GLUSILO SLOVENSKIH GOSPODINJ IN DEKLET Štev. L V Ljubljani, dne 26. januarja 1911. Leto II. Gospodinjski tečaj v Selcih. V Selcih na Gorenjskem se je otvo-ril, kakor znano prvi gospodinjski tečaj. Od raznih strani se čujejo vprašanja, »kaj neki se morejo naučiti dekleta v tej kratki osemtedenski dobi?« Da ве odgovori tem vprašanjem, naj ponese »Naša Gospodinja« malo pojasnilo n zajedno tudi bodrilo za gospodinjsko i&obrazbo odraslih deklet med vas. Tečaj se je pričel 27. novembra in jode trajal do 28. prosinca. V tečaj se je s prva priglasilo 20 gojenk, pozneje ste pristopili še dve, a večje število ni bilo možno sprejeti, radi pomanjkanja prostora. Pouk se prične redno ob osmi uri zjutraj in traja do pete ure popoludne. Slednji dan je prvo uro dopoludne in popoludne predavanje, bodisi iz vzgoje-slovja, perutninarstva, računstva, živinoreje, sadjereje ali mlekarstva. Tihota, ki vlada med predavanjem in zanimanje, ki je izraženo na obrazih gojenk, svedoči, da beseda predavatelja ni ostala brez plodu. Predavanju sledi razlaga jedilnega listka in razdelitev dnevnega dela, na kar se poda vsaka gojenka na določeno ji opravilo n. pr. praktično v kuhinji, pranju, likanju itd. Prične se gibanje, elično onemu v panju. Kako prisrčen utis napravijo na vsakega obiskovalca prijazna selška dekleta, zaposlena v kuhinji, prepasa-na z belimi predpasniki in belimi čepicami na glavi! Kaj so pridobile glede olike, se vidi najbolje, ako se jih opaža med obedom, ki se vrši skupno. Po obedu je pospravljanje, zlasti v kuhinji, potem sledi kratek odmor. Tu- di proste trenotke izrabijo gojenke kaj dobro. Nekatere napisujejo jedilne recepte, druge razmotrivajo razna predavanja in zopet druge šivajo ali izdelujejo kaka druga ročna dela, kakor zaznamovanje perila i. dr. Ob dveh popoludne se prične zopet redni pouk. Največ se bavijo- gojenke popoludne s šivanjem. V tej stroki kažejo prav mnogo spretnosti. Priučile se bodo prikrojevanja in šivanja moškega in ženskega perila, bodisi na stroju ali na rokah. Med ropotanjem strojev pa ti ljubko doni na ušesa ubrano petje mladih grl, kar iznenadi poslušalca. Skozi celodnevno dobo vlada v vseh prostorih najvzornejši red, tako da poteka čas kaj brzo v družbi veselih, nepokvarjenih mladenk, ki se rade klo-nijo, dasi odrasle, šolskemu redu. Šolnine ne plačujejo gojenke nika-ke, le kar stane obed, to so redni stroški. Živila, ki se nakupujejo, izvzemši meso, prineso gojenke same, in sicer se jim plačuje po dnevni ceni. Račun za obede napravijo gojenke same, razdele na jednake dele, zaznamujejo v gospodinjske beležke ter ob tednu plačajo znesek, kakor je razvidno iz sledečih jedilnih listkov prvega tedna. 1. dan. Goveja juha s krpicami. Meso s sladkim zeljem za 21 oseb. Juha 2i 4 kg mesa .... 3*60 K peteršelj, zelena, sol . 0-08 „ korenje, čebula . 0-04 „ 3-72 K Krp ic e 5 jajc......0-35 K 50 dkg moke . . . 0'20 „ 0-55 K Zelj e 4 glave zelja . . . 032 K 20 dkg masti . . . 0:53. „ 15 „ moke . . . 0'06 „ česen, peteršelj . . . 04)2 „ sol........0-04 „ 2 kg krompirja . . 