224. številka. Ljubljana, v soboto 30. septembra. XV. leto. 1882 Izhaja vsak dan iveirr, izirnM nedelje in praznike, ter velja po poŠti pvejeman za avstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt let;i 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za njnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 ;:ld. 10 kr. Z;i pošiljanje na dom tatom se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poStnina znata. Za oznanila plaCnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če Be dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolž frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Ljnbljani v Frana Kolmana hiSi „GledaliSka stolba". D pravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Trgom na Slovenskem. Sedanja večina državnega zbora, kakor tudi današnja vlada truditi se, da vsaj največje krivice volilnega reda odpraviti. Kar se je lani v tem oziru storilo, je znano. Ko se je pretresoval predlog Zeithammer-Lienbacherjev, in so liberalci zahtevali več poslancev za mesto Dunaj, izjavila je vlada, da bode v jednem prihodnjih zasedanj predložila državnemu zboru postavo, katera bo, ozirajoč se na vse dežele, volilne kraje posebno v mestnih skupinah tako sestavila, da bode na vsakega poslanca iste dežele in iste volilne Bkupine prišlo jednako število prebivalcev in davkov. Tudi češki poslanec Zeithanimer obljubil je svojim volileem, ko jim je poročal o svojem delovanji, da bode on sam tako postavo izdelal, ako bi se vlada obotavljala. Volilni red za Češko je posebno zvito in Nemcem na korist sestavljen: nemški volilni okraji so mnogo manji nego češki; mali tržiči, o katerih Be je vedelo, da bodo volili nemški, volijo v mestnej skupini, veliki trgi in celo mesta pa, ker so češka, morajo voliti s kmeti. Te krivice se bodo odpravile in Čehi dobodo več poslancev in s tem, kar je naravno, tudi večji upliv v državnem zboru. Možno je, da pride ta postava uže v prihodnjem zasedanji državnega zbora v pretres. Ne bo torej odveč, ako uže seduj preudarjamo, kako se bodemo mi, Slovenci, pogajali s to postavo. Čehi bili so vedno zvesti zavezniki slovenskega uaroda; terjatve nase imele so mej Čehi vedno iskrene zagovornike. Posredno bi torej od večjega upliva češkega imel korist tudi slovenski narod. A tudi neposredno imamo lahko ihasek iz narneravaue poprave volilnega reda. Največ bi pridobili štajerski Slovenci. Tukaj so razmere iste, kakor na Češkem: slovenski volilni okraji so mnogo večji kakor nemški; na gorenjem in srednjem Štajerskem volijo skoraj vsi trgi v mestnej skupini — (namreč izmej 75 mest in trgov jih samo 10 voli s kmeti t. j. 13%) — ne tako na spodnjem Štajerskem. Tukaj iz 40 mest in trgov voli 13 s kmeti, to je 33%. Po tem takem je razumljivo, kako da ima južna Štajerska samo 5 poslaucev. In ker v mestnej skupini ravno za to, ker mora toliko trgov s kmeti voliti, odločujeta mesti Maribor in Celje, imamo Slovenci, katerih nos je več kot tretjina, in kateri plačujemo tudi dobro tretjino davkov, samo tri poslance. Ko se bodo pri popravi volilnega reda prestavila češka mesta in trgi, kateri volijo sedaj s kmeti, v mestno skupino, tedaj moramo zahtevati tudi mi, naj se jednako zgodi tudi pri nas. Kak pameten razlog je, da volijo v mestnej skupini trgi Vojnik, Vitanje itd., a trgi Vržeje, Ptujska Gora, sv. Jurij, Braslovče, Rečica, Velenje, Pod-sreda, Podčetrtek, Planina, Pilštanj itd. pa s kmeti V Pošljite torej vsi trgi, posebno pa oni na Štajerskem, pa tudi na Kranjskem in drugod, kateri vo lit e s k m eti, prošnje na državni zbor, naj se Vam podeli vol ilna pravica v mestnej skupini. Vsak trg naj prosi za sk; nij dvomiti, da se bode na Vaše prošnje ob svojem časi jemal ozir. D;i bi prosili, m\j se prin-cipijelno vsem trgom da volilna pravica v mestnej skupini, ne bi bilo umestno. Takovej postavi n. pr. Poljaci zavoljo posebnih