sta bila oba nekako boječa, nato pa je nastal čudovit medsebojni stik in zato je Sofia prepričana, da bo film uspel, pa čeprav še ničesar ne ve o filmu razen tega, da «gre za zgodbo neke ženske v Hong Kongu.
KAIRO, 16. — V pošiljanju a-stronavtov v vesolje sta se doslej izkaz ali le Sovjetska zveza in Združene države. Toda kar cela vrsta je držav, k; so se preizkusile v izstreljevanju raket. Seip Spadajo na primer Velika Britanija, Francija, Italija, Avstralija, Japonska in Združena arabska republika. Nekatere teh držav so Se izkazale s kar lepimi uspehi, druge z bolj skromnimi. Odvisno je pač od tega, kako je neka država gospodar, sko sposobna in tehnično razvita in koliko je pripravljena v te namene dati. In vendar je tu tudi določena izjema. Konkretno gre za ZAR, ki je znana kot razmeroma zaostala dežela, hkrati in s tem v zvezi dežela z dokajšnjimi ekonomskimi in socialnimi težavami. Jn vendar sc je ZAR vključila v družbo držav, ki se ((lotevajo« vesolja, že v juliju 1962, torej skoraj pred tremi leti, ko je z nekega raketnega oporišča v puščavskem predelu dežele, kakih 70 km od Kaira, izstrelila štiristopenjsko raketo. Tedanja raketa je dosegla višino 600 km in ves poskus je bil označen kot «popoln uspeh«. V poznejšem času pa so z istega oporišča izstrelili še več raket.
Sedaj pa prihaja vest, da na-merava ZAR izstreliti celo vesoljsko ladjo s posadko. Tednik «A1 Mussawar» piše, da se ZAR pripravlja na izstrelitev vesoljske kabine z enim pilotom. Tednik ne poroča več niti ne določa datuma, ko bo ta poskus napravljen, pač pa dodaja, da se »določeno število« pilotov vadi za vesoljske polete V neki posebni »kabini s pritiskom« v določenem kraju.
Iz omenjenega tednika nadalje zvemo, da je egiptovska »vesoljska kabina« zelo podobna sovjetski vesoljski ladji «Voshod 2», kj je pretekli mesec ponesla na krožno pot okoli Zemlje kozmonavta Pavla Beljajeva in Alekseja Leonova, prvega človeka, ki je iz kabine stopil v »prazno vesolje« ali «prvega delavca v vesolju«. kot so ga tudi imenovali.
Tednik «A1 Mussawar» ne pove, če je ZAR v uresničevanju tega vesoljskega načrta dobila kako pomoč od Sovjetske zveze, odnosno če so pri teh pripravah sodelovali sovjetski strokovnjaki. Lansko leto je poluradna a-gencija «MEN» najavila, da je ZAR pripravljena, izvesti svojo Prvo izstrelitev vesoljske ladje s posadko. Toda komaj uro pozneje je ista agencija prosila u-redništva časopisov, naj vesti ne objavijo. Pri tem pa agencija ni dala nobenegia pojasnila.
Sicer je že znano, da ZAR namerava izstreliti v vesolje umet-nj satelit, pa čeprav se je doslej omejevala na izstreljevanje le raket. Z druge strani pa je predsednik ZAR Naser v svojem nastopnem govoru pred državno zbornico v marcu lanskega leta izjavil, da ZAR razpolaga s sistemom raketnih opazovalnih postaj na zemlji in da se ukvarja z vesoljskimi raziskovanji. Iz vsega tega bi se dalo sklepati, da se ZAR resnično pripravlja na kaj večjega in ker smo že navajeni na najrazličnejša presenečenja, bi nas ne presenetilo niti to, da je ZAR pripravljena izstreliti vesoljsko kabino s posadko.
Filmsko snemanje v mraku
MOSKVA, 16.	ddkubieri-
tariju «Katjuša», ki sta ga napravila pisatelj Smirnov in režiser Lisakovič, je epizoda, v kateri Ekaterina llarionova Deni-kina prisostvuje predvajanju nekega prizora iz vojne. Na platnu vidimo zelo lepo žensko; ki se pred snemalno kamero obnaša preprosto, vendar pa z vidnim zanosom. Filmski operater Levi-tan jo je posnel z objektivom, ki je bil skrit v povsem mračni sobi.
V nekem moskovskem filmskem studiu sta se inženirja Goufman in Ksandrov dolgo ubadala, kako rešiti problem snemanja v čimbolj mračnem okolju. Izdelala sta posebno napravo, ki naj bi služila v znanstvene namene, ki pa se da odlično uporabiti tudi pri snemanju filmov. Nova naprava, ki služi za filmsko registriranje pojavov v mikrobiologiji, dopušča, da se velikanska o-svetlitev, ki je potrebna za mikroskopska opazovanja, zmanjša za več tisočkrat. Isti princip, pa čeprav v manjši meri, prihaja v poštev tudi pri snemanju filma v čimbolj mračnem prostoru.
[ met mi inteligenca« na Angleškem ne uživa svoje cene
Laburistična vlada namerava to popraviti, vendar je temu svojemu načrtu dodelila razmeroma malo sredstev
LONDON, aprila. — Nacionalni fizični laboratorij Velike Britanije Je pred dnevi dobil nov zelo drag oddelek. Ore za oddelek za praktično uporabo «umetne Inteligence«, ki ga je britanski tisk označil kot eno največjih ustanov ter vrste na svetu. Delo tega oddelka bo v proučevanju praktične uporabe elektronike, še posebej elektronskih možganov.
Ko je na otvoritvi te ustanove spregovori! parlamentarni sekretar ministrstva za tehnologijo, je prisotne spomnil na dokaj žalostno zgodovino Velike Britanije glede praktične uporabe elektronike. Se ni deset let. ko je glede razvijanja elektronike in/ elektronskih možganov, Velika Britanija bila med prvimi deželami na svetu. Danes pa je skoraj na zadnjem mestu v zahodni Evropi. Združene države Amerike imajo okoli dvajsetkrat več instaliranih elektronskih možganov kot Velika Britanija.
Kje je razlog, da Je Velika Britanija, ena Industrijsko najbolj razvitih dežel sveta, v nepolnih desetih letih glede praktične uporabe elektronike, padla z vrha lestvice na tako nizko raven? To Je tema, s katero se skoraj neprestano ukvarjajo mnogi britanski časopisi in skoraj ga ni dneva, da bi se v glavnem gospodarskem listu ((Financial Timesu« ne pojavil na to temo kak članek ali komentar. Za britansko tradicionalno poslovnost so odgovori dokaj porazni, ker se zreducirajo na ((flegmatlčnost« glavnih gospodarskih krogov, ki zatrjujejo, da se uporaba elektronskih možganov »komaj Izplača«.
Po najnovejših podatkih, ki jih je objavila osrednja britanska informativna služba, zaposluje britanska elektronska industrija skoraj 280.000 delavcev ln nameščencev. Med največjimi dosežki te britanske industrije so tudi elektronski možgani «Atlas» z ogromnim ((spominskim obsegom«. «1 gre do 100.000 podatkov. Okoli 25 odstotkov celotne britanske proizvodnje tovrstnih naprav gre v Izvoz, obilni dve tretjini tistih strojev pa, ki ostanejo v Veliki Britaniji, se «borijo za obstanek«.
Anketa, ki so Jo izvedli med uporabniki elektronskih, možganov in strojev nasploh ln med proizvajalci teh naprav, kg,že, kot piše ((Financial Times«, da je osnovni problem slabe uporabe elektronskih naprav in predvsem elektronskih možganov v tem; da «se uporaba elektronskih možganov družbam ne izplača tako lahko«. Neke družbe, dodaja Ust, ki so skušale resneje uporabljati računske stroje, so se znašle pred problemom »popolne reorganizacije svojega poslovanja«, to se pravi pred zadevo, ki se jim je zdela ((sumljive vrednosti«. Poleg tega večina elektronskih možganov, ne glede na njihov uporabni namen se začne izkoriščati le za sestavljanje ln obračunavanje plačilnih seznamov «kjer se elektronski možgani še najmanj izplačajo«.
Znani britanski strokovnjak za elektroniko K.L. Smith je na nedavnem mednarodnem zborovanju za elektroniko v Brlghtonu izjavil, da bodo elektronski možgani v bližnji bodočnosti sami tako popolni, da bodo «saml sebe programirali«. Človek, je dodal Smith, se mora danes učiti, da bi mogel razumeti elektronske možgane, v kratkem pa se bo sam tak aparat «naučll» razumeti človeka In to do tolikšne mere, da bo mogel odgovarjati tudi na telefonska vprašanja. «Cez nekaj desetlettj bodo elektronski stroji, konkretno elektronski možgani sposobni pre-
vajati v angleščino lz kakršnega koli tujega jezika«.
Ne glede na takšne in podobne perspektive, ki- se tako imenovani ((umetni inteligenci« obetajo, Je Velika Britanija resno zaostala v praktični uporabi tovrstnih naprav in veliko časa ter veliko sredstev bo morala porabiti, da bi se ponovno «prebila na vrh« laburistična vlada je trdno odtočena, da, kakor piše «Guardtan», elektronske možgane in elektronske stroje nasploh ponovno in v celoti vključi v gospodarstvo, trgovino In vladne ustanove. V ta namen pa so predvidena določe-na vendar pa za tolikšno nalogo nekoliko skromna finančna sredstva.
S. PUCA K
inmMlHtiM.fHt„mHtIHilnHi1i:r:Hnrtlm.l„ifillH*
IZUMETNOSTNIH GALERIJ
A. Maschio v novi «La Fenice»
V Trstu imamo novo, zelo prostorno m lepo razstavišče umetnosti v bivših razstavnih prostorih avtomobilov Alfa-Romeo. Je to nasproti kina Fenice. Zato tudi nosi naslov po njem. Pravilneje: nosi ga po pravljičnem ptiču feniksu ki je letel neštetokrat umirat v ognjene zublje, da je iz njih švignil vedno na novo prerojen, prav tako kot danes različne izraznosti sodobnega slikarstva. Svojo dejavnost pričenja galerija «La Fenice» z razstavo v Milanu živečega Alberta Maschia iz Ligurije.
Maschio se je leto po vojni odselil v Argentino, kjer se je v Buenos Airesu tako uveljavil, da je bil leta 1Q58 na veliki državni razstavi upodabljajočih umetnosti odlikovan s prvo nagrado za inozemske umetnike. Naslednje leto se je vrnil v Milan. V zadnji dobi se njegovo ime tu vedno pogosteje omenja med pomembnimi imeni italijanskega sodobnega slikarstva. Veliko Moschiovo razstavo je v preteklem februarju priredila znana milanska galerija «Sagittario», katere katalog z barvnimi repro dukcijami umetnikovih del se uporablja tudi za objasnjevanje pričujoče razstave.
Maschio je nedvomno slikar izdatne umetniške moči. Njegova velika ljubezen do slikarstva se zrcali v sili divje širokih potez, s katerimi ustvarja živahno in za’ grizeno, kot borec, ki je prepri-čan v svojo zmago. Maschio. bi dejali, je slikar stare šole v tem, da v oljih uporablja vse znane barve in se ne omejuje torej le na dekorativne učinke nekaterih odtenkov. Poslednje še posebej opazimo v temperah, ki v tem dosežejo višino svetovnih mojstrov. Tako n pr. v rjavo-belo-modri skladnosti ceremonialnega odličnika, kjer sicer ne razločimo obraza niti podrobnosti obleke, a se vendar točno zavedamo važnosti njegove vloge. Ta razcejranost, ki pa ne zmanjšuje jasnosti oblik, bolje njih spoznavnosti, je slikarju potrebna zato, ker je Maschio predvsem slikar v pravem pomenu besede in ne podobar, ki stremi za podobnostjo ponazorjenega sveta. Važna mu je le barva, ki naj vpliva na gledalca. Zato ne razmešča v tihožitjih predmete po lepotnih zakonih. Razmeče jih kar tako. In vendar nam vseodrešujoča lepota barv emotivno približuje njih u-bomo preprostost. V zapostavljanju predmetnega videza gre Maschio ponekod tako daleč, n.pr. v olju «Kompozicija», da postaja že nekoliko abstrakten. Lik predmeta mu je le pretveza, da se barvno izživlja. To vidimo v olju sLežeči akt* kot v drugih podobah ljudi in v pokrajinah,
MILKO BAMBIČ



Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 1130 Slov. nabožne pesmi; 11.45 Mozart: Koncert za klarinet in orkester; 12.15 Kulturni odmevi; 12.30 Veretti: Sedem glavnih grehov; 13.30 Milhaud in Bela Bartok; 14.45 Pianist Walter Oiese-king; 15.00 «Spokomik», starokrščanska legenda; 15.50 Dvofak: Stabat Mater; 17.20 Vatikanski koncil; 17.30 Pisani balončki; 18.00 Mali polifonski zbor; 18.15 Umetnost; 18.30 Pourcel; The Golden sonate; 19.15 Družinski obzornik;
19.30	Osterc:	Religioso; 20.00
Športna tribuna: 20.50 «Slovenski oktet«; 21.00 Postne legende; 21.30 Mahler: Simfonija št. 9; 22.50 Co-relli: Cerkvena sonata; 23.00 Re-ger: «Geistliche Lleder«.
Trst
12.05	Skladbe za orgle; 12.25 Tretja stran; 13.15 V diskoteki;
14.15	Bachove skladbe; 14.25 Oglejsko srednjeveško cerkveno gledališče.
SOBOTA, 17. APRILA 1965
be; 10.15 Schubertova simf. štev. 4; 11.25 Ravelove skladbe; 12.05 Beethovnove variacije; 13.15 Na sporedu je Čajkovski; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Likovne umetnosti; 15.30 Jutrišnje športne prireditve; 15.30 Oddaja za bolnike; 16.40 Pet Schumannovih Lieder; 17.30 Ital. lirika; 18.00 Nabožna oddaja, prenos iz bazilike sv. Petra; 19.30 Haydnova slmf., opus 49; 20.25 Hallova drama »E questo fu il prlncipio«; 21.35 Brahmsove skladbe.
//. program
7.30	Jutranja glasoa; 9 00 Instrumentalna glasba; 10.35 Mahler jeva simfonija štev. 1; 11.35 Operna glasba; 13.00 Schumannova Četrta simfonija; 13.35 Mozartove skladbe; 13.50 Vivaldi; »Nisi Do-minus«; 18.35 Ennio Porrino: Oratorij; 19.50 Scarlattijeve skladbe; 21.40 Haendel in Havdn; 22.00 Ger-vasio; Concerto spirituale.
Okvare na televizorju?
TRE VIS A N
UL. S. NICOLO’ 21 vam s tehniki, ki so specializirani za vse nacionalne in tuje znamke, zagotavlja takojšnje in temeljito popravilo TELEFON št. 726-276
Koper
7.15	Jutranja glasba; 8.00 Ro-muhski pevci; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Za prijetno razpoloženje; 14.00 Popevke; 15.00 Zabavna glasba; 15.40 Kulturni zapiski; 15.50 Poje duet «DD»; 16.00 Izbrali ste; 16.35 Album klasikov; 17.00 Dogodki in odmevi;
17.15	Popevke; 17.40 Jazz; 18.00 Prenos RL; 19.00 Gilbert Becaud;
19.30	Prenos RL; 22.15 Plesna glasba
Nacionalni program
8.30	Nabožna glasba; 9.45 VI-valdijeve in Telemannove sklad-
III. program
18.30	Filmski pregled; 18.45 Hin-demithov koncert, opus 46; 19.30 Vsakovečemi koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Schumannov koncert, opus 41; 21.20 Pesnik Thomas Merton; 21.30 Simfonični koncert.