0'12 „ 1-09 K Skupaj 5'36 K; zaosebo25v (ostanek 11 v). Goveja juha. Operi meso in kosti, ter pristavi v mrzlo vodo. Ko meso zavre, se napravijo na vrhu pene, ki jih pa ne posnemaj. Juho osoli in daj vanjo malo čebule, košček korena, koreninico petršilja, malo zelene in kak storček od zelja. Polovico vse zelenjave tudi lahko zrežeš na koščke in zrume-niš v kozi na mozgu, loju ali masti. Meso je kuhano, kedar je mehko, ko ga prebodeš z vilicami. Krpice. Pripravi moko, ubij določeno število jajc, na vsako jajce lahko daš za pol lupinice vode, iz tega naredi testo, dobro ga pogneti, pridevaj toliko moke, da postane srednje mehko. Potem razvaljaj, kolikor mogoče tenko. Razvaljane krpe razgrni po čistem prti-ču, da se osuše, prereži vsako po sredi, zgani skupaj in zreži krpice. Sladko zelje. Osnaži zelje in zreži na kosce, popari ga ter pusti nekoliko časa, da se prepari, potem ga daj kuhati v krop. Prideni malo drobno zrezanega peteršilja in v soli zdrobljenega česna. Ko je zelje napol kuhano, pridaj na kose zrezanega krompirja in osoli. Naredi bledo rumeno prežganje, razredi z vodo od zelja in s tem zabeli zelje. 2. dan. Fižolova juha z opečenim kruhom. Gulaš z žličnjiki za 21 oseb. Juha l»/4 kg fižola. . 0-37 K 20 dkg masti . 0'53 „ 15 „ moke. . 04)6 „ lovorjev list, sol 004 .,, jesih .... . 002 „ 1-02 K Opečen kruh 25 dkg kruha . 040 K 5 „ masti. . 013 „ 0-23 K ostanek 011 K Gulaš 11 /2 kg mesa . . 2'— K 20 dkg masti . 053 „ 15 „ moke . . 04)7 „ 1Ч2 kg krompirja 0'0'J „ 15 dkg čebule . 0'08 „ paprika, sol . . 0 03 „ 2-81 K Žličnjiki IV2 kg moke. . 0'53 K 5 jajc.....0-33 „ 1 liter mleka . 012 „ sol . ." . . . . 0-03 „ 5 dkg masti . . 013 „ 10 „ drobtinic Q-Q4 „ 1-30 K Skupaj 54-7 K; za osebo 26 v (ostanek 1 v). Fižolova juha. Skuhaj fižol ter ga pretlači s fižolovko vred skozi ponovko ali sito. S to juho zalij prežganje; ako treba, prilij še vode ali petr-šiljeve juhe, prideni pol lovor, lista ter okisaj. Vanjo deni opečeni kruh ali riž. Opečen kruh. Na razbeljeno mast ali surovo maslo daj na kocke zre-zano žemljo ali kruh ter pusti v pečici, da se svetlorumeno opeče. Večkrat moraš premešati, ker se kaj rado prižge. Gulaš. Na razbeljeno mast daj drobno zrezane čebule in malo poprike, ko čebula nekoliko zrumeni, prideni na koščke zrezanega govejega mesa, osoli ter duši tako dolgo, da se sok posuši. Potem potresi z moko, pomešaj, pusti da zrumeni ter zalij z juho ali z vodo in kuhaj, da postane meso mehko. Močnati žličnjiki. Umešaj moko z jajci, mlekom in soljo. Ko se malo odpočije, zakuhaj z žlico, ki si jo prej vtaknila v krop, žiičnjike. Pusti 10 minut vreti, odcedi ter zabeli z zrume-njenimi drobtinicami. 3. dan. Krompir j eva juha. Jabolčna gibanica za 21 oseb. Juha 31/2 kg krompirja 0-21 K 20 dkg masti . . 0*53 „ 20 „ moke . . 0'07 „ jesih, sol . . . . 04)6 „ majaron, limo- . 04)3 „ nove lupinice, pa- -prika . . . -'. 0'04 „ 0 94 K ostanek 04)1 K Gibanica Testo 11/2 kg moke . . 0430 K 6 beljakov. . . 0'20 „ sol......0-03 ,, 5 dkg s. masla . 0'11 „ Nadeva 21/2 kg jabolk .045 „ 40 dkg cukra . 0*32 „ cimet .... 04)2 „ 40dkg s. masla . 0*88 „ 15 „ drobtinic . 04)6 „ 5 „ cukra . . 