razmer v Galiciji ne bi pritrdili. Ako pa ta ali oni trg na Slovenskem prosi, da se postavi v mestno skupino, se temu ravno tako ne bodo proti vili, kakor če se to ali ono mesto, ali pa ta ali oni trg na Češkem ali Moravskem prestavi v mestno skupino. Za takovo prestavi j enje trgov iz kmetske skupine v mestno govori uže pravica sama: zakaj naj imajo v političnem oziru nekateri trgi nek ako ve predpravice, katero se ne morejo z ničem opravičiti? Na dalje, recimo mestni volilni okraj Celje-Brežice voli jednega poslanca, kmetski volilni okraj Celje-Brežice tudi samo jednega, akoravno broji več ko petkrat tčHiko prebivalcev in plačuje tudi več ko petkrat toliko davkov. Če se pa prestavijo vsi trgi iz kmetske skupine v mestno, pomnožil se bo broj prebi valcev in znesek davka, na katerega pride v mestnej skupini jeden poslanec, a oboje se bo v kmetskej občini znižalo. Razmera mej prebivalci in davki, na katere pride v mestnej skupini po jeden posla nec, in mej prebivalci in davki, na katere pride v kmetskej skupini po jeden poslanec, bo torej vsaj nekoliko naravnejša in pravičnejša. Tako spremembo zahteva pa tudi korist naše narodne stvari. Na Kranjskem postali bodo mestni volilni okraji ravno tako močne trdnjave za nas, kr.kor so to bili do sedaj kmetski, kajti vladin upliv, kateri uže po zadnjej spremembi volilnega reda ne bo ravno velik, zmanjšal se bode še, ter postal skoraj neznaten, kadar se pomnoži število volilcev s tem, da se prestavijo v mestno skupino še ostali trgi, v katerih nij okrajnih glavarstev ali sodnij. v katerih torej nij uradnikov, od vlade odvisnih. Na Štajerskem bi pa pridobili mestno skupino Celje, v katerej itak uže sedaj smemo upati da zmagamo, kakor je to zadnja volitev od leta 1870 pokazala, in ne mara še tudi Maribor-Ptuj. Možno pa je tudi, da bo potem treba volilne okraje tako sestaviti, da dobi južna Štajerska v mestnej skupini 3 poslance, in potem sta 2 gotovo naša. — Ganite se torej slovenski trgi, kateri volite sedaj v kmetskej skupini, ako hočete, da postanete v tem oziru jednakopravni večini trgov. Ganite se, korist narodna zahteva to od Vas! 1. D. Deželni zbor kranjski. (VIL seja dne 26. septembra 1882.) (Konec.) Poslanec Dežman pravi, da je po zadnjej ljud skej štetvi 50.000 Kranjcev izven dežele, mej njimi primerno malo v slovanskih deželah in najmenj 30.000 Kranjcem bilo bi potrebno znanje nemščini*, posebno ker imajo Kranjce na Štajerskem in Koroškem, kot rudokope in pridne delavce j ako radi. Potem pripoveduje Dežman neko anekdoto, da mu je, ko je lazil nedavno tega po gorenjskih hribih; tožil nek kmet, kako zelo obžaluj*', da ne zna nemški ; koliko več bi zaslužil potem in — da bi obvaroval svojega sina pred tako škodo (rekel je Dežmanu),: „da hab ich ihn zusammen gepackt und DI eh Judenburg geführt, dass er deutsch lernt und nicht, slovenisch sprechen können wird!" (Glasen smeh.) Posebno na-narodnim rodbinam, trdi Dežman, je mnogo do tega, da njih otroci znajo nemški. Poslanec S ve tec opomni, da je na Kranjskem jako potrebno znanje slovenskega jezika, kajti vsi dosedanji deželni predsedniki, izvzemši prečastitega g. VVinklerja, ki ga zna, so se ga učdi. Poslanec dr. Zamik: Napraviti imam nekoliko opazk napram g. Dežmanu, ki je toliko nagla -ševal, kako silno potreben je nemški jezik Slovencem, ako hočejo v tujih deželah priti do kruha. No, nemški jezik je našim deželanom jako malo potreben, kajti le redko hodijo oni v nemške kraje, pač pa v velikej množini v južne slovanske kraje in pa v Trst. Istim, kateri gredo v Trst, in katerih je jako velika večina, bilo bi znanje laškega jezika jako potrebno. Toda gospodje nasprotne strani, kateri silijo nemščino našemu slovenskemu narodu le s povodom, da skbijo za njega, ako gre mej svet, nikdar uijso še predlagali 500 ali 1000 gld. za pouk italijanskega jezika, ki bil v istini