Slovenija
8.05	Komorni zbor Iz Maribora; 8.25 Melodije; 8.55 Radijska šola; 9.25 Mladi glasbeniki; 9.45 Pevka Yma Sumac; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti!;
12.05	Kmetijski nasveti; 12.15 Kmečke pihalne godbe; 12.30 »Nmav čez izaro«; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Iz opere Ero i onega sveta; 14.35 Naši poslu-
šalci čestitajo; 15.30 Nove zborovske pesmi; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Jug. pesmi in plesi; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Izložbeno okno; 18.45 S knjižnega trga; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 V soboto zvečer; 21.00 Zaplešite z nami; 22.10 Oddaja za izseljence; 23.05 Za konec tedna.
Ital. televizija
18.30 Spored za najrmajše; 19.00 Dnevnik; 19.20 Sedem dni v parlamentu; 19.55 Športne vesti in kronike; 20.30 Dnevnik; 20.55 Film «11 segno della croce«; 22.40 Nabožna oddaja; 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00 Dnevnik; 21.10 Opera »Vll-helm Tell«.
Jug. televizija
17.40 Kljukec kot dreser — lutke; 18.05 Glasbena oddaja; 18.45 ““ Priimek - mladinska igra; 19.30 Vsako soboto; 19.45 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 Jazz scena; 20-40 S kamero po svetu; 21.10 Humoristična oddaja; 22.00 Golo mesto — film; 22.50 Obzornik.
Vreme včeraj: najvtšja temperatura 14.5, najnižja 10.4, ob 19 uri 1GJ7; vlaga 65 odst., zračni' tlak 1007.9 stanoviten, nebo 2 desetini pooblačeno, morje skoraj mimo temperatura morja 10.8 stopinje
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 17, aprila Rudolf
Sonce vzide ob 5,17 in zatone ob 18.53. Dolžina dneva 13.36. Luna vzide ob 20.42 in zatone ob 6.13 Jutri, NEDELJA, 18. april« Vedika noč
ZANIMIVO VPRAŠANJE Nfl SEJI POKRAJINSKEGA SVETA
Kako najkoristneje uporabiti ladji Satumio in Vulcanio po upokojitvi?
Komunistična svetovalka VVeissova je predlagala tri rešitve v socialno-zdravstve-ne svrhe - Pokrajinska komisija svetovalcev za proučevanje kmetijskih vprašanj
V torek ob 18.30 bo redna seja tr-1 ka, bi morale biti seveda preure-
teškega pokrajinskega sveta. Dnevnemu redu sedanjega zasedanja je bilo dodanih nekaj novih upravnih točk. Poleg tega pa bodo na prihodnji seji nekateri odborniki odgovorili na vprašanja, ki so jim bila postavljena na preteklih sejah.
Tako bo odbornik Vigini odgovoril na vprašanje komunističnega svetovalca Donadela, ki je predlagal, naj bi tudi sedanji pokrajinski svet izvolil komisijo svetovalcev za proučevanje kmetijskih vprašanj, že na zadnji seji je bilo omenjeno, da bo ta komisija gotovo čim-prej sestavljena, ker je potrebno, da pokrajinska uprava stalno sledi temu važnemu vprašanlu, saj je tudi neposredno prizadeta, ker je svoj čas ustanovila Ustanovo za napredek kmetijstva (Ente Rina-scita Agricola), ki ji predseduje predsednik pokrajinske uprave. Ta ustanova izdaja tudi svoj list «Ri-nascita Agricola«, ki je sedaj začel objavljati v slovenskem prevodu prilogo, v kateri so objavljeni predvsem važni zakoni in predpisi, ki zanimajo kmete. Istemu svetovalcu bo odbornik Vigini odgovoril o zgraditvi pločnika na pokrajinski cesti Milje—žavlje, kjer je tudi filobus-na postaja.
Odbornik Vigini bo v torek odgovoril tudi na vprašanje, ki mu ga je postavil svetovalec Liste slovenske skupnosti inž. Sosič, ki je opozoril odbornika, naj pokrajinska uprava uredi nekatere dele pokrajinske ceste ob vhodu na Opčine s Proseka. Na tej cesti je treba predvsem postaviti ograjo na levem in desnem robu ceste, ki se vzpenja na oba nova nadvoza, in sicer na nadvoz pri vojašnici in na nadvoz tik ob vhodu v vas. O tem smo v našem listu že nekajkrat pisali, ker je cesta na omenjenih krajih zelo nevarna.
Podpredsednik in odbornik za zdravstvo dr. Fogher pa bo odgovoril na vprašanje komunistične svetovalke dr. Welss o uporabi «Sa-turnle« ali «Vulcanie» v zdravstvene namene. Svetovalka dr. Weiss Je na zadnji seji načela zelo originalno in zanimivo vprašanje. Predlagala je odborniku za zdravstvo, naj bi proučil možnost uporabe «Satumie» ali «Vulcanle» v zdrav-stveno-socialne namene, ker bosta obe ladji v kratkem oziroma sta ze «upokojeni».
Svetovalka dr. Welssova je predlagala tri možne rešitve:
1.	Uporabo ene od dveh ladij za prostore poletne kolonije za dečke in deklice osnovnih šol še posebno za otroke, ki potrebujejp helijo in talasoterapljo.
2.	Za okrevališče raznih bolnikov, posebno pa še za bolnike, ki bolehajo na kosteh.
3.	Za dnevni bolnišniški geronto-loški oddelek.
Naprave na ladji, pravi svetoval-
jene v nove namene, da bi lahko omogočile dečkom, bolnikom ali starejšim ljudem vse udobje in možnosti razvedrila ter zdravstveno dejavnost.
Poleg tega svetovalka poudarja, da bi morali najprej celotno zadevo temeljito proučiti, se pozanimati pri pomorski družbi, ki je lastnica ladij ter pri pristaniških in vladnih oblasteh, kaj bi bilo treba ukreniti, da bi uresničili zamisel, kje naj bi bila ladja zasidrana itd.
Protest V. Vidalija proti pristranosti radia
Parlamentarni urad tržaške federacije Komunistične partije Italije sporoča, da se je 6. aprila sestala v Rimu parlamentarna komisija za nadzorstvo nad radijskimi oddajami in je med drugim razpravljala o protestu senatorja Vit-toria Vidalija zaradi molka v vsedržavnih in televizijskih oddajah ob splošni stavki v Trstu v obrambo ladjedelnice Sv. Marka.
O tem protestu se Je razvila živahna razprava, v katero so posegli tudi komunistični parlamentarci Rossanda, Lajolo, Francavilla in Valenzi. Parlamentarci so ostro obsodili pomanjkanje objektivnosti radia in televizije v odnosu do opozicije in zlasti do Komunistične partije. Komunistični svetovalci so se sklicevali na zelo znano razsodbo ustavnega sodišča ter so opomnili, da leže v parlamentu razni predlogi za reformo RAI-TV, o katerih bi morali začeti razpravo. Demokristjan Piccoli je bil prisiljen priznati, da so protesti komunistov upravičeni ter je sporočil, da pripravljajo tudi večinske stranke svoj načrt reforme In želijo, da bi prišlo do parlamentarne razprave o tej zadevi.
» • *
• Ministrstvo za turizem in prireditve je s posebno okrožnico določilo predpise, ki se tičejo podpor za operne in koncertne prireditve v letih 1965 in 1966 v inozemstvu. Prizadeti si lahko ogledajo to okrožnico in se morajo v ta namen obrniti na tiskovno in informacijsko službo — urad za prireditve vladnega komisariata v Ul. Pešce št. 4, tel. 24-011.
Urnik trgovin’ za praznike
Tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja sporoča urnik za trgovine 17., 18. in 19. aprila.
Danes, 17. aprila: Vse trgovine lahko podaljšajo delovni urnik do 21. ure. Poleg tega lahko trgovine
s prehrambenimi izdelki odprejo popoldne uro prej.
V	nedeljo, 18. aprila: Vse zaprto razen: cvetličarn, ki so odprte od 8. do 13. in slaščičarn, ki so odprte od 8. do 21.30.
V	ponedeljek, 19. aprila: Vse zaprto razen mlekarn, ki so odprte od 7. do 12. ure; pekam, ki so odprte od 7.30 do 12. ure; cvetličarn, ki so odprte od 8. do 13. in slaščičarn, ki so odprte od 8. do 21.30.
Tajništvo tudi obvešča člane, da bodo uradi SGZ zaprti v petek popoldne in v soboto.
Spodrsnilo ji je na mokrem tlaku
V	ribarnici pokritega trga se je včeraj zjutraj ponesrečila 75-letna Ida Fascinate vd. Catapano iz Ul. Catalani 6. Ženski je spodrsnilo na mokren tlaku in je nerodno padla. Pri tem si je verjetno zlomila levo stegnenico. Z zasebnim avtom so ponesrečenko odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v treh mesecih.
Staro častitljivo «Saturnio» so včeraj dopoldne premestili s pomola pred Pomorsko postajo v staro pristanišče, kjer bo počakala na svojo nadaljnjo usodo. Kljub nekaterim zanimivim pobudam in predlogom o «poupokojitveni» uporabi obeh sestrskih ladij, so «Saturnio» že včeraj začeli razdirati z odnašanjem njene notranje opreme. «Sic transit gloria imindi!«
iiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii nuni iiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiii
V KRATKEM RAZPRAVA PRED OBČINSKIM SVETOM
Naraščanje primanjkljaja pri Acegatu narekuje reorganizacijo tega podjetja
Za letos napovedujejo eno milijardo 690 milijonov lir primanjkljaja - Treba bi bilo municipalizirati Hasebne mestne proge
V kratkem bo moral tržaški občinski svet razpravljati ne samo o letošnjem proračunu občine, ampak tudi o letošnjem proračunu občinskega podjetja Acegat. To podjetje in njegov proračun delata morda večje skrbi občinskim upraviteljem kot pa občinski proračun.
Tudi letos napovedujejo, da bo Acegat beležil eno milijardo 690 milijonov lir primanjkljaja. Tako visok primanjkljaj je nastal, kot pravijo upravitelji podjetja, predvsem zaradi vedno večjih stroškov, ki jih imajo za vzdrževanje mestnih prog. Na pripombo, da so vendar lani avgusta povišali prevozne tarife,■ upravitelji odgovarjajo, da je bilo to povišanje za tako velike izdatke le -kaplja vode v morje. Kot torej vidimo, je položaj tega podjetja zelo resen, zlasti zato, ker pričakujejo, da se bo primanjkljaj prihodnje leto celo še povečal. NI dolgo tega, ko je občinski odbornik
Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiimiiiiiiiiliiiiiiiiili,iliil„llliili,t,l,iiii,llliiiil„,„ll,mrrlll|llilil,iiii,iiiiii
NA POBUDO DEŽELNEGA 0DB0RNIŠTVA ZA ZDRAVSTVO
Koristna, anketa o pohabljencih z omejeno gibalnostjo udov
Namen ankete je, da se izboljša oskrba pohabljencev ter da se jim omogočita boljša izobrazba in strokovna usposobljenost
Deželno odbomištvo za higieno in zdravstvo je dalo pobudo za anketo, da bi dobilo vse podatke o pohabljencih, katerih udi trpijo za skrčeno gibalnostjo. Vsem zdravnikom v Furianiji-Julijskl krajini in zdravstvenim ustanovam je odborni-štvo poslalo posebne vprašalne pole za zbiranje podatkov. Pole i-majo več razdelkov, ki se nanašajo na osebne podatke pohabljenih, na diagnoze, na gibalne funkcije, na oskrbo pohabljencev, ter na njihovo sposobnost ah nezmožnost za delo. Posebno pozornost posveča anketa diagnozi okoliščin, ki so povzročile okvare na gibalnih organih. V tretjem delu vprašalnih pol pa so vprašanja, ki se nanašajo na ud in stopnjo njegove invalidnosti Tudi vprašanje oskrbe in pomoči invalidom je važno. Poleg tega je treba ugotoviti šolsko izobrazbo invalida, ali lahko obiskuje javne šole, ali lahko sploh dela in kakšno strokovno usposobljenost ja dosegel. Odbornik dr. Nardini pa Je v pismu, ki ga je poslal vsem zdravnikom, sporočil, da lahko dobe še nove vprašalne pole ter naj se za to -obrnejo na deželno cdborništvo za zdravstvo in higieno v Trstu, v Ul. del Teatro 5, tel. 61-835. Poleg tega pa Je od-borništvo poslalo precejšnje število pol tudi zdravstvenim in podpornim uradom občinskih uprav. Da bi zainteresirali za anketo same prizadete , pohabljence, so pripravili, tudi poseben lepak, ki so ga izobesili v raznih ambulantah in na sedežih podpornih in zavarovalnih ustanov.
Namen te pobude je ustvariti pogoje za učinkovito pomoč in oskrbo vseh pohabljencev, ki trpijo za skrčeno gibalno silo. Do sedaj je bila ta oskrba omejena le na nekatere vrste invalidnosti in med r.Jimi predvsem na poliomielitične in na tiste, ki trpe zaradi možganskih obolenj za diskinezo, to je za niotnjami pri koordinaciji gibanja. V resnici pa je mnogo vrst bolnikov, ki trpe za posledicami bolezni, ki omejujejo sposobnost gibanja, a ne uživajo žal nobene vrste oskrbe. Po drugi strani pa število primerov teh bolezni stalno narašča bodisi zaradi daljšega trajanja življenjske dobe, ki povzroča številna obolenja žil in mož-gan in s tem gibalne motnje, bodisi zaradi povečanja števila nesreč n« delu in v cestnem prometu, ki imajo travmatične posledice.
Ta pohabljenost ne pomeni velike škode le za prizadete, marveč za yso družbo. Mnogi pohabljenci
ne morejo obiskovati normalnih šol In si pridobiti s tem navadne šolske izobrazbe. Zato ima takšen pohabljenec težave pri zaposlitvi na takšnem delu, ki zahteva določeno izobrazbo. Po drugi strani pa se ne more zaposliti pri takšnem ročnem delu, ki ne zahteva posebne izobrazbe. Zato je to vprašanje zelo pereče ne le iz zdravstvenih, moralnih in človečanskih, marveč tudi iz družbenih razlogov.
Na podlagi rezultatov ankete bodo lahko pripravili načrte za pomoč in oskrbo pohabljencev, to je za ustanovitev takšne organizacije, ki jim bo dala na razpolago tera-pevtične naprave in sredstva za njihovo fizično m umstveno rehabilitacijo, tako da se jim zagotovijo zadovoljiva izobrazba, strokovna u-sposobljenost ali preusposobitev, da se izboljša njih položaj, hkrati pa da se razbremeni družba raznih izdatkov, ki so potrebni za vzdrževanje invalidov. Dejansko gre za nekak gospodarski načrt, da se potrošniki javnih dobrin spremenijo v proizvajalce teh dobrin zase in za družbo, v kateri živijo.