004 „ 2-41 K Skupaj 3'33 K; za osebo 16 v. Krompirjeva juha. Olupi in zreži krompir na koščeke, operi ga, zalij z vodo, osoli ter kuhaj. Naredi temno-rjavo prežganje, razredi z vodo ter s tem zabeli krompir. Za duh daj zdrobljenih majaronovih plevic in naposled juho okisaj. Jabolčna gibanica. Pripravi moko za vlečeno testo, daj nekoliko surovega masla, ali finega olja, osoli, pridaj beljake in toliko mlačne vode, da se naredi bolj mehko testo. Zgneti dobro najprvo z nožem potem z roko in pusti vsaj pol ure počivati. Med tem zreži jabolka na koleščka. Ko je testo odpočilo, narahlo malo razvaljaj, po-maži z raztopljenim surovim maslom, da se ne sprime ter tanko razleči. Raz-lečcno zopet pomaži s surovim maslom, potresi z jabolki, stolčenim sladkorjem in drobtinicami, narahlo zavij in daj v kozo, ki si jo z maslom namazala, povrhu pomaži gibanico z raztepenim jajcem ali surovim maslom. Peci tričetrt ure v pečici ali v zmerno razbeljeni peči. i. dan Prežgana juha z opečenim kruhom in jajčki. Jetrca v omaki s krompirjevimi cmoki za 21 oseb.' Prežgana j uha 20 dkg masti . 0-53 K 20 „ moke . . 04)7 „ 4 jajca .... o'28 „ sol......Q-03 „ kimena .... 04)2 „ 1/2 kg kruha . . 0'20 „ 5 dkg masti . . 013 „ 1-26 K Jetrca 20 dkg masti . 0'52 K čebula, peteršel. 04)4 „ 15 dkg moke . 04)5 „ jesih.....0-03 „ З/4 kg jetra . . 1-40 ,, 2 05 K Krompirjevi cmoki 11/2 kg krompirja 04)9 K 3/4 kg moke . . 0.30 „ 7 jajc .... 0-49 „ 20 sur. masla . 044 „ sol...... 04)3 .. 1 35 K Skupaj 4 66 K; za osebo 22 vin. ost. 4 vin. Prežgana juha. Naredi tem-norjavo prežganje, razredi z vodo, pridaj zdrobljene kimene in soli. Predno daš na mizo, raztepi jajca počasi v: lo juho. J e t r c a. Deni na tanke rezine z* zana jetra na mast, na kateri si zrun nela nekaj drobno zrezane čebu\e in ; lenega peteršila, praži toliko časa, se sok posuši, potresi z moko, zopet 1 koliko popraži in zalij z juho ali z voi osoli in še nekoliko pokuhaj. Krompirjevi cmoki. Vzei malo moke in jo dobro umešaj s sur vim maslom. Pretlači nekoliko dob: kuhanih, olupljenih krompirjev, d; jajec, kolikor jih potrebuješ in zagne testo. Iz testa naredi cmoke, katere ki haj v slanem kropu 20 minut. 5. dan Fižol s kislim zeljem. Orehovi štri kiji za 22 oseb. Fižol s kislim zeljem. 2 1 fižola ..... 0-48 K 10 dkg masti . . , . 0-26 „ 10 „ drobtinic . . 0-04 „ sol....... . 0-03 „ 0-81 K Zelje....... . 0-05 K 20 dkg masti . . , . 0-52 „ 15 „ moke . . . 0-04 ., 0-61 K O r ehovi štruklji. Testo: • 2 kg moke .... 0*80 K 5 beljakov.....0*17 „ sol........0-03 „ 1 1 vode.....0"— „ 5 dkg sur. masla . . 0-tl „ Nadeva: 2 dkg sur. masla . . 04>5 „ 30 „ „ „ . . 0-66 „ 5 rumenjakov . . . 048 „ Ч2 1 toplene smetane 0-40 „ 11/2 1 orehov .... 0-6© „ 10 dkg cukra . . . 0-08 „ 10 „ sur. masla. . 0-22 „ 10 „ drobtinic . . 0-04 „ 3*34 K ostanek 04)4 ,. 3 38 K Skupaj 480 K; za osebo 21 vin., ostanek 18 vin. Fižol. Zberi fižol in pristavi v mrzlo vodo, ko zavre, ga operi, odlij vodo in nalij druge, osoli ter pusti vreti tako dolgo, da postane mehak. Paziti moraš, da imaš vedno le toliko vode, da pokrije fižol, ker se ti drugače ne skuha jednakomerno. Kislo zelje pristavi v mrzlo vodo, osoli in pridaj malo zdrobl jenega kimena. Naredi bledorumeno prežganje, razredi z vodo ter s tem zabeli zelje) ko je napol kuhano, pusti še vreti, dokler je kuhan. Orehovi štruklji. Naredi vlečeno testo, kakor za gibanico. Ko je razvlečeno, pomaži z nadevo, pottresi z orehi in cukrom, zvij skupaj ter kuhaj v ruti v slanem kropu. Nadeva. Umešaj surovo maslo, pridaj polagoma rumenjake in toplene smetane, dan. Mlečna juha s krompirjem. Goveje irebrnice v omaki z močnatimi žlič-jiki, za 25 oseb. Juha. Mleko topleno . . . 