Slovencem, ki gredo po zaslužkih izven dežeie, dosti bolj potreben, kakor pa nemški jezik. Ko bi pa imel deželni zastop nalog, skrbeti ZA vse tiste ljudi, kateri gredo izven dežele, treba bi bilo da njih poučevati skrbimo tudi v angleškem jeziiu, kajti kranjski Slovenci so v Minnesotti in, Wabashi ustanovili uže prilično veliko kolonijo in ker je v severnej Ameriki poslovni jezik angleški, bi bilo jako potrebno io koristno, da bi naši rojaki istega znali. In tako bi bilo potem po načelu gospodov nasprotne strani skrb imeti za to, da se Slovenci nauče vseh jezikov. Najbolj treba bi pač bilo, da se naši ljudje uče hrvaškega ali srbskega jezika, ker, kakor je bilo uže istinito opomneno, oni hodijo v ogroinnej večini v južnoslovanske kraje. Ali gospoda, ako bi se kak ljudski učitelj postopil pod sedanjim šolskim svetom vcepijevati našej mladini srbski jezik ali le cirilico, staute pede bil bi i/ službe odpoden, akoravno bi deloval le koristno za naš narod. (Dobro! Dobro! Res je!) Iz tega st; vidi, da našim narodnim nasprotnikom absolutno nič nij do tega, [»omagati našemu narodu s tem, da se priuči njemu koristnih in potrebnih jezikov, ampak da jim je jedini smoter le germauizacija našega slovenskega naroda. (Dobro! Dobro! Res je!) V obče pa mi nij smo naših ljudskih šol ustanovili za tiste, kateri gredo izven dežele, ampak za naš narod, kateri v deželi ostane in tu živi. (Klici : Tako je!) Slovencu ki ostavi deželo, temu je samemu skrb, da se priuči jezika, kakoršen mu je potreben; kakor se v istini tudi Slovenci iz Kranjske n. pr. v Trstu jako hitro priuče laškega jezika. (Dobro! Dobro!) Poslanec dr. Vošnjak opomni, da je mej bolniki, kateri so se oskrbovali v inozemskih bolnišnicah pretočeno leto, in katerih je bilo 3087, jih bilo največ oskrbljenih v južnoslovanskih deželah in v Trstu, najmenj pa na Nemškem. Ako se računi po teh številkah, je kranjskih Slovencev komaj 10.000 v nemških krajih, 30.000 pa v južnih po- krajinah in v Trstu. Po tem pač nij vsem toliko potrebna blažena nemščina. Poslanec dr. pl. S ehre y pokara g. Svetca, da kot ud okrajnega in kraj nega šolskega sveta nij precej proti litijskemu učitelju postopal uradno, kajti isti je pozabil na svojo dolžnost, ker se nij brigal za pouk nemškega jezika v ljudskej soli iitijskej. Dr. pl. Schrey kot poročevalec še mnogo govorici, ko-nečno pa vsklikne: „Wer heute ein gebildeter Mensch 3ein will, muss deutsch können!'1 (Glasno oporekanje! Nij res! Velik smeh. Nemški poslanci popravljajoči abotno trditev dr. pl. S^hrey-a kličejo: „In Oesterreich!") Potem dovoli nemška večina 50O gld. za ne-obligatni pouk v nemškem jeziku v slovenskih ljudskih šolah na Kranjskem. Ko pride predlog zaradi razpisa deželnih pri-klod na davke za normalno šolski zaklad na vrsto, poprime poslanec Robič besedo in ugovarja temu, da bi se Ljubljaua izvzela glede 17 "i0 priklade za deželni nurmainu-šolski zaklad in sicer zaradi tega, ker tu ima plačevati južna in Rudolfovn železnica svoje prilieske za šolski zaklad. A te železnice imajo le jako malo svoje proge v mestu ljubljauskem, 18 milj pa na deželi, kjer železniški uradniki pošiljajo svoje otroke v ljudske šole, brez da bi bilo tam plačevati šolnine. V Ljubljani pa jo morajo plačevati. Tedaj je pač umestno, da se priklada od železnic pobira v tej visočini, kakor je za vso deželo postavljena in ne samo tako visoka, kakor jo pobira ljubljansko mesto. Normalno-šolski zaklad dobi gotovo izdatno svoto za svoje namene, akopram se mestu i)ubljanskemu spadajoči znesek odšteje. Govornik stavi v tem smisiu predlog. Vitez Kaltenegger opomni, da riuančni odsek v tej stvari pripravija poseben postaven načrt, katerega kmalu izroči deželnemu zboru. Vsled tega pojasnila g. poslanec Robič umakne svoj predlog. Potem se sprejme predlog finančnega odseka. K zadnjemu predlogu hnančnega odseka, naj deželni *.bor- vse odobri, kur je deželni odbor za razne šole ukrenil, prijavi se dr. Zamik, kateri pravi: Slavni zbor! Mi ta predlog liuančtiega odseka nikakor ne moremo sprejeti, kujti z našega stališča se z mnogim, kar je odredil deželni odbor, (namreč njega večina), nikakor ujemati in pritrjevati ne moremo. Gospod Dežman pretakal je tu uže bridke solza, da ne more, kakor je jadikoval, izražati zahvale nemškemu „Schulveremu" in isto je le nekako stisneno v svojem srci votiral. Jaz bodem predlagal resolucijo, da se zahva'a izreka možem, kateri jo v istini zaslužijo. Nemški „Schulverein" je dal za več šol na Kočevskem baje 0000 gld., a reči moram, gospoda, da je to res danajsko darilo, kajti lahko je šole ustanovljati, vse kaj di uzega pa je, ustanovljene šole, posebno v prve- vrsti učiteljske moči, vzdižavati. Učiteljem se mora plačevati na treh ljudskih šolali, katere je ustanovil nemški „Schulver-in" 1200 gld., iu gospoda, to reprezOn-tuje kapital 24.000 gld., kateri mora kranjska dežela obrestovati s tem, da izplačuje učiteljske plače. Kakovo je potem to darilo, če je dežela prisiljena za to, v primeri z letnimi stroški nezuatno darilo, tolike svote plačevati iu obteževati davkoplačevalce s prikladami ! V velikej goropadnej puščavi, po katerej, kakor kaže poročilo finančnega odseka o normalno-šolskem zakladu, mrgoli polno visokih številk, kaže se prijetna oaza, katera se tiče prečastitih očetov frančiškanov, ki oskrbljujejo z izredno veliko požrtvoval nostjo štirirazredno ijudsko šolo v Novem Mestu za res neznatno remuneraeijo 158 gld. V Kamniku bo čč. oo. frančiškani tudi jako vspešno in ceno opravljali tamošnjo ljudsko šolo na občno zudovolj-nost, a Vi, gospoda nasprotne strani, ste je v svojem fanatizmu odpravili in tako zapravili kranjskej deželi uo 40.000 gld., kajti toliko treba kapitala, da daje 2000 gld. obresti, koiikor bodo stale po predlogih sedanje nemške večine deželnega zbora učiteljske plače za šolo kamniško, ne računajoč doklad in penzij miteljev in njih žen in podpor za njih deco, katere podpore so neizogibljive. Čuditi se je, gospoda, sicer na moje veselje, da Vi, ki ste čč. oo. frančiškane v Kamniku toliko preganjali, one v Novem Mestu vender v miru pustite, akoravno ne najdem v Vašem postopanji nobene konsekvence, da si jo naglašate vedno s tolikim ponosom. 158 gld. tedaj, gospoda, veljajo vsi učitelji na štirirazrednej šoli v Novem Mestu, to je svota, ki je neznatna, in ti možje, kateri činijo toliko koristi za deželo, gotovo zaslužijo, da je jim izreče zahvala dežele za njih velik trud. Gospoda nasprotne strani, včasih ste pridigovali, da vselej, kadar kaj sklenete, to storite: „mit dem Bleistift in der Hand und nur rechnenda, no, storite to tudi zdaj in pomislite, da ste s svojo neutemeljeno, nepotrebno besnostjo zoper čč. oo. frančiškane v Kamniku zapravili deželi kranjskej 40.000 gld. Storite isto tudi čč. oo. frančiškanom, učiteljem na ljudskej šoli v Novem Mestu, pa je zapravljenih zopet 40.000 gld., kajti tudi tam bodo veljale učiteljske plače vsaj 2000 gld., in potem smo z 80.000 gld., katere smo od države pripravdali, hitro pri kraji. Jaz tedaj stavim predlog: „Deželni odbor izreka prečastitim gg. očetom frančiškanom v Novem Mestu svojo zahvalo, da za tako neznatno svoto oskrbujejo pouk na ljudskej šoli novomeške j.B Poročevalec dr pl. Schrev pravi, da predlog dr. Zamika nij „zweckma-sigM. Proti učiteljem gg. oo. frančiškanom v Novem Mestu nij bilo nobene pritožbe, oni store svojo dolžnost, pač pa proti onim v Kamniku, zatorej no se morali odpraviti. Da se izreče zahvala, pravi dr. Schrev, od strani deželnega zbora, bi to ne bilo umestno; to naj stori šolska oblast, nemreč deželni šolski svet. Predlog dr. Zurnika se potem zavrže; zanj glasujejo le vsi narodni poslanci. Potem se sprejmo vsi predlogi finančnega ocP-seka tudi v tretjem branji