Pobuda dr. Nardinija je že naletela na velik odmev, ter je že sprejel številne izpolnjene anketne polj iz raznih krajev v deželi. To je prvi znak, da bo imela anketa uspeh.
Naelektrena žica opekla delavca
V Italsiderju v Skednju se je včeraj popoldne ponesrečil 25-letni delavec Gianfranco Stromaier iz Ul. Flavia 22/1. Okrog 16. ure je Stromaier v železarni, kjer je zaposlen, napeljeval žice telefonske napeljave. Nenadoma ga je pri 'delu zadela naelektrena žica, ki je padla nanj. Ponesrečenca so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na dermatološki oddelek s prognozo okrevanja v dveh tednih zaradi opeklin druge stopnje po obrazu in rokah.
Nesreča delavca v Tovarni strojev
Na nevrokirurški oddelek bolnišnice, kamor so ga prepeljali z rešilnim avtom RK, so včeraj popoldne sprejeli 52-letnega delavca Alberiga Andriga iz Ul. Santa Teda 12. Andrigo se bo moral zdraviti 30 dni zaradi ran in udarcev nad levim očesom, po glavi in zaradi poškodbe levega očesa. Pone-
srečenca je v bolnišnico spremljali njegov delovni tovariš 30-letni An-tonino Foti, ki je povedal, kako se je Andrigo ponesrečil. Malo prej ja v Tovarni strojev pri Sv. Andreju nadzoroval dviganje težkega motorja s pomočjo žerjava. Nenadoma se je zlomila deska, ki jo je prelomila jeklena vrv, padla na tla in pri tem zadela Andriga. Ponesrečencu so priskočili na pomoč delovni tovariši ter nemudoma poklicali rešilni avto, s katerim so ga odpeljali v bolnišnico.
Neprevidno je prečkala cesto
žrtev prometne nesreče je postala včeraj zjutraj 43-letna Lucia Poli por. Bansini iz Ul. Udine 26, ki je neprevidno, izven zebrastega prehoda, prečkala cesto. Polijeva je na Obrežju Nazario Sauro izstopila iz tramvaja proge štev. 8 in šla čez cesto, ne da bi se prej prepričala, če prihajajo avtomobili. To pa je bilo zanjo usodno, ker je tedaj v smeri proti Trgu Libertš z avtom TS 67530 privozil 35-letni uradnik Ezio Decleva iz Ul. L. Vero 4. Avtomobilist se je skušal izogniti ženski, vendar mu to ni popolnoma uspelo ter jo je dregnil in vrgel na tla. Nekaj časa potem so Poli-jevo z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč zaradi udarcev po kolenih. Okrevala bo v enem tednu.
S stola je padla
51-letna delavka Kristina Slavec por. Bandi iz Doline 169 je včeraj popoldne postala žrtev nesreče na delu. Zenska se je povzpela na stolico, da bi na zunanji strani Ban-co del Friuli, v Ul. Rossini 14, kjer je zaposlena, očistila steklo izložbenega okna. Nenadoma je pri delu nerodno spodrsnila, izgubila ravnotežje in padla s stolice., Pri padcu se je pobila po levem kolenu ter si povzročila verjetne kostne poškodbe. Ponesrečenko so z avtom RK prepeljali v bolnišnico ter jo s prognozo okrevanja od 20 do 30 dni sprejeli na ortoped, ski oddelek.
Zaradi motenj v krvnem obtoku in srčne kapi je včeraj med 8. uro in 15.25 v svojem stanovanju v Ul. Ginnastica 64 izdihnila 63-letna A-malla Požar vd. Opara. Truplo nesrečnice so prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
za Acegat v občinskem svetu izjavil, da se število potnikov na mestnih progah manjša, kar -je skoraj v celoti uničilo učinek, ki naj bi ga imelo na izboljšanje finančnega položaja podjetja lansko povišanje tarif.
To je sicer res; res pa je tudi, da se o- tem podjetju že preveč let govori, da nekaj ni v redu in da je potrebno proučiti celotno njegovo strukturo. O tem se je že toliko govorilo tudi v občinskem svetu in je..bila v ta n^men sest%vjjena posebna komisija svetovalcev. Upravitelji podjetja menijo, da bi bilo treba najprej skrčiti število voženj na manj donosnih progah, kjer je v določenih dnevnih urah sorazmerno nizko število potnikov, kar je podjetje dejansko že začejp izvajati. Poleg tega sedaj pravijo, 'da sc občuti tudi konkurenca zasebnih mestnih prog, ki imajo svoje postaje v mestu v bližini postaj Vozil Acegata. Tega vprašanja prav upravitelji podjetja ne bi smeli po stavljati, ker je bilo že tolikokrat rečeno, da bi se moralo podjetje zanimati za vzpostavitvijo novih prog, zlasti s tistimi mestnimi In predmestnimi kraji, ki se močno razvijajo. Acegat pa je tt> dejansko prepustil zasebnikom, ki imajo toliko mestnih prog, da sedaj lahko že delajo konkurenco občinskemu podjetju. Poleg tega pa je zlasti levica v občinskem svetu že večkrat zahtevala municipalizacijo vseh zasebnih mestnih prog.
Toda glavno vprašanje pri vsem tem je reorganizacija podjetja, ki so jo napovedale tudi stranke levega centra, če do tega ne bo prišlo, bodo primanjkljaji stalno naraščali, ker ni mogoče niti misliti na novo povišanje prevoznih tarif, ki so že itak dosegle za tržaške kratke proge zelo visoko raven. Vsako povišanje tarif bi še bolj zmanjšalo število potnikov in zato bi ne imelo nobenega pozitivnega finančnega učinka.
Urnik občinskih kopališč
Za občinska kopališča velja za velikonočne praznike naslednji urnik:
Za kopališči v ulicah Manzoni in Veronese: odprto danes od 7. do 20. ure, jutri in v ponedeljek zaprto.
nizacije uvrščajo v sklepe, ki jih sprejemajo na občnih zborih, vrsto pritožb nad sedanjo gospodarsko konjunkturo in zahtev, ki gredo za tem, da se v krajevnem, deželnem in še posebej v državnem merilu čim prej podvzamejo tisti gospo-darsko-politični ukrepi, ki so nujno potrebni za nadaljnji razvoj tržaškega pristanišča in gospodarskega življenja na sploh.
Na občnem zooru tržaških špediterjev na primer je dosedanji predsednik Riva postavil zahtevo po čim prejšnji ureditvi naslednjih vprašanj: ustanove za pristanišče, pristaniških tarif in višine manipulacijskih stroškov, obnovitve poslovanja v Javnih skladiščih, ter vprašanja izrednih državnih prispevkov za kritje primanjkljaja podjetja. Govornik je še poudaril, da je treba čim prej urediti vse potrebno, da bo Trst lahko nemoteno izvrševal vse naloge, ki mu jih nalaga Sporazum o soglasju in njegovo svojstvo mednarodnega em-porija.
Na občnem zboru tržaških voditeljev industrijskih podjetij, ki je bil na trgovinski zbornici, je predsednik V. Slavich podčrtal hudo stisko, v katero je v zadnjih letih zašlo tržaško gospodarstvo. V tej zvezi je poudaril zlasti potrebo po združitvi vseh sil, da se prepreči vsakršna okrnitev ladjedelniške industrije in še posebej zaprtje ladjedelnice Sv. Marka, ki jo je treba nasprotno ponovno usposobiti za konkurečno borbo z drugimi ladjedelnicami. Govornik je na zboru, katerega se je udeležil tudi glavni podtajnik vsedržavne zveze indu-strijcev iz Rima R. Ciabattlni, zahteval tudi čim prejšnjo ureditev vprašanja takoimenovanih ((infrastruktur«, to je vseh tistih temeljnih naprav, kot so cestne in železniške povdza ve Itd., ki so nujno potrebne za nadaljnji razvoj tržaške ekonomije.
Na občnem zboru tržaških hotelirjev pa sta prišli do izraza zlasti dve osnovni težnji, in sicer nasprotovanje tega združenja do nameravane preureditve hotela Excelslor. v katerega naj bi se vselili uradi deželne vlade, ter želja, da bi v Devinu res odprli igralnico (kazino), da bi tako lahko konkurirali podobnim ustanovam v Portorožu, Opatiji in na Bledu.
Te dni je imelo svoj redni občni
29. aprila ob 11. uri bodo v lad-	jtrf°Y,cev ,na
jedelnici Felszegi v Miljah splavi-	Pre|3sednik zdru-
li potniško motorno ladjo «Italia»,	^rjelli Jn„mld
ki jo gradijo za plovno družbo
NA OBČNIH ZBORIH STANOVSKIH ORGANIZACIJ
Zahteve raznih poslovnih krogov za obložite v gospodarske krize
Hotelirji proti nameravani preureditvi hotela Excelsior in za odprtje igralnice v Devinu - Občuten padec prodaj na drobno
V preteklih dneh so tudi v našem gubila spomin in si verjetno zlo-mestu' bili občni zbori stanovskih mila desno nadlaket. Ponesrečen-organizacij, podjetij in poslovnih ko so z rešilnim avtom odpeljali krogov. Tako so v zadnjih dneh v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na imeli svoj redni letni občni zbor I nevrokirurški oddelek s prognozo tržaški špediterji, voditelji indu-1 okrevanje v 20 dneh. Na kraju strijskih podjetij in tržaški hote-! nesreče so potrebne formalnosti lirjl. Zanimivo je, da vse te orga- opravili agenti cestne policije.
Dario Fo na predstavi Velikega slovenskega pasijona
Včeraj zvečer je prišel na predstavo Velikega slovenskega pasijona dramatik, režiser in igralec Dario Fo, ki je prav sedaj v Trstu s svojo skupino. Ogledal si je Kulturni dom, kjer ga je poleg predstavnikov gledališča sprejel predsednik začasnega upravnega odbora dr. Tončič, predsednik SKGZ Boris Race in drugi. Skupaj s Fo-jem je prišel ravnatelj Stalnega gledališča D’Osmo, kipar Mascheri-ni, nekateri člani Fojeve skupine in drugi.
Dario Fo in ostali so se v odmorih seznanili z igralci, ki jih je hotel Fo še na koncu predstave pozdraviti in jim čestitati k igri. nad katero je bil zelo navdušen. Seveda pa so tako njemu kot ostalim ugajala tudi sama dela.
Za kopališče na Opčinah: odprto danes od 8. do 20. ure; jutri in v ponedeljek zaprto. Isti umik velja tudi za kopališče v Križu.
Občinski dnevni hotel na trgu pred postajo: danes od 8. do 20. ure, jutri in pojutrišnjem zaprto.
Pokriti plavalni bazen: odprt od 12. do 20. ure. Jutri zaprt; v ponedeljek prazniški urnik za občinstvo od 10. do 18. ure.
Splavitev ladje «ltalia» x Felszegyju
((Sunsardai). Ladja je 12.000-tonska in je dolga 149 m, široka 21 m in pol ter visoka skoraj 13. m Njena brzina znaša 23 vozlov na uro. Na krov bo lahko sprejela 500 potnikov in bo služila za turistična križarjenja v KaraibSkem morju v Ameriki. Istega dne ob 12. uri bosta plovna družba in ravnateljstvo ladjedelnice priredila v hotelu Excelsior slavnostno kosilo za povabljence.
Nevarno poslopje v Ul. delle Linfe
Predvčerajšnjim zjutraj se je na postaji gasilcev na Trgu Nic-colini zglasila ženska in gasilcem prijavila, da je stavba v Ul. delle Linfe 62 v obupnem stanju in da obstaja nevarnost za tri družine, ki v njej prebivajo. Gasilci so se podali v Ul. delle Linfe in pod vodstvom inž. Rivere pregledali vse prostore dvonadstropne stare zgradbe. Stavba ni v najboljšem stanju, ker ima več razpok v glavnih zidovih, leseno podstrešje pa je od vremenskih neprilik tako pokvarjeno, da se lahko vsak čas zruši. V hiši stanujejo tri družine: družina San-tine Marinuzzo, Anne Marie Vo-vode in Elisabette Vide. Stanovalcem so gasilci svetovali naj začasno zavzamejo prostore, ki so na strani Ul. delle Linfe, kjer so kolikor toliko zidovi še stabilni. O zadevi so b^le obveščene občinske oblasti pri tehničnem uradu.
vorom poudaril, da se prodaje po trošnega blaga na drobno ne veča jo s tako naglico, kakor so se pred leti. Lansko leto so se te prodaje namreč dvignile le za 4 odst., medtem ko so prejšnje leto napredovale za 8 odst. Kar zadeva razvoj trgovine na drobno v našem mestu, je govornik poudaril, da so bile prodaje potrošnega blaga v času okrog božiča za 25-30 odst. manjše kakor v istem razdobju prejšnjega leta. Hkrati s tem se je položaj operaterjev v trgovini na drobno močno poslabšal zaradi novih poviškov plač in mezd (te so v zadnjih dveh letih poskočile za 28 odst. pri moški in za 45 odst. pri ženski delovni sili) in zaradi povečanega davčnega pritiska.
Lambretist podrl francosko državljanko
V Drevoredu Donatello, v bližini stavbe štev. 2, se je včeraj okrog 13. ure pripetila prometna nesreča, katere žrtev je postala 31-letna francoska državljanka Breda Majer por. Caron iz Hidre v Alžiriji, Ul. Le Paradon 5. Majerjeva se je pripeljala s tramvajem in je na postajališču na začetku drevoreda izstopila, Bila pa je tako neprevidna, da je za tramvajem prečkala cesto, ne da bi se prej prepričala, če obstaja nevarnost. To .je bilo za Majerjevo usodno, ker je v tistem trenutku v smeri proti sredi šču na lambreti TS 34260 privo zil 27-letni Antonio Danieli iz Ul Baiardl 34 in žensko podrl. Pri nesreči se je Majerjeva ranila in pobila po desnem sencu, začasno iz-
Na zebrastem prehodu je podrl žensko
Naglica lambretista in neprevidnost ženske sta bili včeraj popoldne vzrok prometne nesreče, ki se je pripetila v Istrski ulici na vogalu Ul. dellTndustria. Okrog 15. ure je 81-letna Maria Norbedo vd. Osanna iz Ul. San Marco 40, na omenjenem križišču, na zebrastem prehodu prečkala cesto. Tedaj je navzgor po Istrski ulici z lambre to TS 32040 privozil 25-letni Silva no Zanon iz Ul. Cancellieri 3 in žensko podrl. Pri padcu se je Nor-bedova lažje pobila po desnem sen cu, desnem stegnu in po glavi. Z avtom RK so jo prepeljali v bol nišnico ter jo sprejeli na nevrokirurški oddelek. Zdraviti se bo morala 8 dni, če ne bodo nasto pile komplikacije.
SLOVENSKI KLUB priredi
PRVOMAJSKI IZLET OKOLI ISTRE
1. in 2. maja
Odhod iz Trsta 1. maja ob 7.30, povratek 2. maja okrog 21. ure.
Ogled POREČA, PULE, LABINA in OPATIJE
CENA LIR 6000. V ceni Je vštet prevoz z avtobusom, prenočevanje v Puli in hrana.
