161. stniim. i \mw, i "*. n. miji mz. uv. ml .Slovenski Narod' velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvu prejeman: ćelo leto.......K 24— ceio »eto.......K 22-— pol leta . . # . m . . 9 12-— pol leta........ 11 — čctrt leta....... 6 — četrt leta.......5*50 oa mescc....... 2-— na mescc...... 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vrača }©. Vr*«ni**ro: Knallova »lica **L 5 (v nritličju levo\ telftf*« ŠL 34. iskafa luk 4aa *w6*r ftsvimftt a«t«lf« la pratifc*. Inserati veljajo; peierostopna petit vrsta za enkiat no 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat alt večkiat no 10 vin Parte tn zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrata 20 vin. Pri večtih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljaio naročnine, reklamacije, inserati ttd. to e administrativne stvari ------------ Pmm*uu *t*vilka v*l|a 10 viaaria*. ———. Na pismena narobila brez istodobne vposlatve naročnine se ne OZira. NaroAaa tiskaru« t«Ul*a tt SS. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemajo: ćelo leto.......K 25-— četo leto.......K 3O— pol leta ..«•«.. , 13*— . mi * j - i £Ttrt }eta......" 650 za Amenko in vse druge dezele: na mesee ..... 2*30 ćelo leto......K 35*— Vprašanjem glede inscratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znam ka, UprsTOftitvO fspodaj, dvorišče levo), Knanova ulica: si. 5 telefon St. 85 Konfiscirani Slovenci. U radna »VViener Zeitung« je zamol-čala v svoji narodnostni statisttki ćeli slovenski narod. — Rezultat Ijud-skega stetja izkazuje 132.940 Slo-vencev. Dunaj, 16. i u lija. Nedeljska uradna »Wiener Zei-tung* je priobčila izvleček iz suma-ričnega pregleda, ki ga je izdala c. kr. statistična centralna komisija, o rezultatih zadnjega Ijudskega štetia. - \\ "iener Zeitu^c? poro;a. da je h;!o dne 31. decembra 1910 v Avstnji (Cislajtaniji) navzočih 27.96^.872 đržavljanov; od teh je 9,9^0.266 Nemcev, 6,435983 Cehov. 4.967.989 Poljakov, 3.51S.859 Rusinov 1.252.940 Srbov in Hrvatov. 783.344 Italiianov in Ladincev. 275.115 Rumunov in končno 10.974 Madžarov. To stati-stiko. ki ima. priobčena v centralnem avstriiskern uradnem organu ofici-jalen značaj, so posneli danes tuđi dunajski listi, priobčili so jo deloma brzojavnim potom češki, poljski dnevniku prešla je v velike inozem-sek liste, informujoč veliki svet o prebivalskih in narodnih razmerah avstrijske države. Naša domaća in naiširša svetovna javnost je izvede-la. da je poliglotna Avstrija obliude-naod 8, oziroma 9 narodov: Čehov. Poljakov, Rusinov. Srbohrvatov, Vilijanov. oziroma Ladinov. Rumu-: v in — Madžarov. ^W"iener Zei-ung« je izdala Evropi skrivnost, da .-rivi izven madžarskega globusa se rad 10.000 sinov viteškega naroda r*a avstrijskem teritoriju — zatajila pa je pred svetom, da so nekatere avstrijske dežele obljudene od naroda, ki se od nekdaj imenuje slovenski. Neverjetna resnica je namree. da je »VViener Zeitung« nas Slovence konfiscirala, izbrisala naš narod iz rjarodnostne mape avstrijske — in d<» prihodnjega Ijudskega štetja ne ho Evropa vedela. na kak način je mogel izginiti narod, ki šteje ćelo v dunajskem parlamentu par zastopni-kov. Nočemo dolžiti uradnega organa, da je namenoma falsificiral rezultate statistike, tem mani. ker se naj-de v nadaljnih izvajanjih njegovega čianka tuđi parkrat beseda »Slovenci« — obtožujemo pa centralni oficijelni Hm: naravnost obsofaiifsi vrećme maiomarnoMi. ki jo je zagrešii orgao ministrskega kabineta. Tu ne poma- ga nobeno popravljanje več, taka stvar, enkrat razširjena po velikem svetu, se ne da korigirati s poznej-šimi dostavki in popravki, katere si zabeleži le oni, ki se za podobne stvari osebno (iz kateregakoli vzro-ka) interesira, katerih pa široka publika ne vzame navadno na znanje. Najgrša malomarnost je kriva, da smo Slovenci izginili iz statistike dunajske ^VViener Zeitung«. Take stvari srne pisati in iz uradnih virov posnemati le urednik, ki ima vsaj naielementarnejse poime o narodno-stnih razmerah v Avstriii in ki je toliko vesten. da nap:sane trđitve in zlasti številke tuđi revidira. Uredništvo AViener Zeitung- bi svojega nedeljskega članka ne bilo moglo pri-občiti. ko bi bilo vedelo. da eksisti-rajo v Avstnji tuđi Slovenci in ko bi bilo nadalje o narodnostnih razmerah v Avstnji vsaj tako površno podučeno, da bi si moralo reč:: ni mogo-če. da eksistira v Cislajtaniji nad 1^50.OfMl Srbohrvatov, ki prebivajo kompaktno le v Primorju in Dalmaciji — kateri dve deželi pa štejete skupno komaj neka] nad 1,450.000 prebivalcev . . . »VViener Zeitung« bi končno morala odrediti takoj revizijo dotičnega članka, če bi se b la hotela potruditi in le površno primer-jati rezultate navedenih, zgoraj od nas citiranih številk. kajti ona pravilno navaja. da šteje skupno avstrijsko prebivalstvo 27.963.872 duš, vsota posameznih narodnostnih številk pa znaša v njenern pregledu mnogo manj in sicer le 27,195.450! Dunajski AVien. Zeitg.« sledeč, bi morali to-rcj trditi. da je v Avstriii, v kateri se posamezni narodi za vsako dušo tako borijo in vojskujejo — skoraj SOO.OOO duš,ki ne pripadalo nobertemu narodu, so takorekoč brez narodnosti, pojem. ki bi odgovarjal onemu pri veroizpovedanju. Pri nas je s cer vse mofcoce in Avstrija ie v narod-nostnem oziru dežela neverjetnosti, toda »VViener Zeitung t pre po našem mnenju v teh neverjetnostih le predaleč. Stvar je resna. Nam Slovencem je napravilo dunajskn uradno jrla^ilo veliko, za enkrat nepopravljiv* škodo, ki nas zopet uči, kako zarmščeni smo baš na onih mestih. kjer bi po-trebovali. če Že ne svojih, po vendar ljudi, ki bi poznali naše zađe c in se za nje brigali v dobrem smislu te be-sede. V centralnih uradih, v entral-nih organih smo Slovenci z nemar- jeni — »tragikomičen« dogodek, da je vlada v enem samem časnikar-skem članku požrla nad ll/4 nrlijona slovenskih ljudi, izbrisala en cei narod iz kroga »svojih ljubih«, nam znova podaje motiv k stari pesmi o zanemarjanju in zapostavljanju Slo-vencev . . . Številke, ki jih ravnokar publicira centralna statistična komisija napram Slovencem, nišo tako ne-usmiljene. Koncem leta 1910. je nrrn-reč prebivalo v Avstnji 1.252.940 Slovencev in 7S.^.334 Srbohrvat \ . .lugoslovanov, torej skupno 2 mili-jona 36.274 Slovenci smo se od zadnjega Ijudskega štetia (1900) pomnožili za 60 160 duš. torej za 5*04%, med avstrijskimi narodi zavzemamo po številu peto me sto, v pomnože-vaniu pa se nahajamo tned devetimi Tiarodi na predzadnjem mestu, je Rusini, katerih stevilo je od leta 1900 naraslo le za 4*24^, zaostajajn za nami. V tem oziru ie opažati izbolj-sanje, kajti leta 1900 smo se nahajali na zadnjem m°stu in naše število ie od leta 1891. do 1900 naraslo le za l'37/£, pač ker je v onih letih odvajalo izseljevanje posebno mnogo slo-venskega človeškega toka iz domovine. Na posamezne slovenske pokrajine pripada (brez ozira na tuje državljane, katerih stevilo je znašalo koncem leta 1910. nekai nad 600.000 v ćeli Avstriii): na Kranjsko 525.995 (508.150 v letu 19Oo); od teh je Slo-vencev 490.97S, torej 94'4rc \ šega prebivalstva. drugih Jugoslovanov 205. Nemcev 27.915 = 5'36% (za 0-2^ manj, kakor leta 1900!); na Štajersko 1.444.157 (!.3r6.494); od teh je Slovencev 409.684 = 294% (za skoraj l*8r'r manj kakor 1. 1900!), drugih Jugoslovanov 151, Nemcev 9S3.252 -— 70-5^; na Primorsko 893.797 (756.546); Slovencev 266.614 = 32'2Tc, drugih Jugoslovanov 17O773 = 2O-6f:. halijanov 356495 -- 43-1^. Nemcev 29.077 = 3*5%; na Koroško 396.200 (367.324). in sicer Slovencev 82.212 - 2V2r< (za skora 4r manj kakor v 1. 1900!). dn:gih Jugoslovanov 28, Nemcev .VM.287 - 78'67f. 2e ta splošna statistika dokazuje, da smo Slovenci narodno le skromno napredovali, da, reci se srne. da nazadujemo, ker ka-žejo rezultati Ijudskega štetja sicer po/itivno pomnoževanje celote, ki pa rase glavno le v svoji glavni deze-li Kranjski, in kaže silnejšo življenj-sko moč le napram italijanskemu so-sedu, nemškemu pritisku pa podle-ga. Z ozirom na dejstvo, da je fizično narodno razmnoževanje (število po-rodov) pri Slovencih notorično moč-nejše (akoravno morda govorijo proti temu nekatere številke statistike) kakor pri Nemcih, moramo smatrati relativno nazadovanje sloven-skega življa na Štajerskem, zlasti pa na Koroškem za jako opasno in ne-zaciovoljivo. V drug;h ozirih se pa kaže tndi pri nas prav veselo napre-duvanj , (> katerem bo še prilika govoriti obširneje. Slovensko nem'fts sprava na Stajersftem. V Gradcu, meseca julija. Minule dni sem bra] na nemalo svoje začudenje po časopisju o »slo-vensko-nemški spravni akciji« in > slovensko-nemški spravi« na Šta-jerskem. Za naše. Štajerske razmere je to velika in pomembna beseda, katero pa so nemškonacijonalni kakor slovenskoklerikalni listi zapisali in o stvari sami poročali z obču-dova-nja vredno malomarnostjo in naravnost klasično brezbrižnostjo. Dve, tri leta trajajoča obstrukcija v tako va^ni gospodarski korporaciji kakor je štajerski deželni zbor, je huda stvar, je dvorezen nož, čegar rane čutijo danes slovenskoklerikalni ob-strukcijonisti ravno tako kakor vla-dajoči nemški nacijonalci v dežel-nem zboru in odboru. Nikdo nima več denarja: ne dežela, ne okraji, ne občine: najemati se morajo posojila, ki jih dajejo za visoke obresti banke, hoteč financijalne težkoče v deželni upravi pošteno izkoristiti: po deželi in v mestih tama 2000 učiteljev in učiteljic. da glađu in pomanjkanja po-ginja: kmet kolne čez slabe ceste in s strahom gleda, kako mu uničujejo hudourniki lepe travnike in bogata polja. In kje so nedostatki in neplača-ni računi deželnih dobrodelnih zavo-dov! Ni čuda, da v takih razmerah rada utihne odkritosrčna beseda, boje se nemški nacijonalci javnosti prav tako kot znano pogumni junaki v slovensko klerikalnih vrstah. In zato so poslali nemski nacijonalci voditelja veleposestniških poslancev, grofa Franca Attemsa na Dunaj, da bi govoril pametno besedo z dr. A. Korošcem. Ta »akcija« se je izborno posrećila; obstrukcijski lev dr. Ko-rošec se je dal od visokoblagorodne-ga grofa prepričati o potrebi »slo-vensko-nemške spravne akcije« in je vzel ćelo temeljne točke te akcije »z veseljem« na znanje. O tem velevaž-nem dogodku so potem poročali v izbranih besedah židovskim dunaj-skim listom. To poročilo so potem prinesli nemškonacijonalni, kakor slovenskoklerikalni listi brez pri-pombe in komentarja. Nikdo si noče naložiti krivde, da je on preprečil ugoden izid pogajanj, na svoje rame. In Iepa beseda o »slovensko-nemški spravi« ugaja vsakomur. Prozajični »Slov. Narod« imenuje to »sloven-sko-nemško spravno akcijo« kravjo kupčijo, ozir. pogajanja za delazmož-nost štajerskega deželnega zbora. Vidim ćelo tam v ozadju sarkastični smeh prijatelja dr. Kukovca. Saj ve, da se klerikalci ne ponujajo danes prvič nemškim nacijonalcem za kožo medveda, kateri je še na varnem v planini: za ceno namreč naprednega slov. trškega mandata. Besedo o »slovensko-nemški spravi« so spravili sedaj v svet štajerski veleposest-niki zato, da bi dobila pogajanja za delazmožnost štajerskega deželnega zbora malo lepše lice. Morda hrepe-nijo gospodie po vzgledu svojih čeških kolegov po kakih državniških j uspehih. Pa kdor se da enkrat po židovski »Tagespost« zmerjati za me-| šetarja, ta nima več prave podobe ! za veleposestniškega državnika v — deželnih zborih. Hotel sem pribiti, da so se po-j no\rna pogajanja za delazmožnost štajerskega dež. zbora že pričela z lažjo in neodkritosrčnostjo. Zakaj iskati po visokih in pomembnih be-sedah, ako se jim ne namerava dati vsebine? In skrivati se pred jav-nostjo ni treba onemu, kdor ima poštene namene. Drugič pa se mi ne dopade, da je vzelo ta pogajanja v roke štajersko veleposestvo. Ponavlja se s tem že staro komedijo, ki jo je zacel leta 1910 na spomlad, komaj dva meseca po izbruhu obstrukcije vitez Zahonv. Jedro takratnih predlogov štaj. vele-posestva za premirje o deželnem zboru je obstajalo v tem. da bi padli nekateri izzivalni nemškonacijonalni LISTEK. AShrcEvemu spominu. • Bilo je v noći od srede na četr-tek, t, j. dne 5. na 6. julija t. L, ko sein imel čudne sanje. Prišel je v moio prodafalno nenavadno visok človek v spremstvu mlajšega človeka. Oo-voril je ta velikan, obraščen s crno brado in z brki, ter nenavadno veliko glavo, drugače pa milim pogledom, nekaj nerazumljivega — tako, da ni-sem mogel razumeti, kaj da hoće imeti. Mahal in kazal je z roko. da me je bilo skoraj strah. Hitro sem pri-kimal tej prikazni in njenemu nezna-nemu spremljevalcu, — se nasmehnil ter dejal velikanu: »Nimamo sedai, a dobimo. — priđe kmalu!