na kar se seja sklene. Politični razgled. üofrasije dežele. V Ljubljani 30. septembra. Za vofaÄUe«;» načelnika v Sedmograškej On misli, da je prišel trenutek, v katerem naj bi se obljubljene reforme energično vzele v roke. Republikanski poslanci so povsem spravedljivega duha; ta slučaj naj bi ministerstvo uporabilo glede reform in s tem naj bi dokazalo, da je kaj boljšega nego samo „kabinet za počitnice." O ministrih se je Gam-lietta izrekel pohvalno. Kamora naj odločno pokaže, kaj da želi, in le tedaj naj vrže ministerstvo, kadar ve, kaj ima pričakovati od naslednjega. 0 |rr»U.o-timrs*li«»J meji poročal je Said-paša inostranskim zastopnikom Porte mej drugim tako-le: „Po mnozih sejah s Ko ndur io tis o m se je našlo sporazurnljenje v mejnem vprašanji. Vsi kraji, o katerih smo si bili navskriž, prepuste se (Irškej. Dasi se takoj umaknemo iz teh krajev, držimo se vender črte, ki je bila na zadnje predložena. Ta črta začenja pn Chidropaluki, gre ob gorah Ortadžilar in Čatallar do Brazvalina, ter se spušča potem v ravnico Salambrije in sotesko Gunčke. Nekoliko časa gre ob tej reki navzgor, se obrne na desno in drži potem zopet v gore severno od „Zarkosu. Kakor „ Times" poročajo, sklenilo se je v i:i;i|><«i pustiti 12.000 mož; v merodajuih krogih se priporoča, ua bi naj bila posadna vojska sestavljena deloma iz indijske vojske muhamedanske vere. — Z eksplozijo vlaka v Kabin vničila se je vsa zaloga artilerije. imenovan je dosedanji načelnik v Trstu F. M. L. baron Seno nfe Id. V Pešto pride kot divizijoner F. M. L. nadvojvoda Ivan Šal vato r, na njegovo mesto ua Dunaj pride dosedanji divizijouer v Pragi F. M L. baron Dumoulin. Na če ln i-štvo pražke divizije prevzel bode sam prestolonaslednik Rudolf, ki bode postal ob je dnem F. M. L V četrtek bila je v Krnu pri namestniku grofu Schii nborn-u ob priliki otvorenja deželnega zbora soareja, pri katerej sta bila tudi minister dr« P raza k in biskup dr. Bauer. Izmej nemških poslancev bilo jih je malo navzočnih. Namestnik raz govarjal se je z gosti večinoma češki. Za ŠI<»ziJ«» se bo v kratkem izdala naredba pravosodnega ministerstva, s katero se bo uredila raba češkega in poljskega jezika pri sodnijah ; na-tanjko se bod^ določilo, pri katerih sodnijskih okrajih je v navadi češki ali poljski, ali pa češki in poljski jezik zraven nemškega, tako da ne bode ui poljski in češki jezik v celej deželi kot navaden pri pov.na n. V |rališkc>m deželnem zboru prebrala se je peticija dveh kmetskih občin zahodne Galicije, v katerej se prebivalci pritožujejo zoper oderuške obresti vovske „r usti kal ne banke". Zbornica je mej branjem večkrat dala dušek svojemu srdu in gnjevu. ViunvJe države. NrHsIti kralj Milan pričakuje se G. oktobra v Ruščuku, kjer se bo mudil dva dni. — Srbska vlada odposlala je prejšnjega ministerstvu predsed nika N i k o! o R j s t i č * a z neomejeno polnomočjo v Valjevo, da bi tam zatrl hajduke. — Železnica se pridno gradi. Proga Semendrija-Velika Plana se bo V kratkem dala v promet; v belgradskem okrožji je je uže 10 kilometrov izdelane. V Havka/ai vneli so se velikanski gozdi Do sedaj se s posekavanjem še nij mogel zajeziti strašni požar. Uzrok tem požarom je baje večmesečna vročina in suša. iiiB»i-<<.a je v Parizu, kjer se je malo časa mudil, svojim političnim prijateljem povedal, da bo v prihodnjem zasedanji komore bolj odločno stopil na noge. V preteklej «esiji držal je na se, da se ne bi reklo, da ga tira osobno sovraštvo do Freyciueta. Iz seje mestnega zbora ljubljanskega dne 28. septembra 1882. Navzočnih je 20 odbornikov. Župan g. Gras-selli prečita dopis župana v Inomostu, ki prosi podpore za po vodi poškodovane prebivalce tirolsko dežele. Po nasvetu žujiana izroči se dopis finančnemu odseku, da stavi svoje predloge. O dopisu deželnega odbora kranjskega za-stran prodaje licealnega poslopja poroča v imenu pravnega