Potreben je lasten ali skupinski potni list.
Vpisovanja za izlet sprejema potovalni urad «Aurora» v Ul. Cicerone 4, tel. 29-243, kjer dobite tudi vsa ostala pojasnila.
............milili...................imiiiiii...........................mm.............mul
V DRUGI POLOVICI JUNIJA OTVORITEV NOVEGA SEDEŽA
Zavod za socialno zavarovanje 1NPS se seli v nove prostore
Deželna uprava se pogaja za nakup slare palače INPS v Koronejski ulici, kjer bi bilo dovolj prostora za vse njene urade
Pokrajinska podružnica vsedržavnega zavoda za socialno zavarovanje (INPS) se polagoma seli iz svojih prostorov v Ul. Coroneo in Car-ducci v novo, lepo in udobno palačo v Videmski ulici. S tem bo dobil INPS zelo sodobne prostore, hkrati pa bo deželna uprava lahko razpolagala z dokončnim sedežem, ker je v sedanjih prostorih le začasno, saj zapade najemninska pogodba zanje že konec leta. Deželna uprava namerava namreč kupiti staro palačo INPS, ki naj bi stala okrog 1 milijarde lir.
Novi sedež INPS v Videmski ulici bodo uradno in svečano odprli v drugi polovici junija ob navzočnosti glavnega predsednika in ravnatelja INPS iz Rima, kakega ministra ali podtajnika in najvišjih krajevnih oblasti. Vsi uradi INPS pa bodo začeli delovati v novem poslopju sredi junija.
16. marca so se vselili v novo stavbo uradniki tehničnega, pravne-
ga in nadzorstvenega urada, tako da je v starem poslopju prostih že nad 24 sob. Sedaj opremljajo prostore za zdravstveno službo, to je štiri ambulante za preglede in veliko čakalnico s pritiklinami. Tako bodo lahko že v kratkem opravljali preglede za priznanje invalidskih pokojnin ter za pošiljanje bolnikov na zdravljenje v razne toplice. Razen tega prevažajo v nove prostore tudi razne arhive, za kar so uporabili 15 tovornjakov. Zatem pride na vrsto kartoteka vseh zavarovancev. Tako bodo v prvi polovici junija vsi uradniki in funkcionarji, ki jih je skupno kar 220, v sodobnih in udobnih prostorih, kar jim bo seveda tudi omogočilo hitrejše uradovanje za likvidacijo pokojnin.
Kot smo dejali v začetku, se poslavlja v zvezi s to preselitvijo tudi vprašanje dokončnih prostorov za deželno upravo, ki je sedaj raztresena na razne vetrove: pred-
sedstvo deželnega odbora in nekatera odborništva so v palači družbe SIP na Oberdankovem trgu št. 5, predsedstvo deželnega sveta in nekatera druga odborništva so v palači Modello v Ul. Teatro; deželni svet pa gostuje v sejni dvorani občinskega sveta. Ce bi se sporazumeli glede nakupa stare palače INPS, bi bili lahko vsi uradi združeni v njej, za sejno dvorano pa bi lahko pokrili prostorno notranje dvorišče, tako da bi bile tudi seje deželnega sveta v isti palači. Nedavno od tega se je sicer govorilo da bi utegnila dežela kupiti hotel Excelsior. toda najemna pogodba zanj zapade šele leta 1970. Vsekakor so se pogajanja za nakup oziroma prodajo palače INPS že začela pri osrednjem ravnateljstvu INPS v Rimu.
Pri tem je treba upoštevati, da stanuje v palači tudi šest družin, v pritličju v Ul. Carducci pa so štiri trgovine, za katere je proglašen sodni izgon za 30. junij.
MLADINSKI
DELAVSKI KROŽEK - TRST priredi 25. aprila ENODNEVNI IZLET V LJUBLJANO IN POLHOV GRADEC
z obiskom tovarne Litostroj. Zvečer ples v Polhovem Gradcu. Igrajo FANS
Vpisovanje v Slovenskem klubu Ul. Geppa 9 od 18. ure dalje. Za vožnjo kosilo . orkester; lir 2.000, za nečlane lir 2.200
Včeraj-danes
ROJSTVA SMRTI in POROKE Dne 16. aprila 1965 se Je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 8 oseb, UMRLI SO: 75-letna Vittoria Giur-s: vd. Valenti, 58-letni Giordano Carli™, 22-letna Darinka Volk por. Bi-disnich, 43-letnj OteMo Toscan, 64-letni Luigi Fllograna, 84-letni Antonio Duca, 64-letna Maria Furlan vd. Marascutti, 80-letnl Emilio Facchinet-ti.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 12. — 18.)
Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al Cammello, Viale XX Settembre 4; Alla Maddalena. Ul. dellTstrla 43; dr Codermatz, Ul Tor S. Piero 2. dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Plzzul-Cignola, Korzo ltalia 14; Prendmi, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana l.
Od 13. — 16. ure
Crevato. Ul. Roma 15; INAM Al Cammello. Viale XX Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. dellTstrla 43; dr Codermatz, Ul Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Dr. Gmeiner Ul. Gluha 14; Plz-zul-Cignola, Korzo ltalia 14; Pren-dini. Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1
kino škkoknj
predvaja danes, 17. t. m. ob 16. uri 'technicolor film:
GLI AMANTI DEV0N0 IMPARARE
(Zaljubljenci se morajo naučiti)
Igrajo:
TROY DONAHVE AIGIE DIKINSON SUZANNE PLESCHETTE
Slovensko gledališče v Trstu
PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU
VELIKI
SLOVENSKI
PASIJON
• SOLDAŠKI MIZERERE KMEČKI REKVIJEM ŠKOFJELOŠKI PASIJON
Soldaški mizerere in Kmečki rekvijem napisal, škofjeloški pasijon pa za oder priredil prof. MIRKO MAHNIČ
Režija: MIRKO MAHNIČ Scena: VIKTOR MOLKA Kostumi: ALENKA BARTL Glasba: MARJAN VODOPIVEC
PONOVITVE
danes, 17. aprila ob 21. uri v nedeljo, 18. aprila ob 17. url (abonma I. popoldanski) v ponedeljek, 19. aprila ob 17. uri (abonma II. popoldanski)
Prodaja vstopnic vsak dan od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
V PETEK, 23. APRILA ob 21. uri v Kulturnem domu
koncert orkestra GM
ki ga vodi prof. Oskar Kjuder
Solist violinist ROK KLOPČIČ iz Ljubljane
Vstopnice bodo na razpolago v šoli Glasbene Matice v Ul. R. Manna 29, v Tržaški knjigami v Ul. sv. Frančiška 20 in pri blagajni Kulturnega doma.
Za vse tiste, ki radi poslušajo lepo petje priredi SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
koncert komornega zbora —m RTV iz Ljubljane
Koncert bo v ponedeljek, 26. aprila v Kulturnem domu
Gledališča
VERDI
Pri blagajni gledališča Verdi se Je začela prodaja izvenabonmajskih pro. štorov za tretji koncert simfonične sezone, ki bo v torek ob 21. uri pod vodstvom dirigenta Aleea Galliera In s sodelovanjem čelista Enrica Mai-nardlja. Program obsega skladbe: Pizzini — «In te Domine, speravi« simfonična freska (novo za Trst); Dvorak — ((Koncert za čelo in orkester op. 104»; Šostakovič — 5. simfonija.
TEATRO STABILE
Danes, v soboto dne 17. aprila, ob 21. uri, v nedeljo ob 18. in v ponedeljek ob 17. url zadnje predstave komedije «Sedma: kradi malo manj« v izvedbi igralske skupine Dario Fo In Franca Rame. Prodaja vstopnic se nadaljuje pri osrednji blagajni v galeriji Protti. Cene: parter 2600 lir, za abonente dramske sezone 1800 lir, za balkon 900 lir.
Nazlonale 16.00 «007 llcenza dl ucc dere« Technicolor. Sean Conner; Uršula Andress,
Arcobaleno 16.00 «GH indomabiii de 1’Arizona« Metrocodor. Glenn Fon Henry Fonda
Excelsior 16.00 aAvventura nella fai tasia« Technicolor. Laurencp Ha wey, Claire Bloom
Fenice 15.00 «Sierra Charriba« Pai color. Charlton Heston, Richar Harris.
Grattacielo 16.00 «A braccia aperte Shirlevv Mac Lalne, Peter Ustlno-Technicolor, Prepovedano mladii pod 16. letom.
Alabarda 16.00 »Voglio essere amal in un letto d'ottone» Technicolo Debbye Reynolds.
Filodrammatlco 16.00 «1 4 di Chic; go« Colorscope. Frank Sinatra.
Aurora 15.30 «Questo pazzo. pazzi pazzo morido«
Crtstallo 16.00 «Una Rolls Royce gia la« Technicolor. Shirley Mac La ne, Alain Delon
Garibaldi 16.00 «Rlo Conchoš« Teci nicolor. Anthony Franciosa.
Capitol 15.30 «Non son degno di t« Gianni Morandi, Laura Efrikian
Impero 16.00 «Matrimonio allTtali: na« Prepovedano mladini pod 1‘ letom.
Vlttorio Veneto 15.30 «Scusa. me 1 presti tuo marito« Technicolor -Jack Lemmon, Romy Schneider.
Moderno 16.00 «01tre ogni limite Technicolor. Jack Palance. Mari Fclix, Pedro Armendarlz.
Astorla 16.30 «U gigante« Temnice lor. Elizabeth Taylor, James Dear
Astra 16.30 «Per un pugno di doli: rl».
Abba/ia 16.00 «11 cantante del Lun Park« Technicolor. Elvvls Prešle.)
Ideale 16.00 «1 due toreri« Technicc lor. Franco Franchl, Ci-cclo Ingra1 ste.
Skedenj 16.00 «Gt! amanti devon tmparare« Technicolor. Troy Dc nahue, Angie Dickinson.
Mali oglasi
URE, zlate predmete za darila drugo prodaja tudi proti vrednos riarega srebrnega denarja pri DA VVIL, Trst, Piazza S. Giovannl št.
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
V prizivu potrjena oprostitev šoferja zaradi smrtne nesreče
Zaradi pomanjkanja dokazov oproščen obtožbe netenja gozdnih požarov med Bani in Trebčami
Pred prizivnim sodiščem (pred- podlagi te razsodbe so ukazali, naj
sednik Franz, tožilec Mayer, zapisnikar Parlgi, obramba Roncelli), se Je moral zagovarjati 59-letni Giordano Becci iz Ul. Colautti 5, ki je bil obtožen, da je 12. decembra leta 1952 nenamerno ubil tedaj 70-letno Mario Flego iz Ulice Baiamonti 15.
Do nesreče Je prišlo okoli 13.30 omenjenega dne. Becci se je peljal s svojim avtom v smeri proti Ut. I. Svevo. Policijski organi so ugotovili, da sta bila v bližini poslopja št. 18 v Ul. Baiamonti parkirana dva avtomobila, že prilet-nejša ženska je nenadoma prečkala cesto z desne na levo tik za zadnjim avtom, toda izven prehoda za pešce. Na podlagi izjave obtoženca in ugotovitev na kraju nesreče, so preiskovalni organi menili, da se Je Becci peljal tedaj s hitrostjo okoli 50 km na uro.
Ko Je Becci zagledal pred seboj žensko, je zaobrnil krmilo na levo, toda ni se mu posrečilo, da bi se izognil ženski. Podrl jo je na tla ter hudo poškodoval. Se tisto noč je Flegova umrla v bolnišnici zaradi poškodb, ki jih je dobila pri nesreči.
Becci Je počakal policijske organe na kraju nesreče. Agenti so ugotovili na cestišču dve sledi zaviranja Becci jevega avtomobila: desni kolesi sta pustili za sabo 12,5 m zaviralne sledi, dočim je dolžina levih koles pri zaviranju znašala samo okoli 7 m. To je tudi razumljivo, ker je šofer nenadoma zaobrnil krmilo na levo ter se je pri tem dobršen del teže avta prenesel na desna kolesa.
Sodniki prve stopnje so menili, da je nesrečo zakrivila izključno Flegova. Prečkala je cesto izven prehoda za pešce, na cesti se je pojavila nenadoma in se ni prepričala, če ne prihaja z leve strani kak avto. Zato so sodnije! menili, da Becci ni zagrešil nobenega prekrška. Obtožbe nenamernega umora so ga oprostili, ker dejanje ni kaznivo, a obtožbe, da se je peljal preveč hitro, ker ni zagrešil kaznivega dejanja.
Proti tej razsodbi se je pritožil javni tožilec, ki je menil, da je bila preglednost cestišča v tistem trenutku popolna in bi moral torej Becci opaziti pravočasno žensko, ki Je hotela prečkati cesto.
Na ponovni obravnavi pred prizivnim sodiščem je Becci ponovil svoje trditve. Javni tožilec pa Je deloma spremenil svoje mnenje ter Je zahteval, naj ga sodniki o-prostljo zaradi pomanjkanja dokazov. Sodniki so potrdili prvotno razsodbo.
* * *
Pred kazenskim sodiščem (predsednik Boschini, tožilec Tayeila, zapisnikar De Paoli) se je moral zagovarjati 46-letni Mario Možina iz Trebč 98, ki je bil obtožen, da je 17. februarja letos povzročil več požarov v gozdičkih med Banami in Trebčami. Obtožnica je trdila, da je Možina povzročil pet požarov in da je bil pijan.
Dogodek, ki je pripeljal Možino pred sodnike, se je razvijal približno takole: okoli 17. ure se je Dioriisio Bortolotti iz Ul. Crispi 34 peljal z avtom od Banov proti Trebčam. Skupaj z njim sta se peljala tudi Josip Pertot iz Trebč 74 in še neka druga oseba. V bližini Trebč so opazili, da gori grmičevje. Nadaljevali so pot ter ugotovili še štiri druge požare, ki pa so bili manjšega obsega, že v bližini vasi so opazili Možino, čigar obnašanje se jim je zdelo sumljivo. Z vso naglico so pohiteli v Trebče, toda tam niso več našli starega odseka Javne varnosti. Zato so pohiteli na Opčine, kjer so o dogodku obvestili tamkajšnje policiste. Skupaj z n jimi so se vrnili v Trebče ter našli tik pred vhodom v vas Možino.
Moški je vedno zanikal, da je povzročil požar v gozdu. Priznal pa je, da je popil pri Banih tri četrt litra vina. Pripomnil je še, da se je pred desetimi leti hudo ponesrečil pri neki prometni nesreči, kar je utegnilo vplivati na njegovo razpoloženje ob aretaciji.
Na razpravi je javni tožilec zahteval, naj ga sodniki oprostijo obtožbe, da je zanetil požar, zaradi pomanjkanja dokazov. Zahteval pa je, naj ga obsodijo zaradi pijanosti na 2 meseca zapora.
Sodniki so sprejeli prvo zahtevo, a glede pilanosti so menili, da je dovolj 15.000 lir denarne kazni. Na
Možino takoj izpustijo iz zapora.