0-40 K sol, kimena .... 0-04 •n 5 dkg sur. masla . . 011 n 20 dkg moke . . . 0-08 n 5 jajec ...... 035 v 3 kg krompirja . . 0-18 ?) 116 K Ž1 i č n j i k i. 11/2 kg moke . . . 0-60 K 003 « 1 1 mleka..... 0-12 n 7 jajc ...... 0.49 v 6 dkg masti .... 013 » 10 dkg drobtinic . . 0-05 n 1-42 K Z ar e b r n i c e. 2 3/4 kg zarebrnic . . 4-52 K sol........ 003 1) 15 dkg moke . . . 006 H 15 „ masti . . . 0-39 >t 10 „ „ ... 0-26 n 15 „ čebule . . . 0-08 n 1/2 1 smetane .... 040 n 5 dkg moke..... 0-02 » 576 K ostanek 0-18 594 K Skupaj 8-54 K, za osebo 34 vin., jstanek 4 vin. Mlečna juha. Kislo, topleno ali nnjeno mleko pusti počasi ogrevat, da se ne pripali, moraš večkrat premešati. V majhnem lončku razmotaj malo mo-e in precedi skozi cedilce v vrelo mleko. Pridaj soli in ako hočeš malo kum-la in jesiha. Juho tako dolgo kuhaj, da sostane primerno gosta. Potem umešaj v mrzlem mleku razmotana jajca in košček surovega masla. V skledo prijavi zrezanega, osoljenega, s kumno kuhanega krompirja, polij z mlečno juho in daj na mizo. Goveje zarebrnice v o male i. Zarebrnice zbriši s čisto ruto, prerezi ob strani kožo, malo potolči, osoli in povaljaj v moki. Sproti jih opeci v masti na obeh straneh. Posebej pripravi na masti zrumenjene, drobno zreza-ne čebule in nanjo poldadaj opečene zarebrnice. Ko so vse gotove, polij jih malo z juho ali vodo in pusti dušiti, nazadnje pridaj kislo smetano, v katei'o si razmotala malo moke, dobro premešaj in daj na mizo. Tako je vrejen gospodinjski tečaj v Selcih, ki se nagiblje h koncu. Uspehi se bodo deloma pokazali na dan javne skušnje dne 28. januarja, deloma pa takrat, ko bodo nastopile gojenke kot vrle, strokovno naobražene gospodinje in bodo praktično uporabljale to, kar so si pridobile v tem sicer kratkem, a dobro uporabljenem času, kajti nadejati se je, da ohrani slednja gojenka trajno v spominu nauke, kakor tudi prijetne ure, ki jih je preživela v gospodinjskem tečaju. a D □ D □Г_ЧГ ipnnnc ЗДПППППППП □ □ D Kuhinja Redil n a vrednost posameznih živil. Človeško telo ostane zdravo in delavno, ako mu nadomestimo vse snovi, katere je porabilo, to se pravi, ako ga pravilno redimo. Hrana, katero potrebuje naše telo, se s pomočjo zob, ust, slin in želodčnih sokov izpremeni v kri. Kri teče po žilah in redi telo. Najpotrebnejše redilne snovi, katere mora imeti naše telo so: beljakovina, maščoba, dalje sladkor in škrob in različne soli. Največ beljakovine se nahaja v jajcu, fižolu, grahu, siru, posebno pa v mesu. Edino le v mleku se nahajajo vse redilne snovi skupaj. V živilih, katere dobivamo iz živalstva, kakor v mesu, v ribah, v siru, v jajcu itd., se nahaja veliko beljakovine in maščobe a le malo soli in železa. Med tem, ko je v živilih, ki jih dobivamo iz rastlinstva mnogo apna in železa, nekaj beljakovine in le malo maščobe, kakor v kruhu, krompirju, zelenjavi itd. Navajam v naslednjem množino redilnih snovi naše vsakdanje hrane. rt A O i-i K K £ E C C >!» &0 K R - Г C C O O O O o »C O 2 fS K 'S ° m -T t- L- lO c\l »o t> св u M o tJD г r £ Г R £ C C m C5 lO (M CN C * >0 0 I lO o СЧ I (M i-i