odseka dr. Za.mik, kateri pravi: Slavni mestni zbor! Znano je vsem gospodom, da je deželni zbor kranjski v zadnjem zasedanji sklenil zidati nov muzei, z imenom Rudolfinum. Sklenil je tudi, da naj se licealno poslopje proda državi in ako bi ga ta ne hotela, potem da se pogaja z ljubljanskim mestom, da ga slednje kupi. Kar nenadoma pride od ministerstva za uk in bogočastje odgovor, da kupi licealno poslopje za 40.000 gld. s tem pogojem, da ljubljanska občina in druga dva interesenta, namreč knezoškolijski or-dinarijat in historično društvo Kranjsko izjavita, da občina ljubljanska brezpogojno prepušča licealno poslopje v last erara in se odpove dozdanjih pravic, imeti tam nameščeno ljudsko šolo. Magistrat izjavil je pravnemu odseku, da to nikakor ne gre, da bi mesto kar meni nič tebi nič dalo tako izjavo, kajti treba bi bilo potem precej graditi drugo ljudsko šolo. Kar se tiče zgodovine poslopja, opomni to le: Poslopje bilo je prej samostan frančiškanov, namreč kalcejatov, a ko je cesar Jožef razpustil ta red, prišlo je poslopje v last državi in leta 1790. prodano je bilo kranjskim stanovom za G780 gl. s tem pogojem, da ostane za tiste učilnice namenjeno, katerim je bilo 1. 1788 posvečeno, namreč za filozofične in anntomične študije in za norma'ko. In v vseh poznejših ukazih in dekretih je vedno govor o nonnalki. Ljudska šola pa je naslednica normalke in zato ima mesto gotovo pravico, da nastani brezplačno svojo ljudsko šolo v tem poslopji, kajti, ako bi mesto te pravice ne imelo, gotovo bi se ministerstvo ne upitavalo zaradi tega. Mestni magistrat je pravnej sekciji sicer uže nasvetoval, naj bi mesto te pravice uknji-žilo na licealno poslopje, a pravni odsek nij bil tega mnenja, dalje zaprek delati, ker bode skupljeni denar za zidanje muzeja in ker mi gotovo želimo, da se kmalu prične graditi potrebni muzej. Zaradi tega nasveteje pravni odsek: Mestni odbor naj dovoli, da dežela proda licealno poslopje ministerstvu za uk iu bogočastje s tem pogojem, da mesto še nadalje nastani v poslopji svojo ljudsko šolo brezplačno. Dr. Suppan pravi, da je glavni smoter, katerega naglasa ministerstvo za nakup licealnega poslopja ta, da dobi poslopje v neomejeno last. Dežela bi poslopje lahko prodala, brez da koga vpraša, kajti ako ima kdo servitutne pravice, to čisto nič ne ovira prodaje. Praša! se je pa tudi škofijski ordinarijat in historično društvo. Prvo je uže itdalo izjavo, a historično društvo — kje ga boderno iskali? Mesto, nadaljuje dr. Suppan, ne bode zamnglo pravice do prostorov dokazati in bode izgubilo pravdo. Zatorej bi bilo bolje nekaj pridobiti in prodaje ne ovirati. Mestoi zbor naj bi izjavil, da nijma nit proti temu, da preide licealno poslopje v popolno last erarja s pogojem, da se mestu zagotovi, da sme imeti ljudsko šolo vsaj še deset let brezplačno v poslopji. Dežman pove, da on in dr. ScbafTer, kot deželna odbornika ne bosta glasovala, a misli, da, ee pride do tožbe, bode mesto izgubilo pravdo. Dr. Schafter meni, da bode itak treba zidati v kratkem novo šolsko poslopje, tedaj je obrok deseterih let zadosten. y^ Dr. Zamik zagovarjaje odsekov nasvet pravi: Gotovo je, da ima mesto pravico imeti šolo v po slopji, sicer bi vlada ne bila stavila vprašanja. Kar se pravnega stališča tiče, bilo bi veliko prepira. Mesto je s svojo Šolo naslednik normalke in ima gotovo iste pravice, ki so bile prizuane normalki. Jaz ne vem, so li bile na normalki kake štipendije in kje se zdaj uživajo, kajti ko bi se uživale na ljudskej šoli, je to izvrsten dokaz, da je ljudska šola naslednica normaIke. Knafeljeve štipendije za Kranjce bile so naj prvo ustanovljene le za juriste, a ko se je 1. 