T^idma uredništvu
O programu mil jakih prireditev za 20-Ielnieo osvoboditve
Prejeli smo in objavljamo nekoliko skrajšano:
Spoštovano uredništvo. V Primorskem dnevniku z dne 8. t.m. sem brala, da, je miljski občinski svet sklenil postaviti v Miljah spomenik padlim v osvobodilni borbi, ki bo imel dvojezični napis. To res demokratično pobudo miljskega občinskega sveta pozdravljamo Slovenci z globoko hvaležnostjo. Od padlih borcev miljske občine je bilo več kot 60 odst. Slovencev, kar priča o velikem deležu, ki ga je naša manjšina doprinesla za osvoboditev. V tistih borbenih letih se je kovalo bratstvo med našim ljudstvom,
ki je danes prvi pogoj mirnega sožitja tukajšnjih prebivalcev obeh narodnosti.
Ta odločitev miljske občine pa je v nasprotju s programom raznih prireditev za 20-letnico odporništva, ki jih bo miljska občina pripravila s sodelovanjem občinskega odbora za razvoj turizma. Omenjeni program namreč popolnoma prezira internacionalizem osvobodilne borbe na naših tleh, saj sploh ne predvideva nobenega sodelovanja slovenskih kulturnih ustanov, ki jih na Tržaškem ne primanjkuje.
Od miljske napredne občinske uprave se zato Slovenci upravičeno nadejamo, da bo program manifestacij za 20-letnico osvoboditve dosledno upošteval tudi ogromen in neprecenljiv delež tržaških Slovencev v partizanski borbi. Le tako se bomo na miljskih prireditvah pravično poklonili spominu padlih žrtev fašizma in današnjim rodovom nepristransko prikazali tiste težke čase, ko so najboljši sinovi Miljskih hribov zgrabili za orožje zato, da bi današnji svet bol svobodnejši, lepši in pravičnejši.
S spoštovanjem	M. S.
TUDI SO VODEN JSK1 UPllAVI POTEKA MANDAT
Lanski obračun občine Sovodnje izkazuje skoraj 8 milijonov lir primanjkljaja
Odobrili ao načrt spomenika v počastitev padlih
iiiiiiiiiiiiniffiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiii,,imun,
PRIHODNJO NEDELJO SVEČANA OTVORITEV
Zadovoljstvo v miljski občini zaradi spomenika padlim borcem
Načrt za spomenik je izdelal po naročilu pripravljalnega odbora ANPI kipar Teodor Russo - Za kritje stroškov še ni dovolj denarja
Kakor smo že poročali, bo s posebno svečanostjo v nedeljo, 25. t. m. na praznik osvoboditve v Miljah odkrit spomenik padlim. Na ta dan bo v Miljah tudi enotno zborovanje partizanskih in drugih organizacij odporniškega gibanja. Pobudo za postavitev spomenika padlim iz miljske občine je dal krajevni odbor AMPI, ker ni imela uspeha pobuda občinske uprave. Miljska občinska uprava je namreč že pred petimi leti sklenila, naj bi občina postavila spomenik padlim, saj je bilo v miljski občini 300 padlih v osvobodilni borbi. Po naročilu občinske uprave je kipar Negrisin tudi napravil osnutek, toda višje oblasti so vsako leto črtale iz proračuna postavko za kritje stroškov. Spričo tega je odbor AMPI prevzel pobudo, na katero je sicer mislil že v prvih povojnih letih.
Pripravljalni odbor se je krepko lotil dela in je naročil kiparju Teodoru Russu, naj izdela osnutek, obenem pa je začel Jz nabiralno akcijo. Občinski svet'~j(r"pred"*krat-kim z večino glasov r odobril* prisne-vek občine v znesku 1 milijona lir, zbiranje prispevkov pa se Še nadaljuje, ker ni bila nabrana"še celotna vsota.
Kakor smo že pisali, je bila na takratni seji občinskega sveta zelo živahna diskusija, ker se je de-mokristjanska in republikanska skupina upirala dvojezičnemu napisu na spomeniku, toda pobuda za postavitev spomenika je naletela na odziv in je sprožila priznanje vsega prebivalstva, in to tudi med pripadniki strank, ki niso zastopane v pripravljalnem odboru in katere predstavniki so prišli na dan z ugovori na seji občinskega sveta. Vsekakor se lahko trdi, da je pobuda dobila enoten značaj in izraža dolgoletno željo prebivalstva da počasti spomin padlih.
Krajevnemu vodstvu AMPI in občinskim svetovalcem, ki so glasovali za prispevek občine ter so utemeljili in prikazali upravičenost dvojezičnega napisa pa gre vse priznanje.
Letos pričakujejo v Postojnski jami 500.000 obiskovalcev
Tudi letos so koprski učiteljišč-niki proslavili svoj tradicionalni praznik — dan učiteljišča. Ob tej priložnosti so imeli slavnostno a-kademijo, pomenek s starši ter otvoritev razstave likovnih del učencev. Sicer pa je treba povedati, da so učiteljiščem dnevi šteti. Zaradi teženj, da bi dijakom omogočili kvalitetni pouk, se učiteljišča po Sloveniji ukinjajo in
-t.nfMihbiTfflrmrh-
predvaja danes, 17. t. m. ob 18. uri film:
METRO G0LDWYNMAYEH
S Mr
KINO -IRIS. PKOSEli
predvaja danes, 17. t. m. ob 19.30 uri tcchnicolor film:
LA SETTIMA ALBA
(SEDMA ZORA)
Po romanu «The Duriantree®
Igrajo: WILLIAM HOLDEN, SUSANNAH YORK, in TETSURO TAMBA
CAPUCINE
Maketa spomenika padlim v Miljah
njihovo vlogo prevzemajo bolj u-sposobljene pedagoške akademije. Vsako leto odpade po en letnik in tako bodo imeli na koprskem učiteljišču zadnje maturante Itia 1968.	* * *
Postojno in okolico čaka letos več pomembnih prireditev. Prva bo vsekakor 23. aprila, ko bodo siavili občinski praznik. Tega dne 1944 je skupina partizanov vdrla v Postojnsko jamo in zažgala o-kupatorju nad 700 sodov bencina. V spomin na občinski praznik bodo v Postojni razne prireditve, med drugim slavnostna seja • ib-činske skupščine, odkritje sporne nika padlim tankistom, partizan, ski pohod mladine, srečanje borcev prekomorskih brigad in dnu go. Glavni dogodek pa bo vsekakor četrti svetovni speleološki kongres, ki se bo začel v septem bru. Otvoritev bo v Postojnski jami. Doslej se je prijavilo nad 500 speleologov, biologov, arbeo logov in turističnih delavcev. Ob kongresu bodo izdali vrsto kvalitetnih prospektov v barvah za vse podzemeljske kraške lepote Slovenije.
Razen udeležencev speleološke-ga kongresa pričakujejo v Postojni tudi sicer velik naval gostov z vseh strani. Lani je obiskalo jamo nekaj nad 400 tisoč domačih in tujih gostov, letos pa računajo na okrog pol milijona. Kot zanimivost velja omeniti, da bodo letos dosegli število 6 milijonov obiskovalcev, odkar so odprli jamo za javnost. Obiskovalec, ki bo kupil vstopnico s številko 6 milijonov bo seveda deležen nagrade. Sicer pa moramo povedati, da bodo letos kraški turistični objekti primerneje urejeni kot prejšnja leta. Tako urejajo jamo v Predjamskem gradu, parkirni prostor pri Škocjanskih jamah, v Postojnski jami bodo uredili plesno dvorano, krožno progo, razne poti ter ojačili razsvetlitev itd. Omenimo naj tudi, da je v tisku nov prospekt Zavoda Postojnske jame.
Prejšnji dan se je sestal občinski svet v Sovodnjah. To je bila zadnja seja v tej upravni dobi. Na dnevnem redu je bilo več točk upravnega značaja. Najprej so odobrili nekaj sprememb v proračunu za leto 1965, ki zadevajo grad. bene stroške za dela v šolah, župniščih in na županstvu. Imenovali so preglednike obračuna za leto 1964, in sicer Karla Černiča, Emila Vižintina in Antona Tomšiča. Jamčili so vodovodnemu konzorciju CAFO znesek 20 milijonov lir.
Razpravljali so nadalje o obračunu za lansko leto. Ugotovili so, da izkazuje 7,9 milijona lir primanjkljaja. Občinska uprava bo najela posojilo za njegovo kritje. Svetovalci so nato odobrili proš-njo Marije Devetak, poročene Semolič, da bi kupila v kraju Ušja
2.000	kvadratnih metrov občinskega zemljišča: zanj bo plačala okoli
40.000	lir. Svetovalci so nato pregledali načrt, ki ga je grof Pado-caccia Dominioni izdelal za spomenik padlih v občini Sovodnje, ter ga odobrili. Ob koncu so se pogovorili tudi o drugih stvareh, ki jih hi obsegal dnevni red.
Župan na Sabotinu
Goriški župan dr. Gallarotti je včeraj dopoldne obiskal v družbi tajnika dr. Palina vojaški oddelek na Sabotinu, kateremu je v imenu prebivalstva izrekel veliko, nočna voščila. Pozneje je odšel na vrh Sabotina, kjer je s previsne skale občudoval Sočo pod seboj, nasproti pa svetogorsko cerkev.
Predavanje na gradu
V goriškem gradu bo 27. t. m. ob 10.30 prof. Enzo Petrini s tržaške univerze predaval o temi: «Zgodovina Italije od prve svetovne vojne do ustavodajne skupščine. To predavanje je začetek tečaja za profesorje srednjih Sol, ki ga prireja vsedržavni didaktični center iz Firenc. Tečaj se bo nato nadaljeval v Gradežu, in sicer v hotelu Excelsior ter bo trajal do 30. aprila.
Podporno društvo
za občinske reveže
Odbor podpornega društva za Go. riško je imel pred dnevi sejo, na kateri je med drugim odobril več podpor najbolj potrebnim goriškim rojakom ob priliki velikonočnih praznikov. Ob tej priliki so se po-
govorili tudi o nekaterih drugih kanje. Dokler zmanjka voda za ku-
upravnih zadevah.
Ob sobotah in nedeljah v Štcverjanu primanjkuje voda
Steverjanski potrošniki vode so se nam pritožili, da jim že nekaj tednov zmanjkuje voda iz vodovoda. Nevšečnost se redno ponavlja vsako soboto popoldne in nedeljo, prinaša pa neljube posledice predvsem prebivalcem zgornjega dela vasi. Tako se na primer dogaja, da govedo, ki pije vodo iz avtomatičnih napajalnikov, ostane naenkrat brez nje. Gospodar se po navadi tega zave, ko žival že trpi pomanj-
hanje še ni tako hudo, ker ima vsaka hiša svoj vodnjak, kjer more gospodinja načrpati vodo, ki jo potrebuje; hujše pa je, če zmanjka med kopanjem, kar pa se prav tako dogaja.
Vaščani ugibajo, zakaj vse te nevšečnosti. Najbolj verjeten vzrok je velika potrošnja vode v konicah, tako da ostanejo brez nje »ranljivi« predeli kot so hiše na zgornjem delu griča. Vaščani se sprašujejo, kolikokrat bodo brez vode spomladi in poleti, ko bo potrošnja še večja. Kako bo mogoče odpraviti te pomanjkljivosti: ali z okrepit-vijo kapacitete vodovodnega rezervoarja, z novimi črpalkami, s po
V OKVIRU PROSLAVE 20-OBLETi\lCE
Zanimivo predavanje v Gorici o osvobodilnih borbah na Primorskem
Pred številnim občinstvom je predavatelj orisal nekaj najznačilnejših dogodkov
V okviru 20-obletnice zmage pav- ko Waltritsch. Nato je spregovoril Uzanov in odporniškega gibanja nad Koren, ki je jasno in na poljuden fašizmom v Italiji je tudi klub «S. j način ter v bolj zgoščeni obliki Gregorčič» v Gorici organiziral pre- j podal nekaj najbolj važnih epizod teklo sredo zvečer v svojih prosto- j in podatkov iz velike zakladnice
rih zanimivo predavanje o osvobodilni borbi in zmagi na Primorskem.
Za to priliko je klub povabil no
dogodkov in dokumentov NOB na Primorskem. Začel je s Pivško četo, ki je začela delovati v začetku leta 1941 ter je kmalu prerasla
vinarja in bivšega borca Jožeta j * * * * v bataljone m odrede, ki so delali Korena da je v glavnih o brisih v^no večje preglavice okupatorju narodnoosvobodilnih' m fašistom. Orisal je boje okrog Gorice in v Brdih ter v Beneški
podal sliko borb okrog Trsta in Gorice ter na Primorskem na splošno. Ker je p*e-davatelj sam doživljal te borbe kot novinar In borec, je bil zato kar najbolje kvalificiran za tako predavanje.
številnemu občinstvu, med katerim je bilo tudi precej bivših bor-
ložitvijo cevi večjega profila ali z cev iz Gorice in okolice, je preda-omejitvijo potrošnje v konicah. vatelja predstavil vodja kluba Mar-
...............................................iiiimniimmimiiiiiinmimiiiiniimii.
ODGOVOR MINISTRA BOJA POSLANCU FRANCU (KPI)
Izdelava in prodaja statev SAFOG ni zašla v krizo niti lansko leto
Družba je s uspehom izdelala prototip slroja, za katerega se zanimajo zlasti inozemska podjetja - Možnost uvedbe normalnega delovnega časa
Minister za državne udeležbe Bo | dalo v prosti konkurenci z ostall-
je v svojem odgovoru komunističnemu poslancu dejal, da razmere v goriški livarni SAFOG niso tako kritične. Minister pravi, da sta Fln-meccanica in IRI v zadnjem času vložila velike hapore za modernizacijo proizvajalnih sredstev in organizacije v podjetju, da bi premagali kronično gospodarsko šibkost. Od tega ukrepa Je bil odvisen na-dalnji obstoj podjetja, ki je dobro delovalo vse do tistega trenutka, dokler ni kriza zajela podjetij kot Je; livarna SAFOG in podobne.
Dasiravno je zašla tekstilna industrija v hudo krizo zaradi slabega izkoriščanja strojev in slabih možnosti za nakup novih, Je livarna SAFOG prodala v 1964, letu skupno okoli 300 statev, kar ie skoraj ravno toliko kot v prejšnjem letu. Težave, v katere Je podjetja zašlo, torej niso posledica nemoči podjetja, da bi prodalo svoje izdelke.
Kar zadeva nadalje očitek, da se podjetje ne more uveljaviti na mednarodnem tržišču zaradi slabih konkurenčnih pogojev svojega blaga, minister navaja naslednje podatke: v letu 1964 je podjetje pro-
				
PRIHODNJI PETEK ZVEČER
Zadnje zasedanje pokrajinskega sveta
Na dnevnem redu je tudi razprava o položaju v pokrajinskem agrarnem konzorciju
Predsednik pokrajinske uprave dr. Chientaroll je v smislu ustnega dogovora s svetovalci na zadnji seji pokrajinskega sveta sklical izredno sejo tega sveta za petek 23. t.m. zvečer ob 21. uri.
Dnevni red je precej obširen, saj obsega kar 28 točk, od tega sta dve, ki jih bodo obravnavali na tajni seji, ker morajo določiti nagrado nekaterim pokrajinskim u-službencem. Razpravljali bodo tudi o predlogu resolucije, ki sta jo predložila svetu komunistična svetovalca Marizza in Papais v zvezi z nameravano likvidacijo pokrajinskega sedeža te ustanove v Gorici.