« Velikan, s tem mojim odgovorom vidno poto-lažen in zadovoljen, — lepo prikima z glavo, — poda mi velikansko roko v prijazen slovo, — in komaj se ie ta prikazen prerila skozi visoka vrata, sem se ves osupel v postelji prebudil. Povem Vam, da snloh zelo na redke čaše, da mogoće na mesece in leta kaj sanjam, ali vedno lmajo te sanje kak svoj pomen. In tako je tuđi danes, v petek, dne 14. junija, ko to pišem v zgod-njih jutranjih urah, sele pojašnjeno, kajti ko sem se prebudil, sem imel našega umrlega pesnika obraz pred keboi, v tem hipu sem se spomnil sanj v noči prejšnjega tedna in zdni mi stopa čisto pojašnjena tista slika, ki je bila popolnoma podobna Askercu, in zdi se mi, da se je njegov duh pri-šel tisto noć k meni poslovit! Pripominjam nai. da sem takoj drugi dan te nenavadne sanje o ko-smatem, crno oblečenem velikanu pravil svoji gospodični D. — a ji ni-sem mogel raztolmačiti, kaj da te sanje in slika pomenijo, sem jo le opo-zoril, naj na blago pazi. in dobro vse zapira, da ne bi morebiti kdo prišel krasti! Za Anton Askerca sem se vedno zanimal. Prvič sem ga videl v Celju, mislim leta 1894., v poletju, ko je bil ravno nekaj časa na počitnicah Nanj me je opozoril neki znanec moj, (vpokojen c. in kr. nadlovec, imena se žal, sedaj ne spomnim), ki je žive! dlje časa v Celju in bil z Aškercem dobro znan. Nekega dopoldne priđe Aškerc s hitrim korakom čez trg, —• dotičnik pozove gosp. Aškerca nazai, ravno v hipu, ko je zavil na vogalu hiše pred stolnico (Milan Hočevarje-ve prodajalne) proti opatiji. Aškerc se hritro okrene. Glasno in veselo se pozdravita stara znanca, jaz pa pri-stopim h gosp. Aškercu, se mu poklonim, dotični gospod pa me predstavi kot njegovega oboževalca pre-lepih balad in romane. Aškerc mi stisne roko, pove, da je na počitnicah ( v prognanstvu) ćeš, da se malo živce umiri in odpočije, in da bo v kratkem zopet nastopil službo. In z belim ovratnikom kot navadni ka-plan, je brzo odšel proti opatiji Ali je bil tišti čas na hrani ali stanovanju v opatiji, ne vem več, ampak kolikor se spominjam, je bil skoro gotovo v privatnem stanovanju, in sicer pri znancih, pri katerih je še stanoval za časa studij. To je bilo moje prvo sre-čanje s pesnikom Aškercem. Kasneje sva se videla v drugič. ko je prisel na mestni magistrat za arhivarja.Tu-kaj sva postala, tako smem skoro reci, prijateljsko odkrita znanca. Priha-ial sem k njemu vedno z vsem spo-štovanjem kot k velikemu pesniku. Aškerc pa tega ni ljubil. Kratko mi je dejal: »Lepo Vas prosim, opustite te fraze in vse in občujte z mano kot z vsakim drugim človekom!« In res-nično, začela sva občevati in nešteto-krat sem ga obiskal v arhivu med uradnimi urami. Vsikdar je bil vesel, £e sem vstopil, čeprav je časih kaj pisal. Hotel sem takoj oditi z opro-ščajem, da ga motim, a on ie glasno zavpil: *Ne, saj me ne motite. — če imate Vi čas, prosim, kar ostanite tu!« In pričel se je pogovor poleg vsakdanjih reci, navadno o literaturi, saj je vedel, da se zanimam razven za domačo, tuđi za rusko književ- ! nost. Povedal in pojasnil mi je vse ! nove pojave na Ruskem. Zanimanje mi je pa še posebno budil s posoieva-njem ruskih knjig, tuđi prof. Koršev-Prešemov prevod mi je posodil itd. Poleg svojega predobrega ruskega učitelja pokoj. d/. Ljudevita Mihajlo- I vica Jenka. imam se ie Askercu zahvaliti, da poznam nekatere ruske pisatelje v izvirniku ter da sem se ruščini priucil. Aškerc je bil blaga duša, nepri-siljen v občevanju, odkrit, zelo Iju-beznjiv in postrežljiv. Ni pa ljubil no-bene javne pohvale in kadila ter vri-šča. Veselilo pa ga je, če je zaznal, da se narod za njegove umotvore za-zanima, toda hrupnih ovacij ni trpel. Kakor ni maral v svoji obleki nikake-ga lišpa ter ie hodil vedno zelo skromno oblečen, je bil tuđi v svojem vedenju skromen in tih. Kadar pa je bil vesel, se je znal glasno smejati. Bil je izredno takten in tankočuten. Toleranten pa je bil nad vse. O ver-skih stvareh se ni rad pogovarjal, ter takoj rekel, »dajmo o čem drugem govoriti, pustimo vero in to y miru!« Aškerc se ni napram meni nikdar tuđi z najmanjšo besedo sovražno ali zaničijivo izrazil, o katoliški veri ali o bogu in ne o drugih verskih napra-vah. Slučaj je nanesel, da sva se ravno drugi dan po rojstvu moje hčerke, meseca aprila 1901 sešla pred vrati arhiva. Bil sem dobre volje. Aškerc me vpraša vpričo magistratnega uradnika gosp. K., — kaj sem tako vesel, jaz pa sem se v sali zlagal, češ, da sem dobil sina in sedai ne vem, kako lepo slovansko ime bi mu dal. Vpiašal sem ga, kaj da on misli, ali naj ga kar uekrščenega pustim kot »juUka« in nai si potem sam vero izbira, kakor hoće. — Osuplo me je Aškerc pogledal, zmajal z glavo, potem pa je pravil: »No, seveda, to je čisto Vaša stvar, kakor hočete narediti. Vendar, ako imate kužka, mu morate dati tuđi ime. Dajte torej še otroku lepo slovansko krstno ime!« Nato sem ga poprosil, naj mi pove tako slovansko lepo ime, ki bi se ne bi dalo prestaviti na druge jezike. In Aškerc mi je obljubil. Čez par ur, Še predno je šel iz urada, se slučajno srečava na hodniku, kjer me ustavi ter mi poda na majhnem listiću napisanih 7 Lrstnih imen, — izmed katerih sem izbral ime Vladimira, o ka-terem mi je Aškerc prilično kasneje še povedal kratko zgodovino. — Moji Vladki pa je ostal do smrti ljubez-njiv prijatelj. Koder in kjer nas je Aškerc srečal, vedno se je rad usta-vil, podal otroku roko, pobožal jo po licu, pohvalil jo, se nasmejal, in po kratkem pozdravu odšel. Za to lju-bemjivo prijateljstvo pa si tuđi moja Vladka ni pustila kratiti pravice, da je šla za njegovim pogrebom pred ženskim sprevodom v paru, in mu je za spomin §e nesla v temni grob šo-pek dišecih belih rož. Kakor znano, se je pesnik Anton Aškerc zanimal tuđi za starine. Ne-koč mu povem, da sem pri svojem pohodu na Dolenjskem naletel pri ne-kem starem, že zapusčenem gradu (bil je potem lastnik istega neki oblo šk i kmet) tuđi staro slovensko, ba-je protestantsko knjigo. Prinese! sem Stran 2. SLOVENSKI NAROD. 161 štev* predtogi (na pr. zakon o šolskem nadzorstvu, delitev Celjske okolice in dr.) pod mizo m sestavil bi se do-ceLa nevtralni ddovni program, ki bi se okvarjal v prvi vrsti z različnimi gospođarskimi zadevamL Kasneje Je došlo, kakor znano, do direktnih po-gajanj, v katerih je igralo končno rnalenkostno vprašanfe o razširjenju deželnega šolskega sveta glavno vlo-go. In danes, sodim, se je veleposest-vo povrnilo k izvirnemu svojemu nacrtu. V gospodarski »nevtralni de-lovni program« bi se naj sprejelo ne-kaj spodnještajerskih zadev — in to bi bila »slovensko-nemŠka sprava« na Stajerskem! In takemu hinavske-mu in zahrbtnemu postopanju bi naj prftrdili ? Začetek teh novih pogajanj za delazmožnost štajerskega deželnega zbora in pa mešetarji ne obetajo to-rej ničesar dobrega. Kakšni pa so »zaupniki« slovenskega naroda, za čegar kožo gre v prvi vrsti? Ali mo-remo tem zaupati? Dogodki nas nčijo, da se ni le ljudstvo na mnogo-številnih shodih izreklo proti njihovi obstrukcijski taktiki in je zahtevak> ćelo, da odložijo mandate, temveč. da so si sami med seboj needini glede taktike. Gg. Robič in đr. Janko-vič. torej brez dvoma se najugled-nejša in najbolj skušena politika v kierfkalnem deželnozborskem klubu sta mncnja, da je treba zahtevati dalekosežnejše gospodarske, kulturne in kolikor je pač to v okviru de-želne avtonomije mogoče, tuđi naći jonalne priredirve. SHšimo govoriti o eni ali dveh meščanskih šolah. deželni slovenski realki, slovenski vinarski soli, dalje o novih cestah in rejni?aci?nn rck itd. Zntn h\ bilo <=eve treba dovoliti primerna sredstva. Devet klerikalnih poslancev pod dr. Korošcevim vodstvom je pa edinole za to tn ono klerikalno strankarsko pridobitev. Ni dvoma, da bo zntaga-la KoroŠčeva struja — in od te ni pričakovati ničesar koristnega. Zato je moje mnenje to-le: pustiti za sedaj to komedijo v Gradcu, ki ne bo rodila nobenega sadu in raz-pisati nove volitve. Naj govori ljudstvo, osobito pa naši trgi. \Ti nofiene-ga dvoma, da bo po novih volitvah lažje prišlo do delazmožnosti štaj. dež. zbora kot sedaj. V Štajersko. Uradniške spremembe pri Južni železnici. Prestavljeni so: asistent Edvard Schulz iz Pragerskega v Be-Ijak; asistent Janez Zapečnik iz Pragerskega v Zidani most; prov. asist. Gustav Marterer iz Ernovža na Pra-gersko; asistent Lotar Kolitscher iz Celja v Dunajsko Novo mesto. Iz Slovenjgradca, 16. jul i ja. (Nemško planinsko društvo) vedno in vedno zatrjuje, da ni z njegovim delom združena nobe-na nemško - nacijonalna politika. Tako smo lani čitali v »Slovenskem Narodu«, kako se je na shodu za tujskf promet v Celju repenčil neki celjski Nemec, da Slovenci, oziroma S. P. D. dela v planinah — notabene slovenskih — politiko in proganja iz slovenskih gor nedolžne Nemce, ki jim je le za povzdigo tujskega prometa. V nedeljo se je otvorilo na Uršulini gori novo prostorno planinsko zave-tišče nemškega planinskega društva. Otvoritve so se udeležili Korošci, Slovenjgradčani in Šoštanjčani. Go-vomiki so izvajali, »da se je s tem novim zavetiščem sezidala nova trd- nfava na močno ogroženi (?) točiti južne neniške meje. Koruški in štajerski Nemci hočejo z združenimi močmi to novo nemško trdnjavo šči-titi . . .