1849 dunajska univerza preustrojila in so se napravile štiri jednakopravne fakultete, ukrenilo se je, da dobivajo štipendije zdaj tudi filozofi in medicinci. Jednako je pri ljudskej šoli, ki je naslednica normalke, tedaj tudi pravic, katere je le-ta uživala. Če pravica na ^brezplačno porabo prostorov tudi nij uknjižena, zastarana je gotovo. Da bi mesto kar samo za 10 let si osiguralo pravico, ki mu pri-Btoji neomejeno, to ne gre. In vprašanje je, bodemo li res morali zidati novo ljudsko šolo. Zemljišče za vadnico je uže kupljeno in se je prva svota uže v državnem zboru dovolila; tedaj se bode poslopje v kratkem počelo graditi in vadnica zapusti licealno poslopje, pozneje tudi muzej, tako da bode dosti prostora praznega in bode mesto dobilo lahko boljše prostore za ljudsko šolo, nego so sedanji. Mestnemu odboru bilo bi jako žal, ko bi vlada zaradi tega razdrla kup, a ja« mislim, da vlada hoče teh 40.000 gold. dati le kot nekako darilo za stavbo muzeja, ker je pa to teško v državnem zboru, zato hoče vlada kupiti licealno poslopje, katero potrebuje ea gimnazijo, za druzega nič. Mi tedaj ne moremo oddati te pravice, kajti v poznib letih bi se nam lehko očitalo, da smo jo zavrgli lahkomiselno. Pri glasovanji zavrže se nasvet dr. JSuppana in se sprejme odsekov nasvet z vsemi narodnimi gla- da je \Veis8enfeIs popolnem slovenski. To nij res, ampak g. Robič je rekel, da sta dve mali vasi, spadajoči k Weissenfelskej fari, slovenski in tudi v Weisseufelsu je nekaj ljudi, ki govore samo slovenski. — (Vojaška godba) domačega pešpolka Kuhn svira pod vodstvom svojega kapelnika jutri 1. oktobra v čitalnični restavraciji. Za,vtok ob 7. uri zvečer. Vstopnina 25 kr. — (Iz Rudolfovega) se nam piše v 28. dan t. m.: „Veliko razburjenost je prouzročilo postopanje komisije za volitve v mestni zbor, katera je o reklamacijah spoznala, da gimnazijski profesorji: KlemenČič, Vovk, L. II rova t in Sta u-dacher nijmajo aktivne volilne pravice. To je proti jasnemu zakonu in nadejamo se. da bode c. kr. okrajno glavarstvo žaljenej pravici pomagalo do veljave in zavrnilo tako samovoljno in žaljivo tolmačenje zakonov." — (V Djakovem) obhaja se jutri izredna slavnost; blagoslavja se po vladiki Strossmaver- u, uzoru žarnega, požrtovalnega domoljubja, dozidana stolna cerkev. Izmej Hrvatov udeleže se društva, pevci, Sokoli, razni dostojanstveniki itd. in parobrod „ Hrvat" stavljen je baš v ta namen na razpolaganje Nam Slovencem zbog velike oddaljenosti nij možno biti osobno navzočnim pri tej svečanosti, a zaradi bratovskih razmer mej nami in Hrvati, zlasti pa zaradi visokega spoštovanja do preuzvišene „dike Jugoslovanska", bode jako prikladno in umestno, ako se v duhu udeležujemo tega nenavadnega dne ako električna iskra sporoča doli v d; Ijno Slavonijo naša presrčna čestitanja in naše preudane poklone — (Razpisana je služba) učitelja na jednorazrednici v Lescah. Letna plača 400 gld. in i stanovanje. Prošnje do 20 oktobra t. 1. — ( „Lj ubij anskega Zvona") danes zjutraj iišla 10. številka prinaša naslednjo vsebino: —b—: Poslednji brat. Pesen. — Dr. Fr. Detela: Malo življenje. Povest. (Dalje.) — Dr. H. Dolenec: Izza mladih let. V. — Dr. Fr. Kos: Slovenci za Karola Velikega. (Dalje.) — —b - : Na poti. Pesen. — Fr. Wieathaler: Slovenska elegija iz pre- Poznik: Mrtvaški ljubeč. — — b — : Po slovesu. Pesen. Pesen. — Janko Kersnik: J. Trdina: Statistične * (Zviti tatovi.) Trgovec v Berolinu odposlal je pred jednim letom zaboj z umetelinimi cvetlicami in peresi v Brno, kamor pa nij nikdar dospel. Reklamovulo in iskalo se je, a brez uspeha. Nedavno pa je bil ta trgovec zaslišan pri sodniji. Višli so namreč na sled tatvinskej zadrugi, ki je na jako ratiniran način izvrševala tatvine po zalogah avstrijskih železnic itd. — Jednega lopova so namreč zabili v zaboj in odpo lali kot blago. Ko se je magacin, kamor se je položilo dozdevno blago, zaprl opoludne, i/le/el je tat iz zaboja, kateri je bil tako priredjem da je bilo moči odpreti ga znotraj, ter napolnil zaboj z raznim blagom, da se je dosegla teža njegovega