Dalje ,!e na dnevnem redu kupo prodaja nekaterih pokrajinskih parcel, nekaj ukrepov v korist pokrajinske umobolnice, med katerimi je tudi dobava mesa za drugo polovico tekočega leta ter nekaj u-krepov v korist pokrajinskih uslužbencev.
če bo predloženi dnevni red na tej seji izčrpan, bo to zadnje zasedanje sedanjega pokrajinskega sveta, ki mu zaradi volitev zapade rok dne 29. aprila, se, pravi 45 dni pred volitvami nove pokrajinske uprave, ki bodo v nedeljo 13 junija.
iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiMiiumiii
VESTI IZ TRŽIČA
V konzorcij treba vključiti tudi Ronke in San Canziano
Sindikalni predstavniki naj imajo polno glasovalno pravico
Občinski svet v Tržiču Je na svoji
zadnji seji pretekli torek razpravljal tudi o pristopu te občine h konzorciju za gospodarsko načrtovanje na Goriškem. Svetovalci so ta sklep odobrili soglasno, potem ko so o zadevi imeli diskusijo, ter
so se priglasili k besedi predstav-
niki vseh strank, ki so zastopane
v občinskem svetu.
Med drugim je bil stavljen predlog, naj bi med ustanovne člane vključili tudi občini Ronke in San Canziano, ki to zaslužita tako po svoji važnosti kot po številu svo-
jega prebivalstva. Prav tako so predlagali, naj bi sodelovali v konzorciju tudi sindikalni predstavniki s polno glasovalno pravico, kakor Jo imajo delodajalci preko svojega zastopnika, ki je trgovinska zbornica.
Te in nekatere druge predloge so sprejeli kot priporočilo za bodoči upravni odbor konzorcija. Zupan Romani je na seji poročal tudi o gospodarski konferenci, ki je bila v soboto v Gorici, in o svoji intervenciji, v kateri je zahteval večjo pomoč tržiškemu gospodarstvu.
Nesreča mehanika pri delu
Včeraj ob 19.15 se je zatekel po pomoč v goriško civilno bolnišnico 25-letni mehanik Ivan Belica iz Ločnika, Ulica Romana 7, ki je zaposlen pri podjetju Zurli. Ko je delal z električnim svedrom se je ab 17.30 ranil na zgornji strani leve roke. Okreval bo v 4 dneh.
Deček iz St. Mavra se je ponesrečil
Včeraj okrog 13. ure je mati pri peljala v goriško civilno bolnišni co 3-letnega Jurčka Musiča iz St Mavra št. 1. Zdravniki so mu nu dili prvo pomoč za rano pod des nim očesom. Okreval bo v 7 dneh Mati je povedala, da se Je nekaj po 12. uri otrok igral na domačem vrtu, kjer je padel in se ranil.
Zaradi vetra se je ranil
Včeraj nekaj pred 14. uro so nudili prvo pomoč v bolnišnici v Gorici 75-letnemu Pietru Paulinu iz Gorice Ul. Vittorio Veneto 34. Zdravniki so mu očistili in obvezali rano na mezincu desne roke. Okreval bo v 8 dneh. Paulin je izjavil, da je slonel okrog 12. ure doma na oknu, ko je močan sunek vetra zapahnil naoknico, ki mu je pritisnila prst k okenskemu okviru.
Tri nezgode na delu
Včeraj zjutraj okrog 7,45 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 55-ietno Ano Nicolaussig iz Gradiške Ul. Venezia 6, ki se je ma'o prej ponesrečila na svojem domu pri splošnem čiščenju, kakor Je v navadi pred večjimi prazniki Zdravniki so ji ugotovili zlom levega zapestja ter so jo pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 20 dneh.
Na delu se je ponesrečil tudi 34-letni Alojz Kodermac iz Gorice Ul. Brig. Pavia, ki je zaposlen pri podjetju Trani v Ul. Boccaccio 4. Ko je deial včeraj zjutraj okrog 8. ure v mestnih občinskih podjetjih po naročilu svojega delodajalca, se Je porezal s steklom. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč. Okreval bo v 6 dneh.
mi ponudniki na inozemskem tržišču skupno 95 statev, medtem ko jih je v zadnjih petih letih prodalo povprečno po 96 na leto.
če se poleg navedenega upošteva tudi napor podjetja, ki je v zadnjem času začel proučevati Izdelavo nove statve, ki jo bodo po poteku poskusne dobe začeli serijsko izdelovati, tedaj je ocena dejavnosti SAFOG lahko samo pozitivna. Minister pravi, da so protottn nove statve z vsemi njegovimi izpeljankami prikazali na mednarodnem sejmu tekstilnih strojev v Hannovru, kjer so se tehniki živo zanimali za njegove kvalitete. Ob tej priliki je več inozemskih podjetij odkupilo obrtnico za proizvodnjo tega stroja.
Tudi sama družba SAFOG Se po-gaja z nekim ipppemgfctap podjetjem, da bi mu dobavila večje količine teli otvojev. če se bodo pogajanja — ves dosedanji pote« viiva dobršno mero optimizma — uspešno zakljuula, bo mogoče odpla-
viti skrčeni delovni čas, k! je sedaj v veljavi, delavcem pa bo zagotovljeno normalno delo za daljše obdobje.
Podpore za koncerte organizirane v inozemstvu
Ministrstvo za turizem je izdalo okrožnico z navodili za dosego državne podpore za gledališke in koncertne prireditve, ki jih nameravajo prirediti italijanske umetniške skupine v inozemstvu v sezoni 1956-66.
Podpore bodo pod določenimi pogoji lahko prejel« neodvisne umetniške skupine; razna gledališka podjetja ln druge kulturne ustanove m združčnja'. Prošnjo za podporo Je treba nasloviti na Ministrstvo za turizem — Glavni oddelek za gledališče. Vsa podrobnejša pojasnila dobijo prizadeti lahko na prefekturi.
Sloveniji. Vse to je prikazal tudi na dveh grafikonih, ter zaključil s osvoboditvijo Trsta, kjer so se nacisti morali predati partizanom in jugoslovanski vojski.
Na koncu je prikazal še nekaj slik v diafilmu, ki so ponazarjale epizode iz življenja borcev ter nekatere padle borce. Med njimi smo videli tudi Janka Premrla in razpis fašistične nagrade na njegovo glavo ter Jožeta Srebrniča.
Zlasti bivši borci so sledili predavatelju z velikim zanimanjem in iskali na predvajanih slikah svoje znance ali morda celo same sebe. Ob koncu so predavatelja nagradili z živahnim ploskanjem. Marko V/altritsch pa je najavil še nekaj predavanj pred zaključkom zimsko-pomladne sezone, med katerimi bo še kakšno o odproništvu v okviru letošnjih proslav. Tako se skuša klub po svojih močeh oddolžiti spominu velikih dogodkov takratnih dni ter jih posredovati tudi mladini, ki naj si v takratnih junakih išče svoje vzornike.
Nove odločbe o ribolovu z lučmi
Predsednik pokrajinske uprave je te dni podpisal odlok, s katerim se ureja v poletni sezoni ribolov na Goriškem z uporabo umetnih luči. Odlok navaja podrobne pogoje. ki jih je treba upoštevati pri taki vrsti ribolova.
Pirhi za otroke iz vrtca v Podgori
Pred nastopom velikonočnih počitnic sta dve ženi iz Podgore darovali otrokom slovenskega otroškega vrtca v tem kraju vsakemu po en čokoladni pirh. Otroci so bih darila zelo veseli. Njihovi starši se obema dobrotnicama, ki nočeta biti imenovani, v imenu svojih malč-kov kar najlepše zahvaljujejo.
V klubu »Simon Gregorčič« v Gorici je vedno dovolj obiskovalcev, ki prihajajo na »večere ob sredah« za katere se je letos zanimanje še povečalo, saj nudijo s tvojo raznovrstnostjo in kvalitetnostjo vedno
lep užitek
..............."""""H".................................iiu.hi.............llllllllltl|
OB VRCMINU, KI NI OBIT A VCČJIH SPREMIMB
Velikonočna praznika bosta predstavljala generalko letošnjega poletnega turizma
Patrulje cestne policije bodo skrbele za redno odvijanje avtomobilskega prometa - Smučarje čaka nov sneg, izletnike v Brda pa cvetoče češnje
Za letošnje velikonočne praznike vremenoslovci ne napovedujejo izredno lepega vremena. Po vsej verjetnosti se bo tudi po včerajšnji polni luni ohranilo takšno kot je bilo zadnji teden, se pravi delno oblačno in dokaj hladno. To pa ne bo motilo prebivalcev našib krajev, da ne bi izkoristili dva prosta dneva ter se odpeljali v kraje, ki so jih izbrali za cilj svojega izleta. Odšli bodo na vse vetrove; prav gotovo se jih bo veliko poslužilo zadnjih ugodnosti za prehod meje ter se bodo razkropili širom po Soški in Vipavski dolini ali pa še dalje v notranjost Slovenije. Sedanja sezona če ni primerna za kopanje, medtem ko si morejo vneti smučarji še vedno poiskati smučarske terene. Na Višarjah je za primer zasnežilo, tako da je možna smuka prav v dolino; ugodne smučarske razmere pa so tudi na Voglu v bohinjskem kotu.
Velikonočni prazniki bodo tudi za naša obmorska središča prva letošnja preizkušnja s turisti. V Gradežu so že odprli številne hotele, ki so jih čez zimo preuredi-
TEMPERATURA VCERA.I
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 18,6 stopinje ob 14.20 in najnižjo 3,4 stopinje nad ničlo ob 1.15 uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 75 odstotkov.
DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri, 18. aprila bo v Gorici od-
UI. IX A gosto 3, tel 24-33.
h. Ker se predvideva tudi velik j prta cvetličarna VOIGTLANDER avtomobilski promet, je prometna 1 rti r-v »—•> policija mobilizirala za jutri in v ponedeljek vse svoje sile; patrulje bo razporedila vzdolž najprometnejših poti, da bi skrbno pa-žile na redno odvijanje prometa.
Prometna policija bo že opravila svoje, pogoj za srečen zaključek izletov pa je discipliniranost vsakega posameznega voznika.
Potem ko smo se ozrli daleč naokoli, pa poglejmo še v našo bližnjo okolico, v Brda, kjer prav te dni cvetijo češnje in drugo sadno drevje. Brda preživljajo prav te dni svoj najlepši čas. Kdor je zaljubljen v prebujajočo se naravo, tega bo prav gotovo pritegnila.
VERDI. 17.30: «Stazione 3 top se-cret«, G. Maharis m A. Francis, ameriški klnemaskopski barvni film.
CORSO. 17.15: «11 grande sentiero«, R. Vidmark, C. Baker, E Robinson in J Stewart. Ameriški kinemaskop v barvah.
MODERNISSIMO. 16.00:	»Agente
007 — licenza di uccidere«, J. Connery in U. Andrews. Ameriški film tehnikolor. Zadnja predstava ob 22.30
VITTORIA. 17.00: »Buffalo Bill — eroe del Far West», Gordon Scott in Catherine Ribeiro. Ameriški cinemascope v barvah.
CENTRALE. 17.00: «Non son degno di te«, J. Morandi in Laura Efri-kian. Italijanski čmobeli film.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan ln ponoči je odprta lekarna KUERNER, Korzo Italia 10, tel. 25-76.
DRUGI DAN SPENT V LJUBLJANI
Kitajci in Japonci vedno bolj v ospredju
Za senzacijo je poskrbel Nemec Scholer, ki je Kitajcem odvzel prvo točko - Jugoslavija - moški in ženske - včeraj še uspešna
(Od našega posebnega dopisnika)
•	*UBLJANA, 16. — Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu
je steklo: točno po določenem razporedu in umiku in po vseh športnih pravilih. Tu ni neodločenega izida in točke gredo v eno aii drugo stran, tistemu, ki jih je pač zaslužil. Tudi borbe so bolj ostre in zanimive ter se prvi del tekmovanja nagiba h kraju. V ponedeljek bodo namreč podelili Swaythling in tudi Corbillion Coup. Pri moških je prvo mesto po našem mnenju že oddano. Vprašanje pa je za drugo. Japonci so najresnejši favoriti, pa čeprav so danes Severni Korejci pokazali posebno v borbi proti odličnim Madža-
REZULTATI
MOŠKI I. SKUPINA
Podskupina.A: Kitajska • Sovjetska 5:0, Zahodna Nemčija . Romunija 5:4, Jugoslavija - CSSR 5:2, Kitajska . Nemčija 5:1, CSSR - Sovjetska zveza 5:3, Jugoslavija . Romunija 5:1.
Podskupina B: Japonska - Anglija 5:0, švedska . Iran 5:1, LR Koreja-Madžarska 5:0, Japonska - Švedska 5:0, Anglija . Madžarska 5:4, Koreja - Iran 5:3
II.	SKUPINA
Podskupina A: Južna Koreja . Ni-zizemska 5:1, Indija - Južni Vietnam 5:1, Portugalska - Švica 5:4, Južni Vietnam - Nizozemska 5:1, Portugalska . Južna Koreja 5:2, Indija - Švica 5:1.
Podskupina B: Danska - Vzhodna Nemčija 5:2, Francija - ZDA 5:2, Poljska . Avstrija 5:2, Danska -Francija 5:2, Vzhodna Nemčija - Avstrija 5:1, Poljska - ZDA 5:4.
III.	SKUPINA
Podskupina A: Bolgarija . Gana 5:0, Švedska . Grčija 5:2, Tunizija -Pakistan 5:1.
Podskupina B: Avstralija - Kanada 5:0, Luksemburg . Finska 5:3, Belgija - Kambodža 5:4.
IV.	SKUPINA
Podskupina A: Italija . Libanon 5:0 L, Nigerija - Italija 5:1.
Podskupina B: Španija - Ekvador 5:0, Wales - Malta 5:0, Španija Wales 5:4. Ekvador - Malta 5:3.
ŽENSKE za Courdiionn Coup
I.	SKUPINA
Japonska - Belgija 3:0, Gana -Libanon 3:0, Japonska . Gana 3:0, Belgija - Portugalska 3:2, Japonska - Libanon 3:0, Portugalska . Ga na 3:1.
II.	SKUPINA
Romunija - Indonezija 3:0, Francija . Italija 3:1, Romunija . Francija 3:0, Italija - Indonezija 3:2 ‘ III. SKUPINA
Danska - Nizozemska 3:0, Sovjetska zveza . Argentina 3:0, Kitajska SZ 3:1, Nizozemska - Argentina 3:0
IV.	SKUPINA
Madžarska - Švica 3:0, Bolgarija-škotska 3:0, Madžarska . Bolgarija 3:0, Švica . škotska 3:1.
V.	SKUPINA
Anglija - Avstrija 3:0, švedska Iran 3:0, Anglija - švedska 3:1, Avstrija . Iran 3:0.
VI.	SKUPINA
Zahodna Nemčija - Wales 3:0, Avstralija - Finska 3:0, Nemčija Avstralija 3:0, Wales - Finska 3:2
VII.	SKUPINA
Poljska . Danska 3:1, Jugoslavija-Grčija 3:0, Jugoslavija . Poljska 3:1, Danska - Grčija 3:1.