O Л o >CQ o3 a OOđiOOOđOO I lOHlNCOfiiOrtrtH I ® ~ 00 d •—< > 0 E M c cd o lO oo i> a> o «5 iiOiOifllOiOiOO (OIMCO (M^oo I (M 1-H (M o o o o o t> И И n lO eo Težko je natanko določiti, koliko beljakovine, maščobe, sladkorja in škroba rabi naše telo. To se ravna po starosti, po teži dela, po toploti, po mrazu in drugih okolščinah. Srednja mera na dan za dorastlega človeka znaša približno 118 g beljakovine, 56 g maščobe in 500 škroba; za obed 50 g beljakovine, 32 g maščobe in 160 g škroba. Da dosežemo to mero, moramo mešati hrano, ki jo dobivamo iz rastlinstva s hrano, ki jo dobivamo iz živalstva, tako na primer meso s kruhom ali drugo močnato jedjo ali zelenjavo. Fižol, krompir z maščobo itd. Za gospodinjo bi bilo zelo prijetno izbirati in sestavljati jedila, ko bi imela sva živila enako ceno. Tako so pa ravno živila, ki imajo največ redilnih snovi, najdražja, kakor meso, jajca itd. Bolj poceni in vendar redilna, a težje prebavljiva so fižol, grah, ješprea i. t. d. Največ redilnih snovi za najmanj denarja se dobi v mleku in kruhu. inja io sadjarstvo. Sušenje sadja. Skoraj pri nobeni sadni uporabi ni vpliv gospodinjin ta-< ko odločilen, kakor pri sušenju sadja za domačo porabo. Le gospodinja ve ceniti vrednost suhega sadja, zlasti ako si je treba pomagati pri gospodarstvu s tujimi delavskimi močmi in ako so pri hiši otroci. Človeka boli srce, ko vidi, koliko sadja se brez koristi uniči, kako ogromne množine ga izvozijo za neprimerno nizke cene in naposled koliko ga pokuhajo v žganje — v strup. Otroci pa marsikje pozimi stradajo, ali jim vsaj manjka tako krepčilne hrane, kakor je ravno sadje, ki se ne da nadomestiti z nobeno dru-> go hrano. Znano je, da se n. pr. češplje izve* čine prodado sveže, deloma se pokuhajo v žganje, suhe pa kupujejo T prodajalni, kjer jih dobivajo iz Bosne in drugih krajev. Čim bolj bo rasla ven ljava suhega sadja in drugih koristnih sadnih izdelkov v gospodinjstvu, tem bolj bo padala veljava žganja in tem bolj se bo dvignilo domače sadjarstvo in njega velik gospodarski pomen za našo deželo. Za sušenje najbolj prikladne so češplje, a tudi skoro vse drugo sadje (razven nekaterih sliv) se da uspešno posušiti celo ali zrezano, v koži ali olupljeno. Bistvo sušenja obstoja v tem, da 8 pomočjo gorkote in zračnega prepiha; odtegnemo sadju preobilo vodo. Sadje naredimo na ta način jako trpežno, ker se ga vsled pomanjkanja vlage ne morejo lotiti gnilohpe glivice. Prvotno so ljudje sušili sadje na solncu, kar se še dandanes vrši v vročih krajih. Še pri nas se tu in tam su- še zlasti olupljene češplje (prinele) na solncu, kar ima pa tudi svoje slabe strani. V naših krajih moremo računati pri uspešnem sušenju sadja le na ogenj. V prejšnjih časih smo imeli pri-proste sušilnice z dimom, dandanes nimamo skoro nobenih, ker stare so razpadle, novejših in boljših pa ljudje še niso postavili, ker se ne morejo sprijazniti s sušenjem. Naše gospodinje suše sadje izveči-ne v krušni peči ali pa na vedno gor-kem temenu. Žal, da tudi to sušenje gine od leta do leta, iver novodobni štedilnik izpodriva častitljivo peč bolj in bolj. Ogledati sc moramo po primernem nadomestilu. Po drugih krajih je že davno v rabi sušilnica za štedilno ognjišče, ki si jo pa priredimo za naše