« To Je Jasno in odločoo priznanje. Gora Je v nemški posesti in prepričani smo, da bi Slovenci ne dobili stavbišča za svojo planinsko kočo. A v Logarjevi dolini Je prodal Slovenec nemškemu planinskemu društvu prostor in »Slovenski Gospodar- mu )e nel slavo! Iz Braslovč v Savlaski dolini. -»Sokol« priredi dne 18. avgusta gle-daliŠko predstavo »Nebesa na zemlji« in dne 2. septembra veliko vrtno veselico. Na obe priredit vi se do-maČe in sosedno občinstvo vljudno opozarja. »Sokol« v Brežicah priredi v nedeljo, dne 11. avgusta na vrtu »Na-rednega doma« v Brežicah zlet in javno telovadbo posavskih sokolskih društev s sodelovanjem bratov Hrva tov in Srbov iz Zagreba. Po telo-vadbi velika ljudska slavnost, koncert z vojaško godbo, ples itd. Prosimo sosedna društva, da na ta dan ne prirejajo veselic, da bo poset in manifestacija v ogroženih Brežicah tem impozantnejša. Iz Maribora. (»Straža« in dr. Napotnikov koadjutor) »Straži« je kar zaprlo sapo, ko je vi-dela, da so izdani najtajnejši nacrti in težko zakrivane trčne želje njenih prijateljev in šefurednikov. Molčala je, dokler se le količka] dalo, popol-noma — tajiti si stvari namreč ni upala — zadnji petek pa se je vendar povspela do neke potiče, v kateri skuša boji med vrsticami zavračati sumničenja onih, ki Jo vodijo in hoče-Jo v strankarske namene dejati skofa Ur. Napoiruka pBalade in romance <. In res, čez par dni mi je prinesel svoj, v zlato vezan zvezek >Balad in romane« z lastno-točnim podpisom: »Gospodu S .... ju v zameno za neko knjigo starih »Pridig« kupil Aškerc. 5. juni ja 1899.« Kupčija je bila sklenjena! A glej — čez nekaj časa, morda leto kasneje, pa me Aškerc zopet snomni na to knjigo, ter me opozori, da je čita! ravno, kako drago se plačujejo stare, tuđi slovenske knjige in on da je sprevideL, da sem naredil slabo kup-čijo ž njim. Zato da nai grem i njim kar na dom takoj popoldne, da mi bo dragoceno knjigo vrntl. Seveda sem se branil in tuđi nisem šel po nio. Urgiral me je še parkrat z isto, jaz pa sem mu dejal, da je knjiga boJje spravljena pri njemu kot pa pri meni, zato naj ostane le tam. »Ce pa bi vi slučajno poprej umrli, pa vem, da jo boste odkazali v knjižnico ali muzej, kjer bo dobro shranjena ali pa mi jo boste pred smrtjo izročili nazaj v spomin!* No, in tako Je ostalo. Naj ostane še naprej shranjena v Ašker-čevi bogati knjižnici. Toda naj se po-skrbi, da se z drugimi knjigami vred kot neločljivo last Aškerčeve knjižnice shrani v mestnem arhivu ali pa v deželnem muzeju. To poskrbeti, Aškerčevo knjižnico v večen spo-min event. z javnim nabiranjem de-narja od dedičev kupiti in čuvati, je dolžan ves slovenski narod. V ta-kojšnje uresničenje te dolžnosti kli-čem merodajne faktorje takoj na delo, dokler je še čas! Pa še nekaj se mi zdi zeio važno opomniti na razne časnikarske pisanje. Bilo je tisto leto, ko je vlada na Francoskem pobirala krize iz sol in sodnih dvoran. Govorila sva o tej stvari ž njim. Aškerc je dejal, da je tamkaj že kaj takega možno, a pri nas bi to ne bilo dobro, niti možno. Isto sem obsojal tndi jaz ter opomnil. da je na slovensketn lepa navada, da skoraj v vsaki hiši in družini nafdeš križ! Jaz sem nato dejal. da obžalu-jem, da nimam tuđi kakega lepega srebrnega ali sličnega umetniško iz-delanega križa doma, — pa da si ga bom že radi dece nabavit. Aškerc mi je nato rekel: Jaz ga imam, in še lep in velik križ! Nisem bil v Ašker-čevem domu, zanima pa me inventar in mislim, da se bode tisto razpelo našk) med Aškerčevo zapušćino. Ta- ko se bo potrdilo dejstvo, čeprav je bil svobodoljuben, vendar ni bil brez »Boga«! Tuđi Krista je častil, čeprav po svoje. Aškercu v čast moram opomniti glede »Svobodne Misli« in drugega le še toliko, da je res nosil po shodu v Pragi podarjeno ovratno iglo (zaponko) par let v po-dobi »maćehe« na vratnici. Zadnjih par let pa, ko sem bil skoro vsak me-sec ž njim skupaj. je nisem nikdar več videl! Vprašal ga nisem, kam jo je dejal — a jaz mislim — kakor je šel mož zadnje čaše globoko vaše — in Jo svojevoljno odložil! Zato se mi malo čudno zdi neko poročilo (v »Danu«),češ, da je,ko je rajni Aškerc prihajal razvedrila iskat v Trst, kar je tuđi meni znano, nosil ravno tamkaj »maćeho« kazat? Vsaj so vendar tukaj ljudje v njegovi blizini, kateri so ga vsak dan pred ocrni imeli, a tuđi meni potrdili, da nišo že zdav-nej več opazilijiiti vedeli iste igle pri njem! Bil ie pa zadnji čas res od prijateljev zelo zapuščen, zelo! Bil je pač bolehen, zato pa večkrat zelo slabe volje. Ravno mesec dni pred smrtjo sva se še srečala pod Trančo. Aškerc me je že naprej po rnsko pozdravit z običajnim »Zdravstvujte«! ter me vprašal »Kak poživajete? Jaz — »horošo«. — A vi?« On nato meni: »Ploho, pečaljno — a zdjelats ničevo!« Poklonil sem se mu, podal roko in odšla sva molče narazen zadnjikrat. Nikdar več ga nisem videl živega. Blag mu^spomin! tLF. S. Lepi stričeh. (Bel - Ami.) Francoski spisal Guy de Mau-passant. — Prevel Oton Župa n č i č. (Dalje.) »Ne maram si beliti glave.« »No, pojutrišnjem je novo leto.« »Vem.« »In tak rat se dajejo vezila.« »Vem.« »In tukaj je tvoje, ki mi ga je pravkar izročil Laroche.« In dala mu je majhno crno škat-lico, podobno tištim, v katerih hranimo dragotine. Malomarno jo je odprl in ie za-gledal križ častne legije. Pobledel je, nato se je nasmeh-nil in je rekel: »Liubse bi mi bilo deset milijo-nov. To ga ni kdove kaj stalo.« Ona je pričakovala, da bo y njem veselje kar zaigralo, in dražil io Je ta hladni sprejem. »Ti si pa res neverjeten. Z ni-čemur nisi več zadovoljen.« Odgovoril je mirno: »Mozak je samo svoj dolg pla-čaL In dolžan mi je še mnogo več.« Njegov ton jo je osupnil, in po-vzela je: »In vendar ie to nekaj za tvoja leta« Oporekel ji je: »Vse je relativna Danes bi imel lahko vse več.« Vzel je bil skrinjico, jo položil odprto na kamin, si ogledoval par trenotkov bleščečo zvezdo, ki je ležala notri. Potem jo je zaprl, zmajal z ramami in je Šel spat. Vladni list je prvega januarja res razglasil imenovanje gospoda Prosperja Georgesa Du Roya, publicista, za viteza častne legije radi izvanrednih zaslug. Njegovo ime je bilo tiskano v dveh besedah, kar je Georgesa bolj razveselilo nego red sam. Eno uro pozneje, ko je prečital ta javni razglas, je dobil kratko pismo od ravnateljice, ki je prosila, naj priđe Še tišti večer z ženo vred k nji dinirat, da proslave to odlikovanje. Nekaj minut se je pomišljal, potem je vrgel ta list, ki je bil pisan v dvoum-nih izrazih, v ogenj, in je dejal Made-lčni: »Nocoj dinirava pri Walterje-vih.« Začudila se je: »Tako? Pa sem mislila, da ne maraš več prestopiti njihovega praga.« Zamorni jal je samo: »Sem si premislil.« Ko sta prišla tja, je bila ravnateljica sama v malem budoarju Ludvi-ka XVI., v katerem je sprejemala svoje bližnje znance. Crna obleka, napudrani lasje, oboje ji je pristojalo. Od daleč je bila videti stara, od blizu mlada, in če si jo natančneje pogledal, je bila prijetna ocem. »Ali žalujete za kom?« je pra-šala Madelćna. r4 i «j ■ 161 *** SLOVENSKI NAROD. Stran 3. stanovanja podnevi in sicer med ko palnim časom. Ponesrečeni parnlk. Parnik »Ti- mavo«, ki je peljal nad 300 izlctnikov iz Pulja v Gradež, je snoCi ob 10. zvečer nasedel v kanalu na nasipino. Ves trud, da bi ga bili premaknili, je bil brezuspešen. Izlet-:ke so morali prepeljati s čolni na ■ o. Dnevne vesti. -h Finančni ravnatelj Kliment in stiod zaupnikov oarodno-napredne stranke. Lavorike, ki si jih je letos na pomlad pridobil nižjeavstrijski poštni ravnatelj Hoheisel, ne dajo spati kranjskemu finančnemu ravnatelju Klimentu in res se mu je končno posrećilo, da je famoznega Hoheisla se prekosil. Hoheisel je meseca maja s tajnim ukazom pre-povedal poštnim uradnikom in usluž-bencem udeležbo na zborovanju, ki je je sklical »Reichsverein« poštnih nastavljencev in je udeležnikpm za-grozil z disciplinarno preiskavo. Kranjski finančni ravnatelj pa ni iz-dal nobene prepovedi glede shoda zaupnikov narođno-napređne stranke, pač pa je proti udeležnikom tega stioda uvedel disciplinarno preiskavo. Ko je prišel na Dunaju floheise-lov ukaz v javnost, je nižjcavstrijski poštni ravnatelj hitel obelodaniti izjavo, v kateri je zatrjeval, da je pre-povedal samo udeležbo in agitacijo pri naznanjeni demonstraciji, sicer pa da nikomur ne brani udeležbe na shodih — minister baron Heinold je pa v poslanski zbornici pojasnil, da zna biti udeležba uradnikov pri shodih »unter Umstanden mit den von den Bcaiiiten beschworenen Amis-pflictaten im VViderstreit«. Češ: AVenn z. B. ein Verein die Beamten auffordert. passive Resistenz zu iiben, also Beamten auffordert in bosuiili-ger Ausniitzung des \Vortlautes be-stehender Vorschriften gegen deren Tendenz den Staatsbetrieb zu hem-men. dann ist dies die Auiiorderung zu einer Pflichtverletzung.< — H°h.-eislova prepoved in grožnja z disciplinarno preiskavo se je torej nana-šala na zborovanje, ki je bilo v zve-zi s poštnim uradovanjem. To sicer rrepovedi same absolutno ne opra-vičuje in pomeni ta prepoved še ved-no kršenje državljanskih pravic drž. nastavljencev, a vender je Hoheislo-vo postopanfe še prava nedolžnost v primeri s Klimentovim postopanjem. Moheisel je pojasnil, da je zabranil le udeležbo na demonstraciji, ki se je nanašala na poštno službovanje, pa je izrečno dostavil. da nikomur ne rani udeleževati se shodov. Kliment pa je našemu listu poslal izjavo, v kateri reklamira zase čast in zaslugo, da se je začela disciplinarna reiskava proti uradnikom, ki so se udeležili političnega shoda. kateri ni bil v nobeni zvezi s službenimi dolž-nostmi dotičnih uradnikov. Postopa-nje iinančnega ravnatelja je brezpri-merno kršenje državljanskih pravic dotičnih finančnih uradnikov. Z udeležbo na shodu zaupnikov se dotični uradniki nišo pregrešili niti proti svojim uradnim dolžnostim, niti proti predpisom glede primernega zadržanja izven urada. Priznamo popolnoma zahtevo drž. uprave, naj se uradnik tuđi izven službe taktno ve-de. A z udeležbo na shodu stranke, kateri pripada 90"ć vsega sloven-sekga izobraženstva na Kranjskem, nišo dotični uradniki storili nobene breztaknosti. Nasprotno nam je pa znan prav interesanten slučaj brez- taktnosti. V času, ko je dr. Susteršič v drž. zboru vodil boj proti takrat-nemu finančnemu ministru Bilinske-mu in je Bilinskega zmerjal na njemu lastni način, tedaj jć v Unionu zbrana klerikalna družba poslala dr. Šusteršiču razglednico, na kateri mu je čestitala, da tako krepko nastopa proti Bilinskemu. In to odobravanje psovanja finančnega ministra je pod-pisal tuđi — finančni ravnatelj Kliment. To je vsekako slučaj, ki narav-nost izziva na razrnišljevanje o taktu. Toda mi s tem ne borno tratili časa in prostora, kajti opraviti imamo z resnejšo stvarjo, to je z disciplinarno preiskavo, ki jo je upeljal Kliment proti tištim uradnikom, ki so se udeležili shoda narodno-napred-nih zaupnikov. Ta preiskava postavlja v posebno luč nepristranost finančnega ravnatelja. Na eni strani vidimo disciplinarno preiskavo zaradi udeležbe na shodu narodnonapred-nih zaupnikov — na drugi strani pa dosledno ignoriranje vsega, kar po-čenja klerikalni rogovilež Svetek. Napreden uradnik priđe v disciplinarno preiskavo, ker se udeteži za-upnega shoda napredne stranke, Svetek pa srne na shodih klerikalne