lastnega telesa. Potem je ubežal, nakiadeno blago pa ae je od-poshdo dalje na naznačeni naslov, kjer so blago tatovi dobili v roke! Zdaj so polovili vso zadrugo in zlodejci obstali so vse. Mej drugim pripovedovali so tudi. da je na postaji (' »ttau v zaboji oddani tat jedenkrat cele pol ure moral stati na glavi, ker se je zaboj, da si je imel napis „Nnlit stiir/en", v«n der tako nerodno postavil na tehtnico in tam pustil nekaj časa. * (Zakaj nijmajo ženske brk?) Nek amerikanski list rešil je jako dovtipno vprašanje, zakaj ženskam ne rastejo brke, kateri poka?.ujejo male brkice. neprestano" — pravi omenjeni verzacija — v nižjih krogih jej in neprestano govoričenje stori, da si se pri marsi-„Ustne gibljejo se list. Vedna kon- pravijo brbljanje — da se osobito go- renja ustna brez da gorenja ustna porasto brke". odmora giblje in potem je naravno, nijma ni časa, ni pokoja, da jej Pri Mlonu: groba! — Krupka ; Pri RTiCtKlt - (ichcr iz, (Iradea. TitfCt: ■JU. septembra. AtZgOT z Dunaju. Dunaja. — VViriter iz Gradca. Scbldkof z Dunaja. Libkovrlc Is Za- — L«">\vy t Dunaja. i/ne ceite v rinitij j premoženje. Pisma s fotografijo naj se pošljejo z ^ napisom ,,A. K." upravništvu tega lista. Oislirecija r se jamči. (624—2) ^ Lepe in |»« t klobuke in čepke, kakor tudi kozuhovino prodaja i nt on R4r«'j4*i, (506—53) v Ljubljani, na kongfeaoem tr^-ii na oglu gledaliških ulic. sprejmejo se pri (630—1) Jan. Jax-u v Ljubljani. O .9 s" O s- m S » JB o m 00 ■ - t o r 0 à eut ~ 2 0 S ¿3 a S* .2 1 a« & 1 o. V S S » « I ti X +++++++++++++ Prvo avstrijsko občno ++ | zavarovalno društvo zoper nesrečo j Uplačani kapital: Jeden milijon gld. a. v. pgg iDmitvo se pogodi: I. za posamezna zavarovanja nesreče za telesna poškodovanja, ki zavarovanca lahko srečajo v njegovem poklicu in jjL izven nji .m. doma ali na poti. » Primeri: Bankir, zdravnik, advokat, uradnik itd., sklene, če se na 10 let ob-\eže, lahko zavarovalnino s 10.000 {(Id. za smrt ali invalidnost in vplača ivBako leto premije » gld. — Za nevarne poklice jo premija primerno večja. 2. za skupna zavarovanja M telesna poškodovanja, ki zatnorejo zadeti vse čiharne osobe, ki delujejo v kakej tovnrnej ali kakem drugem povzetji. Glavna agentura: (595-3) Ljubljana, V. Seunig, Gradišče št. 4. +H +1 ++*+++* * * +HH +++++++' Tovarna za ped in glinaste zdelke ANTON-a JELOČNIK-a, (prej Fran Legat), -v 1 11 Valjani, TViiovj-tlfi j>i-if-it«Jii sst;. 4, priporoča slavnemu občinstvu svojo o<3. ziajprostejšili do n.a.jfi.n.e]šili. T7-rst. Dalje štedilna ognjišča, ozaljšeke pri stavbah in vrtih, cevi za stranišča, ogenj zdržujoče opeke, sploh vse v to stroko spadajoče predmete, zagotavljaje najnižje cene in solidno postrežbo 3P£P~ \a zalilo v aiijo poNlie »e coni k. "^H| (527— i v_r i_t- Nouveautés Deževnih plaščev za dame od gl. 6 do 2(i J»5 Jaquetov „ „ „ „ 7 „ 42 «j Manteletov „ m „ „ 8 „ 28 S Ogrinjal iz pliša, tkanine in svile od al. 15 do ISO. Specijalitete v otroških oblekah, g T7"elilro zalogo tj klobukov za dame 8 l>o IIOVOJ SOgl priporoča (590—5) ■DJ tïf I ■QÏ/JL? v Ljubljani, Slonove ulice št. II. Izvanjska naročila se to^no izvrše in, kar ne bi dopadalo, se brez ugovora premen j a. /r\ ^rV ^t\^t\ .^N -^\^^ r^^^^^ ^N^^l od gl. 14 do 42 12 „ 32 X Jesenske obleke .... H „ vrhDJe suknje . ^ ^ llltiCO • • • • * Zimske suknje . . . . £ Menčikofe iz sukna. . . v! 99 99 lodna. . . Sacco iz lodna .... Kožuhe za lov in dom . H Spalne halje..... k Deževna ogrinjala za civil in vojake I Obleke za dečke in otroke 59 5? 4 „ 12 16 „ 50 18 „ 54 12 „ 30 6 „ 10 16 „ 20 10 „ 24 8 „ 24 v mnogej izberi prodaje najcenejše (589—7) &| M. ^ llkWIIIIUllll )f v Ljubljani, Slonove ulice št. 11. Izvanjska naročila se promptno izvedejo in, kar se ne bi dopadalo, se brez ugovora zamenja. Izdate!j in odgovorni urednik Makso Arnnč. Lastniua in tisk nNarodne tiskarneu. 3919