razmere lahko sami prav po ceni. Iz štirih deščic, cm debelih in B do 10 cm širokih, zbijemo štirioglat obod, dolg 40 do 50 cm in širok 30 do 40 cm. Za dno pribijemo železno pocinkano mrežico, ki naj ima kvečjemu pol cm široke pentlje — in lesa je gotova. Takih lesic, ki morajo biti pa seveda vse enako velike, lahko naložimo 10 do 15 drugo vrh druge na štedilnik, ne da bi nam zavzele predeč prostora. Da se spodnja ne prižge, jo podložimo na vseh štirih oglih s primernimi kosi opeke. Pa tudi v peči sušimo sadje lahko na takih lesicah veliko lažje in v večji množini, kakor na navadnih okornih Iesah iz protja. Za sušenje mora biti sadje popolnoma zrelo, razbrano in snažno. Posebno je paziti, da ne pride vmes kaj nagnitega ali celo gnilega, piška-vega ali kako drugače pokvarjenega sadja. Na lese naj se nalaga le v eni plasti, ne pa več prstov na debelo. Med sušenjem se sadje, lahko večkrat popolnoma ohladi in potem zopet suši dalje; to nič ne oškoduje kakovosti, ampak je pri češpljah celo priporočljivo. Ker je celo istovrstno sadje razne velikosti in različno zrelo, ni vse naenkrat suho, zato se mora med sušenjem prebirati. Kdaj je sadje dovolj sulio, je težko povedati, to nas najbolje uči skušnja. Nikdar se ne sme sušiti tako dolgo, da bi bilo trdo kakor kamen in krhko, ali celo opaljeno. S sušenjem se preneha, ko je sadje še volno, pa se vendar ne da iz njega iztisniti več soka. Češplje za sušenje pustimo na drevju tako dolgo, da zvenejo pri pec-lju, potem jih šele potrgamo in nekaj dni razgrnemo po zraku. Nato šele jih pričnemo sušiti, in sicer tako, da jih polagoma izpostavljamo vedno večji vročini. Ako bi jih kar z drevesa, polne soka, deli v hudo vročino, bi kar pokale in tako zgubile veliko na vrednosti. Na prej opisani sušilnici jih pričnemo vlagati na zgornjo lesico in lese pomikamo polagoma vedno bolj navzdol v hujšo vročino. Nadevane češplje dobiš ta-ko-le: Poizberi iz lepo posušenih češ-12i pelj najdebelejše in najdrobnejše, pre-reži vsak sadež podolgem (na eni strani) in iztisni iz njega koščico, nato potisni drobnej še češplje v debelejše. Ako pomočimo sveže- češplje tri do pet minut v vrelo vodo, prav zlahka potegnemo z njih kožico, nato jih de-liemo sušit. Napol suhim izpahnemo koščice, potem jih plosko stisnemo in posušimo, kolikor je še treba. To so prinele. Hranimo jih tesno vložene v primernih zabojčkih. Skoro vse koščičasto sadje se suši tako, kakor češplje, zlasti č r e š n j e se dajo na ta način prav dobro obrniti v prid. Tudi tem se lahko istisnejo koščice in dobimo črešnjeve »rozine«. Jabolka pri nas suše navadno zrezana v krhlje. Veliko lepše suho blago pa dobimo, ako jih olupimo, izpahnemo peščišče in jih zrežemo na okrogle obročke. Vse to opravi majhen s t r o j č e k jako hitro in lepo. Ako jim hočemo ohraniti tudi lepo snežno belo barvo, moramo jih z a -žveplati takoj ko jih stroj olupi in zreže. Drobne hruške sušimo cele in za navadne potrebe neolupljene. Debelejše razrežemo podolgem v dva ali štiri kose, izrežemo peščišče in muho. Ako hočemo dobiti posebno lep in dragocen suh izdelek, jih tudi olupimo. Še veliko več pridobijo na okusu, ako jih pred sušenjem parimo. Jabolka in hruške izpostavimo precej izpočetka hudi vročini (vlagamo je