stranke nastopati ćelo kot poročeva-lec, kakor se srne odlikovati z javni-mi skandali, a finančnemu ravnatelju se zdi to popolnoma pravilno. Naprednega davčnega uradnika pre-mesti Kliment takoj, če ga zatoži kak izpriden pop. davčni asistent Maver pa je smel v Kamniku poče-njati kar je hotel. Tako postopa Kliment z največjo brezobzirnostjo, po informacije pa menda hodi v uredništvo »Slovenca *. Kako daleč šega Klimentova pristranost in k;"ij si vse dovoljuje, to kaže posebno Urastično naslednji slučaj. Mlad uradnik in sa-mec. je vložil prošnjo za predujem v znesku — 10.000 kron. Navadno dobi uradnik le v izrednih slučajih kak predujem in samo, če ga je zadela posebna nesreća, utegne in še to le z največjo težavo dobiti predujema ka-kih 500 do 1OOO kron. Tu pa se je zgodilo, da je lahkomiseln mlad go-spod zaprosil kar za 10.OOO K predujma in finančni ravnatelj ni samo z najtoplejšimi besedami priporočal te nečuvene prošnje, nego je dotičnemu gospodu še predno je bila prošnja rešena. še tišti dan, ko je bila vlože* na. takoj nakazal par tisoč kron. Vzrokov te posebne naklonjenosti finančnega ravnatelja do omenjene-ga zapravljivega gospoda, ne borno nreiskovali — z mirno vestio pa pri-biiamo. da je to slučaj nečuvenega protekcijonizma, ki postavlja v ža-lostno luč objektivnost in vestnost finančnega ravnatelja in ki priča v zvezi s preganjanjem naprednih uradnikov in toleriranjem vseh škandalov klerikalnih uradnikov, da so na finančnem ravnateljstvu zavladale gnile razmere in je v javnem interesu ležeče, da se v državnem in v deželnem zboru energično vzamejo v pretres. Kamarilo, ki gospodari na finančnem ravnateljstvu, se mora razbiti. — »Gre za domovino našo, jezik naš in vero našo.« Kje gre za domovino, jezik naš in vero? Morda na Koroškem, ali ćelo na ^tajer-skem? Kaj še, tam ni nobene nevar-nosti ne za domovino, ne za riaš jezik, ne za vero, tam je vse v redu, ker stoji tam na braniku za (' »movi-no, jezik in vero — junaška Esefes — Gostinčar-Šusteršičeva ^* ranka. Slovenski domovini, slove skemu jeziku in krščansko-katnliski veri grozi nevarnost popolnoma nekje drugje. Le poslušajte modro glavo Joža Gostinčarja, pa se vam bo za-svetilo, kje in odkod preti našim slovenskim svetinjam največja nevarnost. V Mostab pri Ljubljani in sicer od tistih ljudi, ki nečejo, da bi jim še nadalje županil tišti Joža Oražem, kateremu se je pred sodiščem dokazalo, da zapravija občinski denar In da iemlie iz občinske blagajne denar za svojo trafiko, tišti Oražem, ki kupuje zarubljeno blago v Mengšu in ga o polnoči tihotapsko vozi v Moste, tišti Oražem, ki zlorablja u radno oblast, izdaja lažnjiva urad-na potrdila ter s tem škoduje Ijudem na njihovem premoženju! ha, zaradi ćloveka, kakršen je Joža Oražem, ki bi bi spadal pravzaprav pod ključ, je v nevarnosti »domovina, jezik in ve-ra naša.« To je čisto gotovo, za to ker to pravi — modri Joža Gostin-čar. Kdor v Mostah ne bo volil Oražma, ta bo spravil v nevarnost »domovino, jezik naš in vero našo«, to se pravi prevedeno iz klerikalne-ga žargona na nas slovenski jezik — klerikalno bisago in Oražmov žep! ~r Deželni poslanec — učitelj Dermasttja in javna morala. Pišejo nam iz Most: Ni bolj podlega in niz-kega čina, kakor sumničiti in napadati ljudi pod zaščito poslaniške imunitete, proti kateri se je težko branili. Dermastija je smatral na nedelj-skem shodu v Mostah za pošteno, zahrbtno sumničiti in blatiti nekaj uglednih mož, med katerimi je tuđi gosp. Slapničarja, sina nekdanjega, splošno spoštovanega župana v Mostah. Njegov namen pred volitvami je prozoren. Moščani poznamo gosp. Slapničarja kot resnega in pridnega delavca, ki se ni nikdar silil v ospred-je in ki je kandidatsko mesto za občinski odbor sprejel Ie na opetovani poziv volilnega odbora in političnega društva in vsestranske želje volil-cev. Naravnost gnusno pa je njemu podtikati častihlepne namene, da ho-Če postati župan. Nam gre v prvi vrsti za to, da zmavra nanredna gospodarska kandidatna lista. Sele pozne-je pa borno izbrali iz dobrih najbolj^e v staresinstvo. Dermastija malookus-no smesi gosp. Slapničarja, da je »lep dečko«, menda za to. ker noče nositi širokokrajnih. posvalkanih, po gostilnah smrdečih klobukov Derma-stijeve vrste. — Predbaciva mu dobro solo pri dr. Hudniku in pri Glavni posojilnici. To je pač skrajna ne-sramnost in hudobiia. kt kliče po ka-7enskem paragrafu. Kdor pozna g. Slapničarja, ta tuđi dobro ve. da je bil v Hudnikovi odvetniški pisarni samo in edino kot solicitator in kot tak ni i me I niti najmanjšega stika z Glavno nosojilnico in s privatnim gospodarstvom gosp. Hudnika. Dokaz temu. da pri obravnavi glede posojil-nice ni bil zaslišan kot najmanjsa priča. Njegova dosledna treznost, pre-vdarnost in nesamoljubnost pri javnih poslih so nam gotovo boljše in zanesljivejše poroštvo za njegove gospodarske zmožnosti, kakor pa javno in pred sodiščem omadeževana preteklos klerikalnega ljublienca Oražma. Jako malo pristoja Derma-stiii njegova bahavost. Mi mu ne za-vidamo njegovih tisočakov, do kate-rih je prišel brez lastnib zaslug. Vsi pa dobro vemo, da je gosp. Slapničar iz ugledne in dosti premožne rodbine, znane po vzornern gospodarstvu, da se zna sam z lastnim delom pošteno kruh služiti in da ni Dermastijeva skrb, od česa bo živel. nič drugega, kakor hudobna škodoželinost in ob-sojanja vreden namen, postenemu človeku krasti ugled in dobro ime. Odgovorila je otožno: »Da in ne. Izgubila nisem nobenega svojih. A prišla sem v tista leta, ko človek žaluje za svojim življenjem. Danes imam to obleko na sebi. Poslej bom žalovala v svojem srcu.« Du Rov si je mislil: »Ali bo pač držal, ta sklep!« Pri dineju je bilo vse nekam potlačeno. Edina Suzana je brez prestanka klepetala. Roza je bila videti zamišljena. Zurnalistu so čestitali in čestitali. Po jedi so se šetali in kramljali po salonih in v cvetličnjaku. Du Rov je hodil z gospo VValterjevo, in ko sta zaostala za drugimi, ga je pridr-žala. »Poslušajte,* mu je dejala poti-hem . . . >Nikdar več vam ne ome-nim tistega, nikdar ... A pridite več-krat k meni, Oeorges. Vidite, tuđi ne tikam vas več. A nemogoče mi je ži-veti brez vas, nemogoče. Nit? pre-misliti ne morete mojih muk. Ćutim vas, imam vas pred očmi, v svojem srcu in v vsem telesu neprestano, dan in noč. Kakor da ste mi dali piti strupa, ki mi razjeda notranjost. Ne morem več, ne, ne morem več. Saj nočem drugega, naj bom za vas samo še stara žena. Belo sem si napu-drala lase, da bi vam to pokazala, samo pridite še k meni, pridite vča-srh, prijatelj.« Prijela ga je bila za roko in mu jo je stiskala, kar je mogla, da so se mu zagrebli njeni nohti v meso. Odgovoril ji je mirno: »Velja. O tem še kaj govoriti se tako ne izpla-ča. Saj vidite, da sem prišel danes takoj, na vaše pismo.« \Valter, ki je bil spredaj s svojima hčerkama in z Madeleno, je ča-kal Du Rova pri »Jezusu na morskih valovih.« »Premislite,« se je zasmejal, »sinoči sem našel svojo ženo pred to podobo na kolenih, kakor v kapeli. Molila je pred njo. Kako sem se sme-jal!« Oospa VValterjeva ga je zavrni-la s krepkim glasom, v katerem je trepetal tajen zanos: »Ta Kristus bo rešil mojo dušo. Navdihne me s po-gumom in z močjo vselej, kadar ga pogledam.« In ustavila se je pred Bogom, ki hodi po morju. ter je šepetala: -Kako je lep! Kako se ga boje, in kako ga ljubijo, tisti-Ie možje! Poglejte mu glavo, oči: Kako priprost in hkrati čeznaturen!« Suzana je vzkliknila: »Pa saj je podoben vam, lepi striček! Prav gotovo vam je podoben. Ce bi imeli brado, ali da je on golobrad, pa bi si bila čisto enaka. O, pa je res presenetljivo!« Prisilila ga je, da se je postavil kraj slike; in res so priznali vsi, da sta si obraza slična. Čudili so se. Walter je menil, da je to nekaj prav osobitega. Madete-na je smehljaje izjavila* da ima Jczus bolj moško lice. Oospa VValterjeva je stala ne-premična, s srepim ocesom je opazo-vala obraz svojega Ijubčka poleg Kristusovega obličja, in postala je tako bela, kakor njeni beli lasje. VIII. To zimo so hodili Du Rovevi še mnogo k VValterjevim. Oeorges sam je diniral vsak hip pri njih; Madelena se je izgovarjala, da je utrujena in je ostajala rajše doma. Vsak petek je gotovo prišel, in za tišti večer ni Walterica nikoli ni-kogar drugega vabila; to je bil dan lepega strička, samo njegov dan. Po dineju so kvartali, metali kitajskim ribam kruha, sploh živeli in se zaba-vali sami med seboj. Večkrat je prijela gospa VValterjeva za kakimi vrati, ali za grmićem v cvetličnjaku, ali v temnem kotu mlađega moža ter si ga tiščala z vso močjo na prsa, še-petaje mu na uho: »Ljubim te ... ljubim te ... ljubim te. da bi umrla!« — A vselej jo je hladno odpehnil in jo suho zavrnil: »Ce zopet začnete, ne pridem več k vam.« Proti koncu marca meseca se je nenadoma raznesla govorica o mo-žitvi obeh sestra. Roza se je imela baje poročiti z grofom Latour-Vveli-nom, Suzana z markizem de Cazol-les. Ta dva moža sta postala v Wal-terjevi hiši (lomača, prijatelja, ki sta vživala posebno naklonjenost in imela očitne prednosti. (D»Ue prtfeodajiC) Gotovo pa je, da ne bo občinska pi-sarna pri naprednem gospodarskem občinskem svetu toliko stala, kakor za časa slabo znanega Županovanja Oražmovega. Mi pa volilci Iz Most, Zelene jame in Posavja, ne pustimo se begatt od zahtrbtnih na kan, ki pri-haiaio v boi! Napredna gospodarska kandidatna lista mora zmagati! — Napredni in tuđi več nekdaj klerikalnih volilcev. + Možje »krščanskega mišljenja« so ti-le socijalno-demokratski kandidatje v Mostah: Ulrih Bittner, kurjač juž. železnice, Ivan Mauser, kurjač juž. železnice, Lovro Stojan, sprevodnik južne železnice, Anton MatjašiC, mizar in Ivan Glavan. Vsi ti možje se namreč nahajajo tuđi na klerikalni kandidatski listi. Na ne-deljskem kierikalnem shodu pri Oražmu pa je izjavil učitelj Karei Dermastja to-le: »Eseles gleda le na to, da pridejo na vodilna mesta ljud-je, ki so voljni delovati za slovensko ljudstvo in ki so krščanskega mišljenja. Zato ona spodi vsakega, ki nima te volje in ki se le za las oddalji od njenega programa ,»Z bogom za ljudstvo« in če ima še tako visoko socijalno stališče in še tako blesteče naslove.« — Potemtakem so možje Bittner, Mauser. Stojan, Matjašič in Olavan krščanskega, to je klerikal-nega mišljenja, ker hi jih sicer klerika 1ci po zgorajšnji Dermastijevi izjavi pač ne priporočali za občinske odbornike. Imenovani gospodje so pač morali klerikalcem izdati izjavo, da se odpovedujejo sociialnodemo-kratskim zmotam in da kot prepričani krščansko-katoliški možje kar gore in plamte za edino zveličavna klerikalna načela, sicer bi pač ne bili sprejeti v klerikalno kandidatsko listo. Pričakujemo, da bo to izjavo že te dni priobčil »Slovenec-. da bo pomiril svoje bačke, ki si ubijajo glavo, zakaj bi morali voliti — »brez-verce«. Današnja »Zarja« piše: »Konec Oražmove strahovlade smatramo za potrebo zdrave in redne občinske uprave v Mostah.