Listek.
639
niki. 1889. - Tako je naslov l.čno avtografovanemu, 70 stranij velike osmerke broječemu zvezku prediger in poiger za orgije, katere je sestavil neumorno delavni naš skladatelj Res krasno delo po vsebini, kakor zunanjosti je razvrščeno v štiri dele. V prvem delu nahajamo 40 kratkih prediger v avtentičnih, starocerkvenih tonih, kakor v doričnem, fri-gičnem, lidičnem in miksolidičnem tonu. Čuditi se moremo, kakd je gospod skladatelj umel dati predigram te vrste toliko jasen in melodičen kolorit — V drugem delu se nahajajo predigre v vseh dur-tonovskih načinih. V tretjem pa predigre v vseh moll-to-novskih načinih. Četrti del zavzema pa poigre - postludije za polne orgije s pedalom. Pazno spremljamo raznovrstne skladbe g. Fajgeljua, in priznati moramo resnico besedij velicega glasbenika in skladatelja (g. A. F.), ki se je tako-le izrazil; »Alle Compositionen von Fajgelj bekuuden eine tiefe musikalisehe Bildung, sowohl in der Harmonie, als auch in der Composhionslehre; nicht minder einen guten, echt kiinstlerisch gelauterten Ge -schmack, vvelche denselben besonders in der Kirchenmusik gliicklich leitet.« Ako je res, da so orgije kralj glasbenih instrumentov, čuditi se je, kako malo se pri nas glasba za orgije neguje. Ne mogli bi omeniti niti jednega dela te vrste, ako bi jih ne bil g. F. že šest spisal. Vsi so našli pri glasbenih strokovnjakih pohvalo in občno priznanje. Znani glasbeni profesor je o jeduem teh del pisal nastopno : »Alle Stiicke in diesem Hefte sind recht brauchbar; einige darunter aber sind von ergreifender Schonheit und weisen eine Leichtigkeit der thematischen Durchfuhruug auf, die man nur beim Grossmeister Bach zu finden gewohnt ist«. — Po tako veljavnih izjavah smeli bi skoro trditi, da je Fajgelj prvi slovenski kontrapunktist in da ume za orgije pisati bolje, nego naši navadni skladatelji. Zatorej radi priznavamo, da se mu je delo 40. še bolje posrečilo, osobito zato, ker se je skladatelj trudil združevati umetnost in lepoto z lahkoto. O predigrah v starocerkvenih tonih smo se že izjavili; omeniti nam je še izvrstno izvedenih postlu-dijev. Vsi, brez izjeme imajo veličasten značaj; v nekaterih pa akordske vrste kar jubi-lirajo,  a vse brez posvetnosti  in sentimentalnosti
Vse igre so lahko izvršive in velike vrednosti za študije mnogovrstnih glasbenih oblik, tehnične in tematične izpeljave, kar vse je svojstvo Fajgeljuu, ki je zajedno tudi velik organist v praksi.
Zatorej naj si nobeden glasbenik ne pozabi in prilike ne zamudi, omisliti si vele-važno to glasbeno delo, katero je v čast gospodu skladatelju, kakor g. založniku. Izvrstnosti in mnogovrstnosti je toliko (180 komadov), da bode zbirko vsak zadovoljno položil iz rok. Dobiva se zvezek za en gld. pri založniku gospodu Fran Govekarji, nadučitelji v Šiški,  in pri Blaznikovih naslednikih v Ljubljani.
Ruska književnost. ,,Istoričeskij vestnik" meseca majnika donaša L Pavlenkovega statistični pregled o knjigah in časopism, natisnjenih na Ruskem leta 1888. Tiskali so vsega tega leta na Ruskem (izven Finladije) 7427 spisov in to v 20,103.372 iztiskih. Med temi je ruskih 5318 spisov v 17,395.050 eksemplarih, 2109 spisov v 5,708222 eksemplarih pa neruskih. Med zadnjimi je poljskih 716 spisov (1,888.631 eks.), hebrejskih 343 (1,004.692 eks.), nemških 311 (514.149 eks), lotiških 217 (707.050 eksemp.), estniških 178 (794850 eks,) in še nekaj v druzih jezikih. — Med ruskimi je 629 slovarjev in iskalnikov o raznih strokah (3,877.092 eks.), 521 učnih knjig (3,691.838 eks), 720 bogoslovnih (3,334.182 eks.), 838 leposlovnih (1,953.818 eks.), 445 medicinskih (446.985 eks.), 256 zgodovinskih (288 023 eks.), pravnih 176 (248.706 eks), kmetijskih 173 (214.8x9 eks.), vojaških 159 (211.944 eks), lilerarno-zgodovinskib 155 (178,623 eks.), za deco 150 ^545.662 eks.), zemljepisnih 144 (141.062 eks), narodnih 142 (821.800 eks.), politično-gospodarstvenih 115 (65,341 eks.), tehnologiških 101 (84.088 eks.), pri-rodoznanskih 93 (109 240 eks.), o vzgoji 60 (64.818 eks.), o zgodovini umetnosti  52   (43.417
640
Listek.