torej na spodnje lesice) in jih pozneje odmikamo vedno bolj od vročine. Suho sadje se ne sme takoj spraviti v shrambe, ko sc vzame iz peči ali iz sušilnice, ampak razprostreti ga je treba na zračnem prostoru (pod streho), kjer ostane nekaj dni, da se ohladi in še nekoliko obsuši na zraku. Potem se šele spravi v redke vreče, ki se obesijo pod streho tako, da ne morejv miši do njih. Na ta način spravljeno suho sadje se ohrani veliko bolie nego zaprto v skrinjah in zabojih. Vsekako pa mora biti shranjeno na suhem kraju, kajti v vlažni shrambi sc pokvari v kratkem času. Kis ali jesih iz sadja. Naše gospodinje pokupijo v prodajalni razven drugega blaga tudi mnogo kisa, ki ga v kuhinji rabijo skoraj vsak dan. Namesto dobre in zdrave kisline, ki bi jo lahko naredili iz sadja, rabimo zdravju škodljivo esenco, ki jo moramo vrhu tega še drago plačati. Pri marsikateri hiši zgnijejo velike množine nezrelega pa tudi boljšega sadja, zavržejo se razni sadni odpadki, obrezki, olupki itd., kar bi se vse izvrstno lahko uporabilo za kis, ki se pri nas izdeluje kvečjemu iz sadnih tropin. Navadno ljudje mislijo, da je za kis najboljše tisto sadje, ki je najbolj kislo. Temu pa ni ravno tako, ker kislino v kisu proizvajajo ocetne glivice iz alkohola (vinskega cveta). Pravi (vinski) kis ni nič drugega kakor vino (bodisi iz grozdja ali sadja), ki se je pretvoril njem vsled vpliva ocetnih glivic ve alkohol v ocetno kislin Vsled tega dobimo tem močnej (ostrejši) kis, čim močnejše vino vza| meroo za kisanje. Kis se nareja lahko iz vsakovrs nega sadja kakor sadno vino; najbolj ši je pač iz hrušk in jabolk, pa tudi les nike in drobnice dado dober izdeleli Istotako se lahko uporabi vse nezrel sadje, ki ga včasih otrese vihar v v liki množini, vrhutega pa tudi vse na gnito, piškavo in drugače malo vredi sadje. Kakor pri napravi sadnega vin je tudi tu prvi pogoj za dober uspe skrajna s n a ž n o s t — torej č i sto sadje, snažno orodje ii posode. Pri napravi je treba razločeva zlasti dve bistveni opravili, in sice prireditev sad n e g a vina in k i sanj e. Sadje se mora najprej na kater koli način razdrobiti alii stolči, pomočjo stiskalnice se sok odtis ne in dene v primerno posodo (sod ček, kadico itd.), da pokipi in se narc di iz sladkega soka vinu podobna t( kocina. Na ta način prirejeno »vino; ki ne smo imeti nič več sladkorja, po stavimo na prav g o r a k kraj, ni primer blizu peči ali ognjišča, kjer j najmanj 25 do 30 stopinj C. topline i mu prilijemo kakih 15 odstotkov do brega vinskega kisa (nikakor p ne ocetne esence, ker ta nima ocetni glivic). Posoda mora biti praiv nalah ko pokrita, da ima zrak vedno pristoj Vsled pridjanih ocetnih glivic g o r k o t e in zraka se spremen sadno vino v kis, ali z drugimi bese dami: vsled visoke topline in zraka s ocetne glivice v tekočini hitro razmne že in spremene alkohol ocetno kislino =? vino s s k i s a. Pri napravi sadjevca (sadneg vina) ostanejo tropine, ki se đajo jak koristno uporabiti za kis, ker imajo sebi še mnogo sladkorja in drugi tvarin. Sadne tropine, ki jih mislim uporabiti za kis, najprej zdrobimo ii v primerni kadi zalijemo z vodo, tak da stoji nekoliko črez tropine. Da s ne vzdigujejo, jih oMežimo s kame njem, prav tako kakor kislo