« Dobro, zakaj kandidirajo potem može, Ki so po Dermastijevi izjavi »možje kleri-kalneca prepričanja«, zakaj kandidirajo na primer I Mauserja, ki je bil v nedeljo skupno z župnikom Petri-čem priganjač za Oražem-Susterši-čev shod v Mostah? — Kaj je z glasovnicami? V Mostah se vrše prihodnjo nedeljo 21. t. m. občinske volitve, vendar pa volilcemšedo danes vkljub interven-cijam pri okrajnem glavarstvu še nišo bile dostavljene glasovnice. Oerent Oražem pravi, da bo jih dal dostaviti sele v soboto, zadnji dan pred volitvijo. Pa ne da bi Oražmove lopovščine podpiralo tuđi okraj-no glavrstvo?! ^- Duhovniški list sodno proglašen za protiverski in antidinastičen! V Spljetu izhaja klerikalni list »Dan , ki ga podpira slovenska klerikalna stranka in čegar urednika sta duhovnik Don Ante Glumac in katehet Don Ante Alfirević. Ta list se tiska v »Le-onovi tiskarni« v Spljetu. ki je last skofijskega semenišča. in je bil osnovan, da kot dober časopis brani vero pod načelom: »Nazaj h Kristusu Kralju!«. Dne 20. iuniia t. 1. je bila 25. številka tega lista zaplenjena. To zaplembo je potrdilo c kr. okrožno sodisče v Spljetu z razsodbo z dne 24. junija opr. št. 10112 I.-12. Zaplembo utemeljuje sodišče tako-le: »V Članku se: 1. greši proti dolžnemu spoštovanju nasproti Njegovemu Veličanstvu cesarju Franu Josipu I.; 2. nasproti drugim članom cesarske hiše in je v stanu, da ščuva načinu vladanja v Avstriji; 3. vsebuje zasra-rnovante Boga potom tiska, preziranje krščanskega verozakona in raz-širjanja brezvernosti; 4. ponižuje nauke in uredbe kršćanske vere in 5. zapeljuje k nenravnim in po zakonu prepovedanim dejanjem.« — Sodno je torej ugotovljeno, da je list, ki ga urejujeta in pišeta dva katoliška duhovnika, ki izhaja v »Leonovi tiskar-ni , v lastništvu skofijskega semeni-šča v Splietu, ki ga gmotno podpira tuđi slovenska klerikalna stranka, — protiverski, antidinastičen, brezbo-žen in protinraven! Takšno je dobro krščansko-katoliško časopisje! + Kako je župan Dimnik pod-pisoval pooblastila? Iz Dev. Marije v Polju nam pišejo: Pretekli teden sem čital v vašem cenj. listu nekaj obsodb radi sleparij pri občinskih volitvah v Dev. Mar. v Polju. Na za-tožni klopi je sedel tuđi župan Jaka Dimnik, kateremu se je pa — za se-daj — posrećilo uiti roki pravice. Nehote mi je pri tej priložnosti prišel v spomin pregovor, ki se glasi: Male zločince se obeša, a velike izpu-šča, in tako se je zgodilo tuđi tukaj. Da pa ne bodete mislili, da je naš župan Jaka Dimnik tako nedolžen, postrežem vam z sledečim pogovorom, ki se je vršil ob času po občinskih volitvah med tukajšnjim posest-nikom Ivanom Strahom ter DO-sestnico Marijo Pečarjevo iz Studenca. Iv. Strah: Mariia, kako gre pa kaj tvojemu možu v Ameri-ki? M. Pećar: 2e dve leti mi ni pi- sal. L S.: Saj je vendar iz Amerike poslal pooblastilo za občinsko voli-tev v Dev. Mar. v Polju? — M. P,:( Nič mi ni poslal, in naš župan Dimnik je sam rekel, da ima on pravico radi tega, ker je mož že toljko let v Ameriki — pooblastilo podpisati, kar je tuđi storil, in s tem pooblastilom je Šel potem na volišče Janez Trilar iz Studenca. To, gospod urednik, so suha, a resnična dejstva, ki nam po-kažejo politično poštenost našega župana Jaka Dimnika v pravi, benga-lični luči. Upam, da se bo za ta slučaj, ki tako hudo smrdi po kazenskih paragrafih, — zanimalo tuđi malo — državno pravdništvo, in Če že ne zaradi drugega, pa vsaj zaradi tega, da bo dalo našemu vzoržupanu primer-no priložnost, da ovrže to očitanje in se s tem častno opere — ako mu je to sploh še kdaj mogoče. Pa menda na svojo nedolžnost sam ne ver-jame. -r Steparstva pri volitvah v PrečnL Pri občinskih volitvah v Prečni na Dolenjskem so uganjali klerikalci nečuvene sleparije. Ker so se bali, da bi pri volitvah propadli, so prekinili skrutinij, volilni akt zapečatili ter ga shranili pri takratnem županu Vintarju. Kasneje se je potem dognalo, da je bil volilni akt od-prt in da je iz njega izginila ćela vrsta glasovnic. Državna oblast je na to uvedla kazensko preiskavo. To je klerikalce tako razburilo, da je dr. Pegan vložil v deželnem zboru nuj-ni predlog v — varstvo deželne av-tonomije, ki se je baje kršila s tem, da je sodišče zaslišalo dva deželna uradnika, ki sta bila zapletena v prečinsko afero. Kaj je dr. Pegan na-meraval s tem nujnim predlogom, je jasno: vplivati na sodno oblast, da bi kazensko preiskavo radi volilnih sleparij v Prečni ustavila ter izpustila iz svojih rok zločince-sleparje. In res so govorice o volilnih sleparijah v Prečni že popolnoma utihnile, da je bila vsa javnost prepričana, da se je Peganu in klerikalcem končno le po-srečil njihov namen. Toda stvar se je vendarle drugače zasukala. Kakor nam namreč poročajo iz Novega mesta, je državno pravdništvo že vložilo obtožnico proti prečinskim slepariem. Obtoženi so: bivši župan Fran V i n t a r , trgovec z lesom v Hruševcu pri Straži ter gostilničar-ja Miha Z d r a v i e in Fran D r e -n i k v Prečni. Obravnava se bo vršila pred okrožnim sodiščem v Nq-vem mestu. Kakor čujemo, bo klerikalne obtožence branil novomeški odvetnik dr. Vladimir Žitek. -f- Napredno politično društvo »Vodnik« v Spodnji Siški priredi dne 1. septembra t. 1. veliko prireditev, ki bo posebno v političnem oziru ve-likega pomena. Pozivljamo vsa društva v ljubljanski okolici, pa tuđi v Ljubljani, naj ne delajo tej velevažni priredttvi konkurence. H- Promocija. »Sava« društvo svobodomiselnih slov. akad. na Dunaju naznanja, da bosta promovirala na dunajskem vseučilišču njena člana, Adolf Salberger, dne 16. t. m. za doktorja prava in Ivan P i n -t a r dne 19. t. m. za doktorja vsega zdravilstva. — Poštna vest. Poštni asistent gosp. Fran L e v a r t v Ljubljani je imenovan za poštnega oficijala. — Svarilo. Po Ljubljani se v zadnjih časih raznašajo o raznih uglednih trgovcih in uglednih trgovskih tvrd-kah vznernirljive vesti. Ker so dotične vznemirljive vesti brez vsake de-janske podlage, opozarjamo občin-stvo, da naj se tem vznemirljivim vestern ne da zapeljati do kakih ne-premišljenih korakov in posebno ne do nadaljnega raznašanja vesti, ker poizvemo iz dobrega vira, da bodo prizadeti činitelji brez vsakega ozira varovali in ščitili svoje dobro in pošteno ime povsod in posebej tuđi pred — sodiščem. Občinstvo naj uva-žuje to naše svarilo, da ne bode eden ali drug postal žrtev svojih nepre-mišljenih besedi. — Matura na c. kr. II. državni gimnaziji v Ljubljani se je vršila 11., 12. in 13. juli ja. Izmed 26 kandidatov jih je napravilo izpit 6 z odliko, in sicer : Karei Jamnik, Silvester Kranjec, Fran Miklavc, Fran P e n k o, Vladimir P i n t a r in Albin Stele; ostalih 20 z dobrim uspe-hom in sicer: Drag. C e s n i k, Martin D e t e 1 a, Frank D r a š 1 e r, Ivan Drob nič, Josip Fran za, Mat. J a g e r, Fran J e r i n a, Vinko Lavrič, Srećko Luštrek, Ivan O g o r e 1 e c, Stan. S c h i f f r e r, Amon Schrey, Ivan Stanonik, Ignac Sk o b e, Franc Stern, Franc Ustar, Ulrik V r i č k o, Dragotin Z e 1 e n i k, Ivan Zupančič. — Nogometna tekma: Reka-Ljubijana. Kakor se nam poroča, je ljubljanska S. F. K. »Ilirija« v poga-janju radi tekme, katera naj bi bila v nedeljo z najboljšim reskim in sploh primorskim moštvom, to je hrvaškim športnim klubom »Victorio« iz Reke. Ako se pogajania ugodno dovrše, po-ročali bodemo o tem jutri. Iz Dev. Marije v Polju nam pišejo: Navada je, da se vsako leto razdeli percentualno med posestni- Sfran 4._____________________________________________________SLOVENSKI NAROD. 161 štev. ke lovski denar. katerega potrošiti za kake druge namene je strogo pre-povedano. Razdeljen pa ta denar že ni bil dve leti. Zakaj ne in kam Je prešel. nam bo gotovo mogel nove-dati nas preslavni župan Jakob Dim-nik. Mi čakamo na odgovor in smo na istega prav zelo radovedni. Zarod Makabejskih bratov Je izomrl. *Slovenec« in krmarji S. L. S. se pred Aškerčevo smrtjo potem, ko jim je bil vrgel kolar pod noge, nišo upali popadati ga. Cakali so, da umre. Potem pa so kakor hijene pla-ni!i po njem in'niso pustili na njem ne ene pike dobrega. Našli so, da je bil brezverec, puntar in revolucijo-nar. Vprašamo: če ste vi vse to ve-deli o njem, zakaj ste mu pa dovolili cerkven pogreb, kaj? Enostavno zato, ker je bil Ijubljenee naroda, Ifndstva in ker ste se bali mase. če mu odrečete cerkven pogreb. Strah ste imeK. strah. A če je bilo — zago-varjati resnico, bi se tuđi smrti ne bi smeli bati. Toda. zarod Makabejskih bratov je izumrl, žive le se koritarji, kaplani. ki se vozijo na kolesih. da. jim opletajo škrici rejena bedra in v avtomobiiih se vozeći višji koritarji. Ne poželi svojega bližnjega žene. Klerikalci sicer pravijo, da se strogo drže vsefa cerkvenih in božjih postav. Kdor pa pozna njihovo praktično fzvrševanje teh postav, priđe ravno do nasprotnega prepričanja. Tako nam poročajo iz St. Petra pri Novcu mestu. da živi tam veliki kleri-kalen agitator France fk>janc. Tega Bofanca je zasačil ondotni trgovec Rebolj. ko mu ie dejansko zapeljeval ženo. Rebolj se je sicer razburil. ven-dar se pa ni hotel umazati svojih rok, ternveč mu fe nade! pnimkov. ki iih tak čtovek tuđi zasluži. Toda Bojane, čeprav ga je mož zapeljane žene za-sačil in flagranti. je bil se toliko dr-zen. da je tožil Rebolja zaradi razža-ijefija časti. Dne 9. t. m. se ie v No-vem mestu vršila tozadevna obrav-nava. pri kateri je bil seveda Rebolj oprosčen. stroške bo moral pa plaćati Bojane. To ie torej klerikalna morala. Iz Dvora nam poročajo dne 6- ju-lija t L: Danes ob 8. uri dopoklne smo čutili kratek. pa moćan potres. Bila sta dva močna šunka. Iz Kranjske gore. Pred kratkim je bila tu birma. Seveda ie imel škof tuđi pridigo in je med drugim trdil, da naša župnija napreduje, ker imamo izvrstnega župnika, ki vzomo skrbi za mir med svojimi župljani. No, resnica je malo drugačna. Žup-m% Krajec seje med prebivalstvom samo razdor in prepir. Kdor se mu ne ukloni, tega hoće uničiti. Tako se je lotil tuđi tukajšnjih uradnikov. Vprašamo župnika: Ali ste vi tišti, ki se je izrazil pred gotovimi ose-bami, da tukajšnjih uradnikov ne bo samo proč spravil, ampak jim tuđi službeno škodoval. In dalje vprašamo župnika: Ali ste vi tišti, ki je skrbel za podpise na lažnivi pritožbi, ki je bila proti uradnikom poslana na finančno ravnateljstvo? Res, radi bi vedeli, če je župnik Krajec tako mogočen. da na njegovo željo že uradnike prestavljajo, kajti eden najbolj priljubljenih naših uradnikov ie že prestavljen. Sicer pa je že vsem Ijudem dobre volje dosti poče-njanja tega župnika. Tuđi s kanomeljsko cesto, ki jo nameravajo na novo graditi, hočejo klerikalci na neposebno okusen način agitirati za svojo stranko. Oswald piše sledeče: „Revežem so res leta in leta obljubovali, čakali so in ćakali, da so spoznali, da ostane vse pri starem. Sedaj vidijo, da S. L. S. res dela pota in ceste na raznih krajih in upajo, morda tuđi mi pridemo kdaj na vrsto, a zopet jih begajo nasprotniki S. L. S. češ, saj j€ vse le farbarija, za norca vas rmajo, kierikalec je goljuf, vas so vjeli le pri volitvah, sedaj vas več ne po-trebujejo, do drugih volitev se ne bodo brigali ne za vas, ne za vašo