eks.), modroslovnih 46(62.960 eks.), matematičnih 45 (32.150 cks.), o račuuovodstvu 43 (37.417 eks.), političnih in socijalnih ^^ (31 070 eks.), raznih brošur pa 142 (144.035 eks). Med slovarje in iskalnike je vštetih 155 ruskih koledarjev (1,537649 eks.), neruskih koledarjev je pa izšlo 205 (1,323.640 eks.). — Zanimiva je tudi statistika, koliko spisov je prišlo na svetlo po raznih mestih. V Peterburgu je izšlo 2484 spisov, v Moskvi J547, v Varšavi 912, v Odesi 274, v Rigi 264, v Kazani 228, v Kijevu 216, v Tinisu 207, v Vilni 174, v Derptu (Dorpat) 173, v Harkovem 104, v Revalu 97, v Mitavi 90 itd. — Perijodičuih spisov je bilo 667 in sicer 493 ruskih, 76 poljskih, 49 nemških, 13 estniških, 8 lotiških, 7 francoskih itd. — V Peterburgu izhaja 193 časnikov, v Varšavi 75, v Moskvi 70, v Rigi 23, v Kijevu 20 itd. — Po vsi evropski in azijski Rusiji spada po jeden dnevnik na 484.590 duš; po posameznih mestih pa v Revalu jeden dnevnik na 8550 duš, v Rigi na 13 490, v Tinisu na 14.860, v Peterburgu na 28 970, v Moskvi na 75.350 duš. — Vse to nam kaže, kako lepo napreduje slovstvo rusko in, da, hvala Bogu, Rusi še nimajo primeroma toliko časnikov kakor — Slovenci. Da jim to nikakor ni v škodo, kaže jasno napredek njih nečasnikarskega slovstva.
Razne književne novice. Grofa Lva Tolstojega roman f,Kosaki'' je ponemčil z dovoljenjem pisateljevim L. A Hauff. Založil jih je Janke v Berolinu. Spis sicer ni roman v navadnem pomenu besede, komaj je novela. Vender pa slika pisatelj svojega junaka Olenina prav po prirodi. Oleninu se gnusi sedanje društveno življenje. Zato" se umakne v Kavkaz. Krasna priroda ga navdušuje; ker pa junak svojega svetožalja ni pustil na planjavah ruskih, ampak je je prinesel s seboj tudi na gore, zato ga navadno prosto ljudstvo, med katerim si išče tolažbe, ne umeje in tudi krasna kosačka deva, v katero se zaljubi Olenin, ne. Torej osedla konja in jase dalje po svetu —- Vender hvali to delo tudi nemška   kritika.   —
Istega ruskega pisatelja spis ,,0 življenji" ponemčil je S. Behr na Lipskem. Duncker in Humblot.   —
Silvester Golgockij, pisatelj ,,filosoficiiega slovarja1', profesor Sv. Vladimirskega vseučilišča Kijevskega je umrl dne" tl.jul t 1. Porodil se je 1. 1813. v Kamenecu-Podolskem. Spisal je  mnogo, slovel je kot pedagog in   učenjak.  —
Mara Cop Marlet je izdala v Budapešti knjigo: ,,Sudslavische Fiauen auf Hohen und Tiefen der Balkanlander". Uvod je napisal Jos. baron Helfert. Prof. Jurij Vastagh je dodal šest slik. Tisek in slike so krasne. Med slikami pa nahajamo tudi ,,ciganko", ki gotovo ne spada med slovanske ženske Vse kar piše pisateljica, povedano je že bolje, tudi v nemščini. Med drugimi podatki o starožitnosti slovanski pravi tudi, da so se ločili stari Slovani okoli  leta   1500. Grešila je torej za  tisoč   let.  Knjiga se sodi torej sama.
Pri S Fischerji v Berolinu je prišla na svetlo nemška prestava dveh pripovestij poljske pisateljice  E. Orzesko :  ,,Simson junak"  in   ,,solnčni žarek".
12. zvezek časopisa: »Deutsche allgemeine Criminalzeituug« prinaša prevode iz češčine:»Die schvvarzen Kiirassiere« Beueša Tfebizskega, »Der Binhof«, »Das Duell», »Miltiades Psuros« Svatopluka Cecha, »Ein verirrtes Liebeslied« L, Stroupežnickega, »Die Mutter«, Jiraseka, »Schlechte Menschen« J. Liera in balado Jar. Verchlickega »Des Zigeuners   Geige«.
Nikolaja Aleksejeviča Nekrasovega dela je ponemčil H. J, Kocher. Na svetlo so prišla pod naslovom: Nicolai Alexejewitsch Nekrassows samtliche "VVerke. I. in II. zv. v Lipskem pri W. Friedrichu. Prestava je metrična in dobra, škoda le, da je pisal prevo-ditelj uvode ne da bi nam bil naslikal literaren životopis pesnikov, a dela pesnikova sama že kažejo,  kako plitvo sodijo  dni, ki ga mečejo   med nihiliste.
Grofa Lva Tolstojega »Polikuško« ponemčila je iz ruskega Ida Brendel. Založil jo je D. Brtinslow v Neubrandenburgu Pesnik nam kaže tu, koliko srca ima tudi še prosto revno ljudstvo
,,Ljubljanski Zvon"
izhaja   po   4 pole   obsežen v veliki osmerki   po jeden pot   na mesec v zvezkih   ter stoji vse leto 4 gld.  60 kr., pol leta 2 gld.  30.,  četrt leta  I  gld.   15  kr.
Za vse neavstrijske dežele  po 5 gld. 60 kr. na leto.
Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr.
Lastniki in založniki: Fr. Leveč i. dr. — Izdajatelj in odgovorni urednik:   Fr. Leveč. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, v Medijatovi hiši na Dunajski cesti,   15.
Tiska  »Narodna Tiskarna«   v Ljubljani.