VIII.	SKUPINA
Vzhodna Nemčija - Kanada 3:0, CSSR - Indija 3:0, CSSR . Vzhodna Nemčija 3:0, Indija - Kanada 3:0.
rom, da jih v marsičem prekašajo. Zato bi bilo drugo mesto za Korejce za marsikoga presenečenje. Za tiste, ki sledijo borbam ves dan na vseh 20 mizah, pa ne bi bilo preveliko. Vse kaže, da je ta panoga, ki je im?la svojo zibelko na starem kontinentu, najbolj primerna za drobne in gibčne predstavnike Daljnega vzhoda. Ti imajo poleg vsega še to zaslugo, da so popestrili igro, ji dali bolj moderen pečat, jo prepojili z novim duhom in kar je glavno, ji dali hitrejši tempo. Nič čudnega torej, če med igro teh azijskih držav ne vidiš niti žogice, ki se z neverjetno hitrostjo odbija od loparja do loparja, kot bi bila pripeta nanje z elastično nitjo. In kakšna je razlika med Nemcem Ederwarsom Schbl-lerjem, 17. na letošnjem seznamu najboljših igralcev, ki žogo počasi, skoraj bi rekli zaspano, brez dvoma pa zelo enolično in dolgočasno pošilja prav na lahko z lorhandom in backhandom in Korejcem Ryang Woong Jungom, da omenimo tega, ki sploh nima mesta na rang listi 1964-1965. Ta je pokazal v borbi z znanim Berczi-kom vso virtuoznost igre. Hitro a hladnokrvno je pošiljal ostre bombe Madžarev ponovno na nasprotno polje, kadar se mu je ponudila priložnost, je odgovoril z enakim ali pa še hujšim orožjem. Ob takih priložnostih je namizni tenis občudovanja vreden, ker gledalce drži v napetosti, kar se v preteklosti vsekakor ni v taki meri dogajalo.
In vendar je Schoeller . danes pritegnil nase pozornost vsega občinstva. Pa ne zaradi navdušujoče, pač pa zaradi dolgo trajajoče tekme z Romunom Gheorghe-jem. Oba sta se z enakomernim di-blanjem tako dolgo zadrževala ob mizi, da sta prisilila sodnika, da je odredil časovno igro. Tudi tretji set se je zavlekel v nedogled in končno je pripadel bolj hladnokrvnemu Nemcu, ki je po izenačenem stanju 4-4 pripisal lastnim barvam odločilno točko. Pravo nasprotje je bil dvoboj med Jugoslavijo in CSSR. Čeprav so imeli domačini za seboj in pred seboj stotero mladih grl šolskih otrok, ki so jih vedno spodbujali, sta Markovič in Vecko izgubila prvi 2 tekmi. Poraz na srečo mladih Jugoslovanov ni spravil na kolena. Začeli so znova, stanje izenačili in ob nepopisnem veselju mladih gledalcev so Markovič, Vecko in Korba uspešno prebredli trdo oviro-
Trije seti so bili potrebni v dou-blu dvoboja ženskih reprezentanc Jugoslavije In Poljske. Zadnji niz ■se je zavlekel in tudi tu je bila potrebna časovna igra. Zadnji trenutki so potekali v dramatičnem ozračju, časomerilec je stal ob mizi in štel udarce. Poljakinje so skušale izenačiti, po 12. udarcu Je sodnik dvignil roko ravno v trenutku, ko je Callnska učinkovito udarila. Prepozno. Semafor je pokazal številko 21 na jugoslovanski strani In Pirčeva ter Ječmenica sta se radostno objeli. Zmaga je bila njuna, kot je bil njun tudi končni uspeh.
še pred tem dvobojem Je naj-večje zanimanje vladalo za spopad
Kitajske s Sovjetsko zvezo. Borba je bila ostra ob značilnem mirnem zadržanju predstavnic rumenega plemena, ki so se vitke ln skoro kot veverice gibale okoli mize. Popolnoma nasprotnega značaja pa so sovjetske tekmovalke ln še najbolj Zoja Rudnova. To mlado dekle, polno energije, je brezkompromisna napadalka, ki gre v spopad kot reaktor, žal jo je to drago stalo; njena tekmica Llang Li-chen ji je sicer nekajkrat podlegla, ko pa je ugotovila šibko točko, je s tako silo odgovorila, da je Rudnova ostala večkrat kot priklenjena k tlom, medtem ko so ji žoge švigale mimo In končavale daleč za nlo V tem dvoboju se je jasno videlo, da se s silo ne napravi nič. Potrebna je predvsem gibčnost, potrebna je dovršena tehnika ter popolno obvladanje loparja, s katerim se usmerja žogica, kot to delajo Ki tajke z bliskovito naglico v odkrit ali slabo branjen del mize. Kitajke se tega poslužujejo In zato so danes prišle* do gladke zmage.
Danes se je pri moških začelo tekmovanje druge stopnje. V prvi skupini, razdeljeni v A in B podskupini, so reprezentance, ki se potegujejo — eni več, drugi manj — za Swaythling pokal, v drugi tolažilni skupini pa borba poteka za mesta od 13. dalje. Pri ženskah pa so polfinalne skupine sestavili kakor sledi. A — Japonska, Madžarska, Anglija, CSSR; B — Romunija, Kitajska, Zahodna Nemčija in Jugoslavija.
Nemški «pimplar» SchGller je nocoj pripravil prvo večje presenečenje: odvzel je namreč Kitajcem ali bolje rečeno Hsu Yin-chengu prvo točko
Nocoj je precej ljudi napolnilo novo športno palačo v Tivoliju,
kar je popolnoma razumljivo, saj je Jugoslavija nastopila proti Romunom. Kljub domačim barvam v areni pa je bila pozornost o-gromne večine obrnjena k mizi, kjer sta se spoprijeli Japonska in Švedska. Skandinavci so sicer izgubili, a so skupno z nasprotniki onkraj mize stalno držali v napetosti občinstvo, ki se ni moglo zadržati občudovalnih vzklikov in zato tudi ni štedilo z glasnim odobravanjem. Ta dvoboj, doslej najboljši in najbolj napet, nam je napovedal še ostrejše tekme v zadnjih dneh ekipnega prvenstva za svetovni naslov.
MARJAN DOLGAN
Najboljši jugoslovanski igralec Markovič ................'"".""m."..",.",.,...........mm...,..............m.m...............................................................................................................................„
GORIŠKI NOGOMET
Odločilne tekme jutri v Štandreiu in Poljani
Tudi Sovodenjci lahko pomagajo Juventmi s svojo zmago
Tudi jutrišnja nogometna tekma Juventine, ki jo bo odigrala na domačem igrišču v Standrežu, je zanjo zelo važna. Od izida te tekme bo v dobri meri odvisno, če bo ta ekipa tudi prihodnje leto ostala v sedanji kategoriji, za kar mo-
Tekme
v nedeljo in ponedeljek
NEDELJA
Športno igrišče Sv. Ivan: ob 9,15:	Primorje . CRDA;
mladinci;
ob 10,30: Primorje - CRDA; II. amaterska liga.
PONEDELJEK Igrišče Ul. Flavia ob 10.30: Primorje - Libertas; juniorji za pokal Menon.
Lahka atletika v Evropi
ii.
Dolge proge so bile tiste, ki so stresle temelje sovjetske atletike in pripravile eno največjih senzacij v zgodovini olimpijskih iger. Tako na 5000 kot na 10.000 m so zmagali Američani, ki so bili tu zmeraj šteti malo več kot začetniki, kar pa je še hujše je to, da niso Sovjeti osvojili niti ene kolajne. Njihov uspeh je v 7. mestu Dutova na 5000 m in v 5. mestu Ivanova na daljši progi. Da so bili Sovjeti v lanskem letu v krizi se je izkazalo med srečanjem z ZDA v Los Angelesu, katastrofalno slab
vtis pa so dolgoprogaši — sicer | izrednih rezultatov; izjeme so le le na 10.000 m — popravili v Kije | Norpoth, Jazy in Wiggs. Na 10.000
‘ metrov je kvaliteta v Evropi, razen skupine Sovjetov, razmeroma slaba. Omeniti velja, da je v Tokiu kot drugi Evropejec, za Ivanovom, pritekel skozi cilj slovenski atlet Cervan iz Maribora.
vu na državnem prvenstvu. Uspeh tega tekmovanja je bil narovnost
fenomenalen. Zmagal je Bolotnikov v 28’39”6, pod 28’50” pa so tekli še Dutov, Ivanov, Skripnik, Niki-tin in Gornij, pod 29’ pa še Tru-fonov ln Baidiuk. Pri taki obilici dobrih tekačev se Je v Tokiu kar čudno zdelo, ko na prvih mestih ni bilo Sovjetov. Zelo je razočaral tudi Orentas na 5000 m, ki je s 13”45 spadal med favorite ne samo za kolajne, temveč tudi za zmago. Ostali Evropejci tudi niso dosegli
'	-- ------- —'»* i/uui iu.ni
.........................11.......................ttiiiiiiiiiiiiiiumuiii.m,..
Italijanska reprezentanca je že prispela v Varšavo
VARŠAVA, 16. — «Potovanje je bilo dobro in stanje atletov je zadovoljivo. Kar pa se tiče nedeljske tekme, pa mislim, da bo težka, saj Je Poljska še tudi pred kratkim v Bruslju dokazala, da je močna.« To so bile prve besede tehničnega komisarja italijanske reprezentance Edmonda Fabbrija, brž ko Je stopil z letala. Sicer pa vodi vso skupino podpredsednik nogometne zveze Franchi. Poleg njega pa so še Chiesa, Stacchi, Bar-digotta, zdravnik Fini ter dva maserja. Vseh igralcev je osemnajst.
Italijansko skupino je na letališču sprejel generalni tajnik poljske nogometne zveze Rylski, podpredsednik Bergtal, ravnatelj oddelka za inozemstvo Fialek, svetnik italijanskega veleposlaništva Albertario, številni novinarji ter seveda mnogo ljudi, ki so navdušeni za nogomet. Vreme je bilo lepo, nebo večinoma jasno in mila temperatura. Za jutri in nedeljo pa se napoveduje dež... Poljakom bi tako vreme ugajalo, ker so gotovo bolj vzdržljivi od Italijanov, za katerimi pa najbrž zaostajajo tehnično.
Govori se — in objavljena postava to tudi potrjuje — da namerava trener Koncewicz uporabiti previdnostno taktiko po formuli 4-3-3 t levim krilom na mestu levega
halfa. Zvečer pa je Koncewlcz še popravil postavo in menjal levo krilo. Nieroba naj bi bil levi half, »veza Pol pa bi igral zadaj kot desni half, v napadu pa bi ostali samo desno krilo Banas, srednji napadalec Brychczy ter leva zveza Iaberda. Postava bi torej bila: ,(
Szymkowiak, Szczepanski, Gmoch, Osizlo, Bazan; Grzegorczyk, Banas, Pol; Brychczy, Liberda, Nieroba.
Namen Koncewicza je, da bi v začetku Poljaki vzdržali začetne napade, ki bodo gotovo najbolj nevarni. Sicer je poljska obramba dovolj močna, da bo lahko uspešno odbila napade. V Bruslju je poljska obramba imenitno zavračala napade «rdečih vragov». V napadu pa so Poljaki nekoliko slabotnejši. Koncewicz je dopisniku Anse izjavil, da bi mogli Poljaki zmagati. Bolj previden in manj pp. timističen pa je selektor reprezentance Motoczynski, ki je navedel, da je poljska olmipijska reprezentanca dvakrat izgubila z Italijo (0:3, 0:1). Dodal je, da bo to pot naloga poljskih igralcev še težja. «Ce bi nam uspelo v nedeljo zmagati, bi bilo veselje nepopisno,« je dejal Motoczynski.
Poljaki so imeli danes zadnji tre ning, jutri bodo samo počivali. Italijanski nogometaši pa si bodo o-gledali stadion, popoldne pa se bodo udeležili sprejema na italijanskem veleposlaništvu.
Za nedeljsko tekmo je veliko za nimanje in pričakujejo, da bo na stadionu 100.000 oseb.
moštvo od 30.
Kmalu tekme za Davisov pokal
RIM, 15. — Italijansko za Davisov pokal, ki bo aprila do 2. maja v Pescari igralo proti Portugalski, sestavljajo: Pie-trangeli, Tacchini, Maioll in Bologna. Isti igralci ter še Merlo in Di Maso ter igralki Gordigiani in Riedl bodo nastopili na mednarodnem prvenstvu Francije. Na mednarodnem prvenstvu Anglije pa bo do igrali Pietrangeli, Maioli in Tacchini ter igralki Pericoli in Gordigiani.
MILAN, lb. — Tajništvo Milana je potrdilo, da bo moštvo odigralo v Caracasu nekaj tekem; datum pa še ni določen Tekme bodo v okviru turneje, ki jo bo Milan opravil od 12. do 30. junija v ZDA, Srednji Ameriki in nekaterih južnoameriških mestih. Na programu je tekma v New Yorku proti Santosu, nato tekma v Torontu, Los Angelesu, S. Franciscu, Ciudad Mediču, Guadalajari, S. Salvadoru m Caracasu.
Teki čez zapreke so v Evropi tre. nutno povsem italijanska stvar, izjemi sta le Anglež Cooper in Sovjet	Mihajlov. Od	italijanskih
sprinterjev-zaprekašev je najboljši Ottoz,	ki je lani dvakrat	dosegel
13"8 in navdušil s svojim brezhibnim tekom. Da bi postal izredna klasa,	manjka	Ottozu le	kakih
10-15 cm telesne višine. Tik za Ot-tozom	sta tudi	Mazza	in	Cornac
chia, ker pa sta oba že starejša, je malo verjetno, da bosta napredovala od sedanjih 13”9. Na progi 400 m so Italijani letos, morda malo preveč optimistično, pričakovali svetovni rekord. Postavil naj bi ga ne Morale temveč Frinolli. Rimski tekač je res nekajkrat napravil «preplah». Vsi njegovi teki so bili v prvih 300 m izredno hitri in pod svetovnim rekordom, tekaču pa je na koncu vedno zmanjkalo moči. Isto se je zgodilo tudi v Tokiu, ko je Frinolli komaj po 9 zaprekah (80 m pred ciljem) izgubil vodeče mesto in zaradi utrujenosti zdrknil na šesto, medtem ko je njegov rojak Morale s taktično dobrim tekom le malo pred ciljem izgubil drugo. Ne gre vsekakor pozabiti, da je Frinolli med sezono zabeležil vsega spoštovanja vreden čas 49”7.
Steeple-chase, 3000 m z zaprekami, je disciplina, kjer je imel Belgijec Roelants popoln monopol. Od svetovnega rekorderja so v Tokiu pričakovali, da bo prekosil samega sebe, manjkala pa mu je konkurenca in svetovna znamka 3’29”6 je ostala neizpremenjena. Evropska premoč v tej disciplini je še skoraj nedotaknjena. Anglež Herriot, Portugalec Oliveira, Francoz Texerau in Sovjeta Aleksjunas in Beljajev imajo trdno v rokah vsa boljša mesta. Med favoriti na ollmpiadi je bil tudi Slavko Špan iz Ljubljane, žal pa je naletel v Tokiu na nenavadno slab dan in upanje v eno kolajno je splahnelo.