cesto. Libeialci so zaniraivi Ijudje. Prešlo jim je v kri in meso, da je dosti, če se Ijudem kaj obljubi, tako globoko jim je prešlo, da bi najrajše se sedaj pre-prečili zgradbo ceste. Sedaj so že tako daleč prišli, da je pred kratkem odličen prijatelj naprednjakov trdil, da ceste ni potreba, ker je državna cesta čez Želin lepa, kakor bi Kanomeljska dolina kaj imela od te ceste". — Kolikor besed, toliko grđih in neosnovanih zavijanj. Res se je za zboljšanje ceste po Kanomlji zanimal že bivši napredni deželni poslanec Božić, toda vsak ve, da se ceste ne zidajo črez noć Tuđi je klerikalna obstrukdja v deielni zbornici onemogočala vsako večjo delo v korist dežele in končno ni bilo naprednjakom na razpolago deset mili-jonov, kakor so danes klerikaicem. Naravnost laž je, da kdo od naprednjakov sedaj bega ljudi proti novi cesti. Od Oswalda napisane besede so se rodile le v njegovi domišliji in Služijo za agitacijo proti naprednjakom. Tuđi izjava nekega odličnega prijatelja naprednjakov je bržkone izmišljena, ker klerikalci radi agitirajo na ta način. Ker bo nova kanomeljska cesta velikega ne pomena samo za Kttomljo, majveć tuđi za mesto Jđrijo, ko se zgradi čez Oblakov Vrh na go-nški strani in zvttt z ohstojcčo državno cesto ter tako ostvari za već kilomctrov bliijo zvezo med Idrijo in železniško postajo Sv. Lucija, je samo* obsebi umevno, da ni nobeden od naprednjakov nasproten gradbi kano-meljske ceste. Mar ko Oswald na bre-zobrazen način agitira z novo cesto za klerikalce, naj bi raje povedali, koliko se bo dobilo pnspevka za novo cesto iz desetmiljonskega deželnega zaklada, za katerega bodo plačevali obresti tuđi kanomeljski kmetje. To bi bolj zanimalo, kakor pa obrekljivo napadanje naprednjakov. »Tujec,« krasna senzacijska drama v tren dejanjih iz življenja strast-nega igralca, se predvaja le še danes in jutri pri večernih predstavah v kinematografu »Ideal«. Kdor hoče videti to krasno sliko, naj ne zamudi dane mu prilike. — Ražen te vidi se se jako komična slika »Idila na vele-posestvu« z Mak som Lindrom v glavni vlogi, in več drugih krasnih slik. Zakladi v Ljubljanici. Včeraj so našli deiavci v Ljubljanici 6stre1ni samokres in »Sokolov* nabiralnik, kateri je bil pred letom ukraden v neki tukajšnji restavraciji. Našlo se bode bržkotne še marsikaj, ki pa bode nedvomno posknto ali poproda-no, kakor se ie mislilo storiti s samokresom. Odpeljano kolo. l>ne 4. t m si je pri tvrdki Ane liorčeve nek JNctn! pisar izposodil kolo, katerega še do danes ni pripeljal nazaj in ga ie nedvomno poneveril in kje prodal. Kolo je »Preciosa«. crno pleskano, s polno prestavo in ima navzgor zakrivljeno balanco. 7 *■ pla^1. ba-ianca in zavora ie bnu novo. Kolo je bik> vredno 90 K. Kdor bi kolo uteg-nil kupiti, odnosno vzeti v zastavo, naj izvoli o tem obvestiti mestno policijo ljubljansko. Delavsko šibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ame-riko 48 Slovencev, nazaj pa je prišlo 10 Hrvatov in 8 Slovencev. Izgubljeno in najdeno. Vdova Marija Svetlinova ie izgubila denar-nico. v kateri je imela 14 K denar ja. — V trgovini g. Jožefe Podkrajškove je bil pred 14 dnevi pozabljen napol svilnat dežnik. kjer ga dobi lastnik nazaj. Promenadni koncert Slovenske Filharmonije se vrši ob ugodnem vremenu jutri od pol 7. do pol 8- zve-čer v Zvezdi. Spored: 1. Lehar: »Žene*, koračnica. 2. Verdi: Tercet iz opere A due Foscari«. 3. \Valdteu-fel: »Sirenski čar«, valč^k. 4. Wag-ner: Slike iz opere »Mojstri pevcl norimherški«. 5. Nedvcd: »Mili kraj« in *Zvezna«, pe^rni. 6. Thomas: »Mignon*-fragmente. Prosveta. Odborova seja ,,Matice Slovenske11 15. jul. 192. G. predsednik se v obširnem nekrologu spominja smrti dr. K. Streklja. Nato poroča, da bodo zgodovinsko slovnico slov. jezika, ki jo je pok. Strekelj malone dovršil po vsej priliki izdali njegovi učenci. mMatica" bo mogla priobčiti tuđi Štrekijev životopis, sestavljen po njegovi kore-spondenci itd. Vprašanje po nadaljmem izdajanju .Nar. pesmi" (ozir. Narodnih pravljic) se bo resilo, kar se tiče trra-diva kot takega in novega urednika — Na Palackega svečanostih v Prapi je Matico zastopal in v Pantheonu v nje imenu govoril g. predsednik; z * le-gacijo mestne obćine ljubljanske je bil gost mesta Prage pri vseh ostalih pri-reditvah. — Matico Slov. in Matico Hrv. je g. predsednik zastopal pri razkritju spominske plošče GregorČiČe-ve na Gradišću 23. junija. — G. odbornik Govekar se je v Matičinem imenu udeležil pogreba Štrekljevega. — Ker radi smrti otrekljeve za letos ne morejo iziti Nar. pesmi, se izda mesto njih druga knjiga. V oceni je obširnejši spis „Letalstvo" (Avijatika). — Nekateri književni predlogi se od-kažejo Knjižnemu odseku. Letopisu bodo dodani inserati primernih tvrdk. Odobre se nasveti Gospodarskega od-seka glede cenitve društvene hiše itd. Za 1. 1912. je plaćalo sele 1025 članov in poslalo imenike samo 43 poverje-nikov. — Pripravljalna dela za jugo-slovansko Enciklopedijo čvrsto napre-dujejo ter bodo jeseni končana. Naj-težje gre pri Slovencih z narodopisjem. * Podkupljen morilec. Iz Petro-grada poročajo: Pri reviziji, ki jo je uvedel senat glede zlatih rudnikov v Leni, se je dokazalo, da je dobival ritmojster Treštenkov, ki je dal postre-Ijati 400 delavcev, žensk in otrok, od Lenske družbe redno plačo in da je bil Je na drug način podkupljen. Rit-mojstra so oddali kazenskemu sodišču. Bazne stvari. * Tifus v Pr«gi. V Kralj. Vino-gradih razsaja tifus. V zadnjih so ni-znanili 59 slućajev. Vse javne vodnja-ke so zaprli. * Vsled vro6in« utomli. \z Kel-morajna poročajo: V zadnjih dneh je v Renu utonilo več nego trideset oseb vsled vročinske kapi. * N«sfodi y gorah. Iz Inonsosta poročajo: Na Zugspitze se je ponesre-čil monakovski turist Franc Kleingar-tner. Ko je Jel navzdol, je padel ter obležal mrtev. * VeUkanskl viharji. Iz Newyorka poročajo: V raznih krajih so divjali velikanski viharji. Najvećja Škoda je bila v Denverju. 500 oseb je brez strehe. Zelezniški promet je ustavljen. Štiri osebe so utonile. * Orožnika napadli. V obćini Felsti-Recseni so predvčerajšnjim pijani kmetje napadli orožnika in nekega vojaka teT jih kamnjali. Orožnik je stre)jal. Enega kmeta je ustrelil, enega pa težko ranil. * Norec u mori I zdravnika. Iz Petrograda poroćajo: V tukajšnji me-stni norišnici je neki norec zaklal zdravnika dr. Heckerja. Norca so le težko premagali. * Velika vročina. Iz Neapolja poroćajo: Na parniku wCalada", ki je predvćejšnjim sem priplul, je bilo na krovu dvanajst pasažirjev, ki so vsled neznosne vroćine zblazneli. * Ruska policija. Iz Petrograda poroćajo: Tajni policist Rakowsky, ki je Je već let objavjal v petrogradskih ćasopisih razna odkritja o Azevu in drugih osebah, je bil aretiran, ker je izdajal službene tajnosti. * Nesreća na Donavt. Iz Požuna poroćajo: Štirje budimpeštanski dijaki so se v ćolnu peljali z Dunaja. Pri Požunu se je ćoln prevrnil in dijaki so padli v vodo. Trije so se resili, ćetrti, Bela Tetla, je pa utonil. Njegova mati je smrtnonevarno zbolela, ko je zvedela o nesreći. * Avtomobilska nesreća. Z Dunaja poročajo: 33-letna zasebnica Ana Adler je prišla pred par dnevi iz Hor-na na Donaj. Ko je v Favoritenstrasse izstopila iz tramvaja, je pridrvel avto-mobil ter jo povozil. Bila je na mestu mrtva. * Proces proti Mačohu obnovljen. Iz Varšave i poročajo : Oktobra mesca se bo vršila'pred sodiščem v Piotrkovu nova razprava proti Maćohu in njegovim tovarišem. Višje sodišče je odredilo, da se ražen prić v prvem procesu zasliši tuđi osemindvajset novih prič. * Aviatik Latham ponesrečfl. Guverner franeoske centralne Afrike poroća, da je znanega aviatika Hu-berta Lathama v Kongu na nekeni lovu usmrtil neki bivol. Francoska vlada je spomladi poslala Lathama v Kongo, da preštudira, ali je mogoće v ondotnih krajih rabiti zrakoplove. * Zrakoplovstvo. Iz Sebastopola poročajo: Vojaški aviatik poročnik Zakutskv je padel s svojim Bleriotovim aparatom na tla ter obležal mrtev. — \7 Kolberga poročajo: Aviatik Scha-nenburg je padel s svojim aeroplanom v Baltiško morje. Dve dami, ki ste se ravno kopali, sta ga resili. * Starše umoril. Iz Belgrada poročajo: Slušatelj filozofije Miletić je predvčerajšnjim ponoći na zverinski način umoril svoje stare starše. Ko so ga hoteli prijeti, je streljal na policijo in enega policista nevarno ranil. Bra-nil se je z vsemi silami, vendar so ga pa končno prijeti. Pri zaslišavanju je izpovedal, da je starše umoril vsled teda, ker ni hotel dalj časa čakati na dedšćino. * Ha grozovit način umoril svojo ženo. Kmetovalec Štefan Sary v Topuji na Ogrskem je na grozovit način umoril svojo ženo. Speci ženi je z nožem odrezal glavo ter nato razrezal truplo. Pri zaslišavanju je izpovedal, da je njegov stričnik na enak način umoril svojo ženo. Neka notra-nja sila ga je prisilila do tega. da je tuđi on izvršil enak umor. Sarvja so oddali psihiatrični kliniki, da preišče njegovo duševno stanje. * Grozna katastrofa v Mehiki. V Mehiki so bili grozni nalivi Več krajev je bilo popolnoma uničenih. Ljudi je več nego tisoč mrtvih. Nekateri ćelo poroćajo, da je dvatisoč mrtvih. Škoda znaša čez sto milijonov kron. Zveza med nekaterimi kraji je popolnoma pretrgana. V nekaterih krajih ni ostala niti cna hiša nepoško-dovana. Povsod primanjkuje živil, Ijudje so brez strehe. Po katastrofi so začeli roparji plentti po razvalinah. Položaj je postal tako resen, da je ministrski svet sklenil, poslati tritisoč vojakov v ogrožene kraje. Posebne vlake z živi li so poslali v omenjene kraje. * Sleparki — »amomorilki. Iz Iz Berolina poročajo: Modistinji Sea-nette in Ida Lowy iz Schoneberga, ki sta izršili sleparij za 250.000 mark ter pobegnili, sta se v nekem tukajšnjem hotelu obesili. V pismu, ki sta ga zapustili, pravite, da sta bili popolnoma brez vseh sredstev in da bi ne mogli prenesti kazni. * Strola. V vaši Wienicz-Novi je strela udarila v neko novo zgradbo. Dva delavca, ki sta dela 1 a pri zgradbi, in hišni gospodar so bili na mestu mrtvi. Dvanajst oseb je bilo omamljenih. Hiša je popolnoma zgorela. — V vojaškem taboru pri Honziorovern je strela ubila nekega podćasinika in poikodovala 45 vojakov. * Znacilna razsodba na Ogrskem. Iz Đuđimpdkte poročajo: Pred kakimi desetinu leti je blagajnik jagerskega trgovskega, obrtnega in kreditnega zavoda defravdiral 700.000 kron ter po-begnil v Ameriko. Zavod je prišel v konkurz. Izgubili so tuđi vložniki svoj denar. Ker so bili v ravnateljstvu zavoda tuđi jagerski sodniki, je kurija odredila, naj se razprava vrši pred budimpeštanskim trgovskim sodiščem. Po dolgem razpravljanju je sodišče razso dilo, da so člani ravnateljstva in nad-zorstva krivi, da je zavod faliral, ker nišo imeli deloma zadostnega strokov-nega znanja, deloma ker so prepovršno izvrševali kontrolo. Sodišče je raz-sodilo, da morajo vsi člani ravnateljstva in nadzorstva povrniti defravdirano vsoto. Razgled po slovansbem svetu. Rezultat Ijudskega štetja iz 1. 