zelje. V« da izloči iz 'tropin sladkor in več a manj sladka tekočina začne kmalu k peti kar na tropinah. Ko je kipenj končano (črez par tednov) se tropin odtisnejo in vinu podobna tekočina dene »kisat«, kakor je bilo zgoraj pc vedano. Kakor s tropinami se tudi lahk postopa s sadjem, ki smo ga nameni za kis. Na ta. način dobimo precej ve kisa, ki je pa seveda mnogo šibke j s Ojačimo ga, ako na sto litrov tekočin za kisanje pridenemo dva do tri lit r najboljšega špirita. Ko je kis gotov, to je ko so ocetn glivice spremenile ves alkohol ocetno kislino, nikakor ne sin dalje stati na dotedanjem gorkem кгг ju v odprti posodi, ker bi se sčasoma čisto pokvaril. Dovršen kis hranimo v hladni kleti v pripravnem sodčku, v steklenicah ali vrčih, vedno 11 e-p r o d u š n o z a m a š e n. Iz povedanega je lahko umljivo, da se da iz vsakega vina napraviti kis in da se slabo, nevžitno vino mnogokrat da prav dobro uporabiti za napravo kisa. PAŠA ni le za mlado živino potrebna, ampak tudi za molzne krave. Ni le dobra krma, katero krava na paši dobi, oziroma si jo lahko sama išče med slabimi in škodljivimi rastlinami. Solnčna svetloba, svež zdrav zrak, katerega se krava navžije na paši, zelo ugodno vpliva na mlečne žleze. Dokazano je po zapisnikih po-skušnje molže, da dajejo krave, ki pridejo na pašo, akoravno so bile v hlevu dobro krmljene, veliko več mleka. Še krave, ki so že delj časa slabo molzle, dajejo, ako pridejo na pašo, po 40 do 50 litrov mleka na mesec več. Torej se je tudi dobra paša za pridobitev mleka na zapisnikih poskušnje molže pokazala. PASMA. Lastnosti dobrih mlekaric se tudi prenesejo na zarod. Zato 'je nujno potrebno, kjer so mlekarne ali v bližini mest, kjer se mleko lahko drago proda, rediti vsa teleta od dobrih mlekaric. Redimo za pleme bodisi telice ali junčke. Le iz takih bodemo zopet vzredili dobre mlečne krave. Posebne važnosti je junček od dobre mlekarice, ker plemenjak prenese mlečne lastnosti, ki jih je podedoval na precejšnje število vplemenjenih krav. Dobra krava mlekarica, d& le eno tele vsako leto in prenese torej svoje mlečne lastnosti na eno živino. To dobro znajo ceniti umni živinorejci, kateri visoke cene zahtevajo za plemenjake, ki izvirajo od dobrih mlekaric. Prepričani so, da bodo taki plemenjaki gotovo prenesli dobre mlečne lastnosti na zarod. Zato je nujno potrebno, da gospodinja poskrbi, da se bodo vsa teleta od dobrih mlekaric redila. Da pa izve, katera krava je najboljša mlekarica, je potrebno, da se vodi zapisnik za po-skušnjo molžo. Vse naštete okolnosti več ali manj vplivajo na pridobitev mleka, zato pa je tudi potrebno, da jih vsaka gospodinja upošteva. POIZKUŠNA MOLŽA. je za gospodinjo jako važna. Ni pa lahko mogoče množino mleka od vsake posamezne krave vsak dan meriti, ker bi bilo to preveč zamudno. Zadostuje dvakratno merjenje v mesecu, in sicer najbolje 1. in 15. vsakega meseca. Dvakratno merjenje mleka v mesecu pa ne vzame veliko časa in je torej najbolj primerno in tudi popolnoma zadostuje za našo gospodinjo. Navedena tabela kaže način zapisovanja poizkušne molže. "Pl0 "SI °P 'jdas -gj; po TSBd BU Bjiq влтз.151 тгшг -ouu iup qidz|Oiu i|as \ ut;p uu ОјЈ|Ош t- sod ЂШЈОШН Ђи^ЗлЈлп^ GO iup 'sod t[3SA !.'Ч >1Ш ramzouj\; . f o 'S lO KJ T-t