Tehnične panoge so v letu 1964 v Evropi veliko napredovale in dosežena sta bila dva nova svetovna rekorda v metih, posebno v skoku s palico pa je bil zabeležen velik
vzpon skakalcev Iz starega kontinenta. Od osmih disciplin so v Tokiu Evropejci zabeležili 5 prvih mest.
Prvi je do zlata prišel finski metalec kopja Pauli Nevala, velika nada Fincev za kolajno, vsekakor pa presenečenje za večino atletskih strokovnjakov. Nevala je sicer atlet, ki je že dosegel met čez 86 m, je pa zelo nestalen. V Tokiu, kjer je zmagal z 82,66 m, je zabeležil v finalu še dva povprečna meta, trije poizkusi pa so bili neveljavni. Nobeno presenečenje ni drugo mesto Madžara Kulcsarja, ki je imel v 1. 1964 solidno sezono. Zanimivo je, da je Kulcsar zablestel tudi na ollmpiadi v Rimu, kjer je osvojil tretje mesto. Razočaral je v Tokiu brez dvoma sovjetski metalec Lusis, od katerega so stro. kovnjakl po izrednih sezonah 1962 in 1963 pričakovali celo mete nad 90 m. Lusisi je bil v Tokiu tretji, med finalisti je imel tudi najboljšo serijo metov, največ pa je vseeno dosegel komaj 80,17 m. Poljak Sidlo je poglavje zase. Kot svetovni rekorder je bil Sidlo favorit že na Igrah v Melbournu, tam pa je osvojil samo drugo mesto, odlične rezultate je nato dosegel tudi v 1 1960 in v Rim prišel ponovno kot favorit. Med kvalifikacijskimi meti je Sidlo v Rimu dosegel celo met nad 85 m, v finalu pa je popolnoma odpovedal in veliko zaostal za zmagovalcem, ki je sam dosegel slabsi rezultat kot Sidlo v predtekmovanju. V zadnji olimpijski sezoni je Sidlo dosegel dobre rezultate, vendar ni nikdar zablestel in mnogi so verjetno nanj že pozabili, malo pred olimpiado pa je Poljak nastopil v Rrmu in dosegel senzacionalen met čez 85 m. V Tokio je tako prišel ponovno kot favorit in doseženo četrto mesto jasno dokazuje, da vloga favorita Sidlu ne pristojl.
V 1. 1964 je senzacionalne rezultate dosegel tudi Norvežan Peder-sen, ki je izboljšal svetovni rekord do neverjetne znamke 91,72 m. Razumljivo je, da je bil Pedersen glavni favorit v Tokiu, na Japonskem pa je vsega trikrat vrgel v kvalifikacijah. Rezultati:
61,39, 66,78, 72,10. Brez norme za nastop v finalu in potrt je mladi orjaški Norvežan zapustil olimpijski stadion, pozabiti je moral na zlato kolajno rojaka Danielsona v Melbournu, navaden gledalec pa se je vprašal, kako je sploh mo-z osebnim rekordom
90 30 m’ciz£!eže 0,imP|adi za 20-30 m slabše rezultate.
BRUNO KRIŽMAN
ra obdržati šesto mesto na lestvi-ol. Ce bodo jutri premagali goste iz Romansa ali dosegli vsaj eno točko, potem jih čaka samo še izbirna tekma z nekim moštvom iz druge skupine za kvalifikacijo. Po drugi strani pa bo tudi Romans, ki je na drugem mestu na lestvici za Marianom, skušal jutri z zmago doseči prvo mesto na lestvici.
Upoštevajoč vse to, bodo morali igralci Juventine igrati borbeno in odločno ter seveda učinkovito vseh 90 minut. Ob določeni uri naj se zberejo na igrišču naslednji igralci: Marson, Paškulin, Rosolen, Močilnik, Tabaj, Puia, Montico, Turi, Petejan, Ferfolja, Batistič, Marko, Tonino in Klaušič.
Sovodenjce čaka jutri precej težka tekma s Foglianom, ki je tehnično močnejše moštvo. Poleg tega bodo domačini skušali popraviti poraz, ki so ga prejšnjo nedeljo utrpeli v tekmi z Juventino. Po drugi strani pa je znano, da so sovodenjski nogometaši prav v težjih tekmah najboljši in lahko dosežejo vsaj eno točko. To bi zelo prav prišlo Juventini, ker bi jo vzeli njenemu direktnemu tekmecu.
Borovke v nedeljo v Vidmu
S prihodnjim nastopom, ki bo v ponedeljek 19. t.m., bo Borova ženska šestorka zaključila prvi del prvenstva. Neizogibno ji bo pripadlo mesto najboljše, saj je daleč pred drugimi bodisi po tehničnem znanju bodisi po do sedaj prikazani igri.
Njeno prihodnje gostovanje v Vidmu ne dela vodstvu ekipe velikih skrbi. Borovke niso namreč do sedaj izgubile niti seta in mislimo, da ga niti v bodočih nastopih ne bodo. Ekipa, ki bo tokrat gostila slovenske odbojkarice, je po našem mnenju najboljša izmed dru-SPPlftsiranih. Do prejšnjega kola so Furlanke delile prvo mesto z Borom, v nedeljo pa so nerazumljivo doživele poraz s Studentesco iz Pordenona.
Prihodnje kolo ima na sporedu sledeče tekme:
V Sacilu: Sacile-AGI v Vidmu ob 10.30: Porzio-BOR Lestvica po četrtem kolu je taka:
BOR	3	3	0	9 0
Porzio	3	2	I	6 3
Studentesca	4	2	2	7 7
Sacile	3	1	2	3 7
AGI	3	0	3	1 9 RITTER	
Independiente finalist J. Amerike
SANTIAGO ČILE, 16. — V te) mi v korist po potresu prizadetil v Čilu je državna reprezentanci Čila premagala Peru s 4:1 (3:1) Tekma se je odigrala pred tekmi Penaroi - Independiente.
Independiente (Argentina) si j osvojil pokal osvoboditeljev, to j. pokal prvakov Južne Amerike. Preč 50.000 gledalci je premagal v San tiagu urugvajski Pefiarol s 4:1 (3:1) Zmagovalci bodo predstavljali Jul on Ameriko v tekmovanju za med kontinenalni pokal; igrali bodi proti zmagovalcem evropskega po kala prvakov.
Med tekmo so bili izključeni tri Je igralci in posredovati je moral: tudi policija, da se je na polju vzpostavil red. Morala je ločevati igralce, ki so se spopadli.
Sedaj ima medkontinetalni poka Inter.
DR. DUŠAN KIRMA VNCR
TRST IN ZAČETKI SLOVENSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE
Odlomki iz knjige Začetki slovenske socialne demokracije v desetletju 1884-1894»
18.
Pozivu v «Arbeiterzeitung», naj povsod zbirajo in pošiljajo denarne prispevke za stavkajoče, so se odzvali z večjimi zneski sindikati v Berlinu, Dresdenu, Hamburgu, Halle ob Saali, Budimpešti in na Dunaju; tržaški poročevalec tega dunajskega lista je lahko zapisal, da je končno zmago pripisati «tako enotnosti in disciplini stavkajočih kakor tudi obilni podpori zunanjih sodrugov«. Omenimo naj še podrobnost, da so med stavko orožniki v Nabrežini prijeli Gerina in ga zadržali v priporu 48 ur. Ko je «Edinost» sporočila zmagoviti zaključek stavke, ki je kamnarjem priborila deveturnik poleti in devetinpol-urnik pozimi, je pripomnila, da je bilo treba ((občudovati mir in trdnost v tem štrajku«.
Deset dni pozneje je javila «Edinost» v notici pod naslovom ((Delavsko vprašanje«: «Izid stavke kamnosekov je osrčil tudi druge rokodelce v Trstu. Kovači so odločili... zahtevati deset ur na dan dela, desetodstotni povišek k plači... Enak sklep so napravili tudi mizarji. Sploh postaja delavsko vprašanje tudi v Trstu čimdalje bolj pereče: Delavec si hoče po-
magati do boljšega obstanka«. Tako se je «Edinost» v kratkem času spreobrnila!
FRANC GODINA V NABREŽINI
Strnjeno sliko o poletnih mezdnih gibanjih v tržaških obrtih je podal neki dopis v «Arbeiterzeitung»: ((Gibanje med kovači, kolarji, sedlarji in ličarji... se je končalo uspešno, kolikor so gospodarji sprejeli zahteve pomočnikov, ne da bi bilo treba ustaviti delo; udati pa so se morali mojstrom glede delovnika, ki naj bi trajal poleti enajst, pozimi pa deset ur. čeprav nismo dosegli skrajšanja delovnika vseskozi na deset-urnik — a to je bila prva točka v zahtevah — vendar utemeljeno pričakujemo, da dosežemo to zahtevo gotovo v prihodnji pomladi, kajti dotlej bo gotovo ustvarjena boljša organizacija delavcev, kakor pa je bila sedaj v zadevnih strokah. Razveseljivo je, da zaradi uspešno izvedenih mezdnih gibanj mnogi delavci pristopajo k .Delavski zvezi’, ki se bo tako osposobila, da bo v prihodnje krepkeje nastopala za delavske koristi. Želeti bi bilo, da bi se tudi tukajšnji krojači in čevljarji zganili, kajti ravno v teh dveh obrtih so razmere še hude.« V Trstu je v oktobru prišlo še do stavke 70 delavcev v tovarni testenin za deveturnik in zvišanje mezd.
V zadnji septembrski številki je «Arbeiterzeitung» poročala iz Trsta, da so na spominski proslavi Lassalla v ožjem krogu govorili nemško, italijansko in slovensko (drugih poročil ni), da je Ucekar priredil shod v Tržiču (Monfalconu) in pa da poskušajo kamnoseški podjetniki s pritiskom doseči uvedbo starih delovnih pogojev in prejšnjega delovnika, že takoj po zaključku stavke so se branila tri nabrežinska podjetja, največje «Cava romana« poleg Tonniesa in — bržčas Slovenca — Juga, podpisati sporazumni tržaški delovni red. Zaradi tega je bil v Nabrežini 30. avgusta javen delavski shod, o katerem je prinesla ((Edinost« obširno poročilo v dopisu
«Iz delavskih krogov«. Zbralo se je nad 200 zborovalcev, italijanskih in slovenskih, ki jih je Franc Godina po trikratnem «Živio» navzočemu sežanskemu okrajnemu glavarju po slovensko in po laško pozival, naj sledijo tržaškim tovarišem in zahtevajo od gospodarjev, da izpolnjujejo tržaški ((pravilnik« (delovni red), v nasprotnem primeru pa naj jim delo odpovedo. Iz poročila ni razvidno ;ime drugega govornika. Ta je najprej slikal posledice ponesrečenih stavk, ki pahnejo delavce «v večje moralne stiske«, kajti več telesnih opravil, kakor jih imajo ob dosedanjem dvanajst do trinajst urnem delu, jim ni mogoče naložiti. Tržaški kamnoseki pa sc v svoji stavki popolnoma zmagali in dosegli pogodbo z ((overjenimi podpisi«. Sedaj bodo delavci' «mogli čas primerno uporabiti v svoje izobraževanje in v vzgojevanje svojih otrok stanu primerno«; «ie v dob rej izobraženosti delavcev tiči vsa prihodnost, h kateri pa le dospemo po čitanju dobrih knjig in po podučivnih konferencijah«. Govornik je govoril o političnih pravicah delavcev, poudarjal postavno pot in mirno vedenje, kakor so ga pokazali doslej. Ne vemo, na koga je letel očitek: «Mej štrajkom čuti so morali naši delavci mar-sikaka neosnovana očitanja.« Poudaril je, da «je delo le pripomoček, da moremo živeti,«'in da je treba zahtevati delo za vše, kajti «najhujša rana človeštva je, ako je toliko ljudi brez dela, ki bi radi delali«. Ni jasno, govornikovo «končno priporočanje osnove posebnega društva v obrambo interesov delavskega stanu«, ko je takšno društvo vsaj za Trst že obstajalo! Menda isti govornik «je vse to ponavljal tudi v laškem jeziku«. Zaključna poročevalčeva sodba Je bila: «Ta shod je napravil jako dober vtis na vrle naše može, kateri so prepričani, da je delavsko vprašanje najvažnejša stvar, ki je na dnevnem redu; in delavci sami morajo pripomoči^ da se to vprašanje ugodno reši.«
V tem primeru je šlo za resnični dopis «iz delavskih krogov«, kakršnega niso bili sposobni niti zapisati niti zami-
sliti v uredništvu ((Edinosti«. Po naši sodbi nam okolnost, da poročilo ni navedlo imena drugega govornika na shodu, razodeva, da ga je napisal ravno ta govornik, v katerem po mislih in po stilu prav lahko prepoznamo — Klemenčiča. Ko je «Edinost» videla njegove uspešne nastope, si ga je skušala približati, da bi ga spravila pod svoj vpliv; takšen poskus moramo domnevati tudi po nekaterih drugih okol-nostih, ki jih bomo omenili v naslednjem poglavju.
OBDOBJE ^DELAVSKEGA LISTA» (1890.1891)
AKCIJA ZA ((DELAVSKI LIST« IN NJEGOVO IZHAJANJE
Iz prikazane poživitve delavskega gibanja ob prvomajski manifestaciji in po njej je izrasla sredi leta 1890 nova akcija za ustanovitev slovenskega socialističnega lista. Sprožila sta jo in v glavnem dalje poganjala Zadnik v Ljubljani in Klemenčič v Trstu. Prvi je pobral, kar sta bila v novembru prejšnjega leta izpustila iz rok Kordelič in Brozovič, ko sta se pri deželni vladi obvezala, da ((izdajateljski odbor« za slovenski delavski list «svoje delovanje ustavi«'; drugi pa se je zavzemal za slovenski delavski list kot predstavnik socialistično prebujenih slovenskih delavcev v Trstu. Bila sta v korespondenčni zvezi; v arhivu tržaške policije se je ohranil ob policijski hišni preiskavi pri njem dne 11. julija zaple-njem Kiemenčičev koncept ali prepis pisma Zadniku z dne 1. julija in le-tega odgovor z dne 4. julija 1890.
V času, ko sta izmenjala pismi, je moralo biti že odločeno, naj Zadnik — ne glede na usodo ((Novega časa« devet mesecev prej — znova prijavi in izda enak list v LiubUani Nekaj ((predzgodovine« te odločitve vsebuje naslednji Zadni kov prikaz ((drugega poskusa z našim listom« na drueem kongresu avstrijske socialnodemokratske stranke na Duna-
telelon 22-207, tekoči
UL SV. FRANČIŠKA št, 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnanrei-aložništvo tržaška« Maka TVct 11.5374 _ ddd>. -r-iT-m r,„o __ vnaprej, četrt-
tekoči račun:	Založništvo tržaškega tiska
-----.	~J—■>—, —- '"‘-'■m. v,cnc ugiasuv: z,a vsaa mm v sirim enega stolpca- trnovski lin finnnunr.	"TT”""”	**“•	~ SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari tre
naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Socletk Pubbllcitš Itailana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - ^daS lnTsto ZMožnlštvo lrž"a"e gajska “J? 6"eda- " °glaSl trŽaSke to	POkrajtae
tržaškega tiska, Trst