1910. Dunaj, 17. julija. Po definitivnem rezultatu Ijudskega štetja z dne 31. januarja 1910 je štela Ljubljana 41.727 prebivalcev. Izmed teh je bilo 33.846 Slovencev, 5950 Nemcev, 360 Ćehov, 95 Hrvatov in Srbov in 290 Itali-janov. Ljubljanska okolica je štela 51.699 preMvalcev. Med temi je bilo 50.034 Slovencev in 1184 Nemcev. Celje je štelo 6919 prebivalcev, med temi je bilo 2027 Slovencev in 4625 Nemcev. Maribor je štel 27.994 duš, med temi 22.153 Nemcev in 3823 Slovencev. Ptuj . ste! 4625 prebivalcev, med temi samo 602 Slovenca (?) in 3672 Nemcev. Celovec je imel 28.911 prebivalcev, med temi Slovencev 1761, Nemcev pa 25.582. V Pulju je bilo 70.499 prebivalcev in med temi 3524 Slovencev, 16.443 Hrvatov, 30.902 Italijanov in 9046 Nemcev. V tem mestu so torej Italijani v rnanjšini. Gradec je štel 151.781 prebivalcev, med temi samo 1050 Slovencev. lzvršihie naredbe k novemu bramb-nemu zakonu. Dunaj, 17. julija. Vojno ministr-stvo je že izdelalo izvršilne naredbe k novemu brambnemu zakonu. Te naredbe izidejo začetkoma meseca avgusta. V teh naredbah bodo ime-noma našteti vsi oni učni zavodi, ki dajejo pravico za enoletno službovanje v vojski. Kakor zatrjujejo bo ste-vilo teh zavodov znatno večje kakor v starem brambnem zakonu. Schonererjeva 701etnica. Dunaj, 17. julija. Danes slavi vodja vsenemške stranke Juri Scho-nerer svojo 701etnico. Schonerer je ustanovitelj in vodja tište stranke, ki ima v svojem programu priklopitev Avstrije Nemčiji. ki se naj potem pretvori v Vsenemčijo. Habsburžani bi potem seveda izgubili prestol, oz. bi postali vazali pruske vladarske hiše hohenzollernske. Schonerer je tuđi oče takozvanega *proč od rim-skega« gibanja. Današnji »Alideu-tsches Tacrblatt« je izše! v slavnost-ni izdaji. Schonerer je bil vedno ljut nasprotnik Slovanov, toda odkrit sovražnik. Osebne poštenosti mu ne more nihče odrekati. Od stop vrhovnega nadzornika domobranstva. Dunaf, 17. julija. V tukajšnjih vo-jaških krogih se širi vest. da v kratkem odstopi tuđi vrhovni nadzornik avstrijskega domobranstva nadvojvoda Friderik. Letošnje velike vojaške vaje. Dunaj, 17. julija. Letošnje velike vojaške vaje bo vodil prestolona-slednik nadvojvoda Franc Ferdinand. Vršile se bodo v Južni Ogrski med Temešvarom in Szegedinom. Udeležili se jih bodo tile kori: Pe-štanski, Košuški, Temešvarski, Her mannstadtski in del zagrebškega. Vaje bodo trajale 4 dni in sicer od 9. do 12. septembra. Manevrov se bo udeležilo 120 bataljonov pehote in 95 eskadronov konjenice, ki bodo raz-polagali z 280 topovi in 160 strojni-mi puškami. Pri vojaških vajah bodo se vporabljali prvič sistematično vojni aeroplani in zrakoplovi. Ceško-nemška spravna pogajanja in češki deželni zbor. Praga, 17. julija. Z nemške strani poročajo, da so se pojavile v spravnih pogajanjih med Nemci in Čehi velike težkoče, ki groze razbiti spravna pogajanja. Temu nasproti pa javljajo s češke strani, da se na-hajajo spravna pogajanja v tako ugodnem tiru, da je skoro Čisto gotovo, da priđe do definitivnega zaključka sprave. Dne 27. t. m. se se-stane češki deželni zbor in bo zbo-roval do 2. avgusta. Razpravljal bo o predlogih spravne komisije in bo končno odobril rezultate spravnih konferenc. Poljsko-maloruska spravu poga- ianja. Lvov, 17. iulija. Dne 5. avgusta prične tuka] poUsko - maloruska spravna pogajanja. V prvi vrsti bo šio za to, da se urede razrnere v ga-liškem deželnem zboru. Atentat na vlak. Krakov, 17. juliia. Na kijevski brzovlak je bil pri postaji Koziatin izvršen atentat. Vlak je skočil s tira in je bil skoro popolnoma razbit. En sprevodnik je bil na mestu mrtev, 13 potnikov smrtno poškodovaniru 3 pa umirajo. Ob progi so aretirali nekega neznanca in 6 orožnikov. Očividno gre za političen atentat. Minister Heinold pri cesarju. Išl, 17- julija. Danes dopoklne |e sprejel cesar v osebni avdijenci ministra notranjih del, barona Heinol-da, ki mu je poročal o tekočih vpra-šanjih notranje politike. Avdijenca ie trjala tri Četrt ure. Po avdijenci je bil povabljen na dvorni obed. Popol-dne bo baron Heinold konferiral s skupnim finančnim ministrom vitezom Bilinskim in z vnanjim ministrom grofom Berchtoldom. Zaplenjeni nemski parnik. La Coruna, 17. iulija. Oblasti so tukaj zaplenile nemski parnik »Am-bos« iz Hamburga, ki je bil natovor-jen z veliko zalogo orožja. Kapitan zatrjuje, da je bil parnik z orožjem namenjen v Carigrad. Oblasti pa so mnenja, da je bilo orožje namenjeno portugalskim vstašem in da bi ga bil parnik izkrcal na gališki obali. Dezertacije iz turske armade. Cetinje, 17. julija. Dan za dne-vom prihaja veliko turskih begunov na crnogorsko ozemlje. Po veliki ve-čini so vsi ti beguni dezerterji turske vojske. Pretežna većina njih so Albanci ali pa pripadniki drugih narodnosti kristjanske veroizpovedi. V vladnih krogih računajo, da je v zadnjih mesecih dezertiralo s turske vojske okrog 1500 vojakov, in sicer ve-činoma v Stari Srbiji, Albaniji in Makedoniji. Vstaško gibanje v Albaniji. Berolin, 17. julija. Iz Carigrada poročajo, da vlada v vladnih krogih silna depresija, ker prihajajo neprestano iz Makedonije in Albanije brzojavne vesti o častnikih, ki so se pridružili vstaškemu gibanju. Bitolj, 17. julija. Vodja upornih častnikov Tajar bej je izročil vladi memorandum, v katerem stavi ultimatum glede zahtev upornih častnikov. Bitolj, 17. julija. V Djakovi so Albanci proglasili avtonomijo Albanije. Bo.ii med deiavci in orožniki. Dunikerque, 17. julija. Včeraj popoldne je prišlo do ostrega spopada med stavkujočimi deiavci in orožniki. Orožniki so naskočili delavce z orožjem ter ranili več oseb. Nemiri so trajali do večera. Mnogo delavcev je težko ranjenih. Nemski častnik aretiran v Belgradu. Berolin, 17. julija. Listi priobču-jejo iz Zemuna poročilo, da je srbska obmejna straža v Smederevu areti-rala nekega nemškega častnika, ki se je v čolnu vozil po Donavi, češ da je sumljiv, da opravlja vohunske posle. Aretiranega nemškega častnika so baje v SmederevTi se nahaja-joči srbski častniki pretepli in ga potem vrgli v ječo. Nemško poslaništvo v Belgradu je baje pri srbski vladi viožilo oster protest, ter zahtevalo, da se častnika nemudoma izpusti. Preiskovalna komisija za Albanije Carigrad, 17. julija. Albanska poslanca Zureja in Sahiju sta vroči-la vladi spomenico, v kateri z vso odlocnostjo zahtevata. naj se posije v Albanijo posebna komisija, ki naj preišče vrzroke tamkajšnjih dogod-kov. Vlada bo v to komisijo imenovala baje vojnega ministra Muktar pašo in Taniš beja. Novi turski vojni minister. Carigrad, 17. julija. Vlada je predložila snoči sultanu Mehmedu v podpis irade s katerim se imenuje za vojnega ministra Mahmud Muktar paša. Obsojeni ruski mornarji. Sebastopol, 17. julija. Mornarič-no vojno sodišče je obsodilo 10 mor-narjev na smrt, 5 pa na 6 let težke ječe radi upora na oklopnici »Ivan Zlatoust«. Rusko - kitajska pogajanja. Petrograd, 17. julija. V okraju Saizan v Srednji Aziji so odkrili velika najdišča zlate rude. V Saizanu se vrši 28. avgusta kongres kitajskih in ruskih obmejnih uradnikov, ki bodo razpravljali o tem, kateri državi pravzaprav pripadajo ti zlati rudokopi. Rusko - japonska zveza. London, 17. julija. >Times« po-roČa, da dospe v soboto v Petrograd iaponski princ Katzura v svrho, da sklene z rusko vlado formalno rusko-Iaponsko zvezo. Glasom te pogodbe priznava Rusija Japonski popolnoma svobodno roko v Južni Mandžurir ter političen vpliv tuđi v Mongoliji do Tore, 161. Hev. SLOVENSKI NAROD. Stran 5. gdja turikih oporni* tast-nihov Bjafer Tajar bej. (Iz potnih spominov.) Bik> je o božicu leta 1008., ko se -eksihka kriza pribHževala svo- vrhuncu. Takrat so listi mnogo ^ o sihtem vojnem raspoloženju -rbiji. zlasti pa v njenem prestol- mestu v Belgrado. O božicu so bili takrat trije praz- Prevđarial sem, kako bi pamet- :potrebil ta prosti čas ter si kon- domisliU da bi morda bilo umest- iko bi dela prosti čas vporabil za v Belgrad. da bi se nalicu me- jči! o faktičnem položaju v Sr- ^voj nacrt sem tuđi izvedel. Na -ki sveti večer sem fcil že v . ićn. > posredovanjem in pomočjo - prijateljev in znancev se mi rV >rečilo izposlovati. da sta me •eida pokojni dr. Milovan M i I o - : n o v i ć, takratni minister zuna- JeU m Nikola P a š i ć, ki pa ta- - ni bil na čelu ministrstva. ter ini čila svoje nazore o položaju. s?*no razgovorov s tema dvema : koma in diplomatoma sem na priobčil v »Slovenskem Narodu . V hotelu »Moskvi«, kjer sem sroval. je bil moj sobni sosed tur- major Gjafer Tajar bej. ■if se mi je zdel zanimiv, zato sem ■cvprašal, kal ie moža sredi zime B-vedio v Belgrad. I Rekli so mi: Turski vlaii je do- ■ poročilo, da kupici Srbija silno ■ sko ob makedonski in novopazar-m mejL Da dokaže neresničnost teh m>i\. ie nnvnbila srb^ka vlada Tur-I \ na šije svojega vojaSkcga B-edenca v Srbilo, da se na mestn »ebno prepriča, kako iz trte izvtte I ^vražne nakane Srbije proti Tur-■i Ta izvedenec je bil major G j a -■:* T a j a r bej, ki je bil takrat sta-m? ni ran v Prištini. Ko je major ob-■"41! mejo, je za par dni prišel v Bel-lid. V pozdrav so mu priredili sve- ■ _ ^~-^et p|-| »Kolarcu*. Na ta ban-1 i dobil vabilo tuđi jaz. Tu m- se seznanil s sedanjim vodite-m-r: turskih upornih of'c:rjcv. takrat-■". ^ajorjem Cnater Tajar bejem. I P>il je to mož, star kakiti 40 do 42 ft - -ŠCenega, temnega obraza: ka-l*.:eristične ustnice so ga izdajale ■ -nstnega Turka. I Tafar bej je ime! dolg turski go-m\ ki ga je na'o prevede! na srbski » nfsatelj Mušić. I Kvirtesenca njegovega govora I -ih. da je treba zastaviti vse ron-I -e Bafkan obrani balkanskim I „ n. To pa bo mogoče samo. I Nxlo vsi balkanski narodi u/a-1-, -pol no svobodo in ako se bodo i: "ili po načelih bratstva in ena- I v* I Kar ni Nušić točno prevedel iz ■r*-Ke&ega v poletju pogosto veliko visokost vsled nastopa bljuvanja in crevetnega katarja. Takim obolenjem je treba zato o pravem času priti v okom & primerno prehrano in izpopolnitvijo v slu^ajih, če ni na razpola^<> materinega nileka, težje prebavno kravje mleko 8 pridatkom, kakršen je »Kufeke«. To živilo, ki je otroški prebavni organ lahko srka, je redilno in je otroci radi uživajo. />Kufeke« se je vled svojih prednosti že v nežtetih slučajih sijajuo obnesel. 15 škatelj vlečeš seboj, ^^^ klobuke, bluze in bogstgavedi kaj še ^^^H vse. Da bi se pa resno zavarovala ^^^^ proti prehlajeniu, na to pa še ne I misliš ne. Sedaj pa bodi. tako pti-jazna in vzemi seboj 6 škatijic Fay-evih pnstnih sodenskih mineralnih pastilj, ki sem jih ravno kupil. Z njimi se ubraniš prehlaje, če bi se pa vendar prehladila, tt pa najzane-^^^^ bSjiveje pomagajo. Fayeve pristne ^^^H >odemce stanejo K 1 25 škatliica in ^B^F se dobivajo v vsaki lekarni in drogeriji. I ^ MOJ STARI nazar je in ostane, da proti prhljaju, prezgodnjemu osivenju in izpadanju las kakor sploh za racionalno nego-vanje las ni boli Šega sredstva nego svetovnoznani Bay-rum s konjičkom, znamko lesen konjiček tvrdke Bergmann & Co., Dečin n. L V steklenicah po K 2'— in 4—, se dobiva po vseh lekarnah, drogerijah, parfumeriiah in brivnicah. :: ■MMMMHMl Proti prahajem, luskinam in izpadanju las TaoDO-cbiiiiD Mtnra l sa. laa« latera okr«p*uj« lasiftče, odstranjuje lusk« in prepreduje Izpadanje las. 1 MeiileBleti s it«iT•«!•••» i kr«ai«. Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zalog« vseh pre»zkušenlh zdravil, medic. iril, medicina!, vin, ftoecMali ^6t, najf»nej*ih parfumov, kirurgiikih obvaz, svežih mineralnih vod itd. Dež. lekorno Milano Leusteko iLiublja«! R«sl,eva cista št I. poleg novoxffraiene Vetrovi Nebo 16 2. pop. 7383 24-2 i sr. jug pol oblač „ 9 iv. 738 5 17 2 brezvetr del oblač. 17. 7. zj. 738-2 128 , si. jjvzh Srednja včerajSnja temperatura 192", norm. 19 8^ Padavina v 24 urah 0*0 mm. Bvrsna poro6ila- MAHauka .Kreditna banka v Ljubljani«. Uraial kani tfaaajtke ««rzc 1«. ja lij* Itl2 ■•lettoeal pa«lr|l. **—* ■••«•" 4r, ma)rra renta .... 87 50 87*70 4*2° 0 srebrna renta . . . . 90 75 1 9095 4»/, avstr. kronika rcata . . 87 50 I 87*70 4-/. ogf. „ . . 87^0! 87 70 4% kranjsko deželno posolilo 92-25 ^25 4»/, ko. čeike de2. banke . 90-75 91 75 Sreike U 1. 1S«0 •/. . . 44 Ljubljanska odvetoii ptsarna išce proti takojšnjemn vstopu2530 Uinta ki mora biti doktor in narodnonapred-nega mišljenja. Plača in drugo po dogovoru. — Pismene ponudbe s kratko biografijo brez prilog je nasloviti na upravništvo »Slov. Naroda« pod Šifro : „Odvetniški koncipijent". z Mesto posebnega naznanila« I Ivamka Troit roj tgmr naznanja v sroiem in svojfli otrok AlOizii«, rraaceta, MaHl«, Clrlla, Mihajla m Msiadto imenu, da I je njen dobri soprog, nad vse skrbni oče, gospod 2526 Franc Ks. Trost aadiićiteli, l-#tmiM Hat««. ia»lala*«a krliM, tmfml* tetefai« V&sllske **•*; m»*#l«i* pniHf. fMlla«fa draltvs M I««, DO dolKOtrajni botezni, previđen s sv. zakramenti za umiraiočc, đtnes, I dne 16 t. m. ob 4. uri popoldne mirno v Gospodu zaspal. I Pogreb bode v Cetrtek, dne 18. t m. ob 4. uri popoWnc na I župno pokopaliSče na Igu. Blagopokojni se priporoča vsem sorodnikom, prijateljem in znancem v pobožni spo min in molitev. Sv. maše se bodo darovale v fupni cerkvi na Igo. %, dne 16. julij* 1912. Iftu pr#at©voljalh gasilnlh draitov Kraa|ake naznanja tužno vest, da je gospod Franc Ks. Trošt ludodtclj. tajnik dež dne gisilske zveze, naćelnrt: gasOske župe itto-lnarske, oaćehiik gasilnega društva tanskegt, inetuft zaslmnegk križea Ltd. danes ob 4 popoldne umri. 2537 Pogreb rajnika bo v četrtek, doe 1«. juiija ob 4 popoldne te ftnše I 2alosti na pokopa!iš^e na Igu. Bodi blag spomin zvestemu in netimornemu tovariSu. K Ljubljani, dne 16. julija 1912. Matof »airti, Cm. ar«bdk FraM lallirltl, t č. podnaCelnik. i. £. načelnik. I Stran 6._________________________________________________ SLOVENSKI NAROD. ______________________________________________161 Stev Dne 1. avgnsta 1912 ob pol 10. uri predpoldne se vrši ■■■ pt»ed g. kr. okrajno »orfnijo v C^lovoti fttev. M == dražbanje zemljišča vi. št 13 kat obč. Št. Juri, obstoječe iz velike enonadstropne hiie, v kateri se nahaja gtiMlai, iz velikih hkvov, kjer je prostora za najma nj 30 glav, 6 ha % a njiv, 2 ha ===== 82 a travnikov, 1 ha 19 a pašnika in U ha 44 a gozda. - Posestvo je oddaljeno pol ure od Ceiovca, ima krasno lego ter je prancroo tuđi za vsako obrt Posestvo je cen j eno na 21 000 K najmanjŠi ponudek znala 14.000 K. vadila je treba položiti 2.100 K Kupci, ki bi nato posestvo reflektiraJi, dobijo vse potrebne podatke v pfsarai *r. Ftrd. MUlerJa, odmetnika v C«1*vm. 2528 St. Wtf4& -^-----^ ^ 2522 Za ipii vodovoda v WM. ott li Tuhini. otraj Kanik. oa 8660 K 42 h in ajetja in rezervarja na Jelo, obtina Zoornji Tuhinj. okra] Kamoik, na 2375 K 20 h proračun ,eaa dcla in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obramave. Pismene, vsa dela zapada-oče ponui:be ?. napjwd>j enotnih cen proračuna nai ae predlože d* 3» avgBSt* L L •• 1JL •■•ifkM podpisanemu dež. odboru. P-Tjdbe, katere mora:o b:ti kolkovane s kolkom za 1 krono, dopo-siati je zapećatene z napisom »Pooudba za prevzetje ^radbe vodovoda v Cir-Iniiah ozir. zajetja. in rezervarja na Selu, obeina Zgornji Tuhinj«. Pooudbi mora biti dodana izrcena izjava, da pripozea ponudnik stavboe pogoje po vsej vsebioi in da se jim brezpogomo ukloni. — Razveo tega je dodati kot vadi i le 5*'o stavbnih stroškov ▼ gotovini ali pa v pupilarno varnih vrednostnih paptrjih po kurzni ceni. Ponudbi za prevzetje vodovodnih del v CirkuŠah je tuđi priložiti se znam enotnih cen za vpeljavo hiŠnih vodovodov. Deželni odbor si izreČao pndrii pravico, izbrati ponudnika ne glede na Tišino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno obrarnavo ali pa dela sploh ne oddati. Nacrti, proračun in stavbm pogoji se dobe pri deželnem stavbnem uradu v navadnih u radnih nrah in sicer za vodovod v Cirkušah za 4 K, za rezervar na Selu za 2 K. Od dež. odbora kranjskega ▼ Ljubljanu doe 17. juli ja 1912. C. fcr. avstrijske t§£» državne želemlce. zvleček iz voznega reda. -_^i...,^_......_..-—■■■--------------— Veliaven od 1. maia 1912.--------------------------- Postala: Lf«*H*a* \u±ni kolodvor. Odho4. 6*54 a,g»ii aj- Osebni vlak na Kranj, Tr-žič, Jesenke, Gorico, Trst, Trbi'2, Beljak, Franzensfeste, Celovec, St Vid ob Glini. Dunaj. 7-S2 atj«at*»aj« Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št Janž, Rudolfovo, Stražo- Toplice 9-O9 ctopolta*. Osefcni vlak na Kranj, Je^emce, tz zvezo na brzovlak na Beljak, Ino most, Sofriograd, Monakovo, Koln, Ce-lovec, Linč, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.] 11-SO +mpmMmm* Osebni vlak na Krani, Tr2ič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj. 1*31 ptptliiHi Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. JanZ, Pudoifovo, Stražo - Toplice. S*S2 po^oldn«. Osebni vlak na Kranj, Trži^, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, S-S* xvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesemce, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Momkovo, Vlissingen, (London), Celovec, Linč, Dunaj 7*^J£ ivećer Osebni vlak, na Grosupl)e, Ko^evf«. Trebnje, Št. Janž, Rudolfovo. fO«SS P* noći. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzoviak na Beljak, FTanzenfeste, Ino-■M>st, Solnograd, Monakovo, Une, Prago, Dnždane, Berlin Prihod. 7«ftS xj«traj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber- lina, Draždan. Prage, Unca, (Londona; Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino- mosta, Beljaka), TržiČa, Krania 8*99 xjwt*»aj. Osebni vlak iz Rudolfovega, Sr. Janža i ebnjega, KoČevja, Grosupljega. 9-51 dop*ldw«. Osebni vlak iz Trbiža. Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linča, Celovca, Monakovega, Solnograda, lnomosta Beljaka. 11-14 rfj«|»«M«t«. Osebni vlak iz Gorice, Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca, Beljaka, Tržila, Knn'a 9-#O popol4ne. Osebni Iz Straže-Toplic, Rudolfovega, SL Janža, Trebnjega, Ko- čevja, Gro^'jr'iega 4-20 po pol dne. Osebni vlak oa Trsta. Gorice, Trbiza, Jesenic, Linča, Celovca, Solnograda, Franzenfeste. Beljaka, Tržiča, 7»2S xwečer. Osebni vlak iz iesenic z zvezo na brzovlak iz Berlina Draždan, Prage, Dunaja, Linča, Celo^ a, Kolna Monakovega, Solnograda, Inom »sta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka). **IS «"•*•»'• Osebni vlak iz T' "a, Gorice, ^b:ža, Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca, Beljaka, Tržiča, Kranja. j 9-|§ p« mm&L Osebni vlak iz Stražc-To-plic, Pudnlfovega, St JanZa, Trebnjega. Kočevja, Grosuptjega. 11-33 pM m«o1. Osebni vlak iz Trsta. Gorice,Trbiža Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja Postafa: Mvbijaiia dri. kolodvor. Odhod na Kamnik 7-27, 11-50, S-12, 7'ISi (lf*22 °b nedeljah in prazmkih). PHhoi '? Kammka i"42f 11-O0, 2*41, 6-i&i f1O-3© ob nedetiah in rraznikih). C kr. drtavno-ielezniško ravnateljstvo v Tri f Krasna umetniška reprodukcija « več barwah ra z«ahi;viii: uroiiarjkvk slike 1 PRIMOZATRDBARJA Ž* H USTANOVtTELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI ■§ jjl] m9 Cena s pošto kron 3-2O DBfl S | HARODHfl KHJKiARHA ^SSffg: ^ KS Bkarit m »prejme 249a fai iantn. Ini ma Mu B. Priienne li iniiia ii ntlia n niti« Hvzetjo Iv. Bonač v Ljubljani. C«aa allkl 9 krca. 273 Ena v Spodnji Siški, enonadstropna, s stavbnim zemtjiščem ter obsega 2 orala. Hi§a nese 2 200 K na leto, == prmim se Jako po ceni. ^^= tu v >Costah z Z staiovanjena in r»-rr»|ii*čem ter obsega 400 seinjev. se pr*4a pm pray aiiki Geni. Več pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2481 DDnDDDD JttojepiSEc vcšč slovenŠČine in oemSćine, ki ima svoj lastni stroj, se priporoČa za vsa-kovrstno delo na dom Delo solidno in po ceni. — Naslov pri upravniŠtvu »Sloven^kecja Naroda«. 2479 DDDDDaa PflZOr' Zaradi belezni se oida i najera POZOFI trgovi i m. blagom -----------------= :n — ^—_----- gostilna i gospodarskim goslopien pri okrajoi cesti na deželi. Vse skupaj se po dogovoru tuđi proda. Promet na leto c"ez 100.000 kron. — Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. Tapetnik Dragotin Puc Ljubljana, Marije Terezije testa M 16 na dvorišču, levo 3856 se priporoča za vsa v to stroko spada-joča dela Velika izber zgotovljenih : divanov : otomanov in modrocev. H Zbirka j9 LJ avstrijskib zakonov jj I v slovenskem jeziku. I I 1. zvezek: I o rtudodelstvih, pregreških I in prestopkih z dne 27. maja 1862 St. 117 drž. zak. z dodanim ttotovtt »ali—mi z dne 17. dec 1862 št. d. z. ex 1863 in drugimi no- vejšimi zakoni kazensko- pravnega obsega. W ptateo veuui S B| po petu • K M vi«. ^H ti UmMIoiiI, Ml ^—.------------ i ZahHriravnik Dl W. \iM ■ plomblrm zobe In narefa nove zobe, ordinira ] ■ na Jesenicah j aj tiak daa od 2. do 5. popoldae, lzvzemil vsake srede. ! ■ = Ha Bledu :s j aj vsako sredo od 2. do 5. ure popoldne In ob no- j B doi]aji od 9. do 11. uro dopoldne v Tili „Adrla" Perz. j ^■■■■■■■■■■■■■■BnlBniBiHBniBHH Naznanilo prodaje] Podpisano upraviteljstvo konkurznega sklada Josipa Ferenčaki trgovca v Breticab | naznanja, da se proda vsa zaloga obstoječa iz manufakturnega in špecerijskega blagi železa, usnja, oprave, deloma tudi pohištva i. U Prodala se bo zaloga povprek. Vsa zaloga je sodnijsko cenjena : 23.018 K 83 vin. Ponudbe vložiti te pri podpisanem upraviteljstvu do 5. avgusta 1912. Vsak ponudnik mora položiti kot varščino 10% cenilne vređnosti, t je znesek po 2300 K, katera varščina zapade v prid konkurznemu sklad; ako bi kupee ne izpolnil pogojev. Kupnino položiti je pred prevzetjem blaga, blago pa se mora odpi ljati v 14 dneh, računjeno od dneva, ko bo kupee o sprejemu njegom ponudbe obveščen. Upraviteljstvo ne prevzame nikake odgovornosti za množino in kaki vost zaloge. Inventarni zapisnik je na ogled pri upraviteljstvu, katero razkaže ■ zahtevo ćelo zalogo in ki daje vsa potrebna pojasnila. Brezice, dne 15. julija 1912. Dr. LJndevit Stiker, odvetnik v Brežicah kot upravitelj konkurznega sklada. dT^\ 1 | j 1 priza&evani. najti najboljše in nj mJ^^.J iziatnejse sredstvo za izboljSar kave ============== dosežejo vedno le one gospodinj ki kupuje jo kavi ni pridatek v zabojčkih ali v zavitkih, osna- ^x|^ canih s „kavinim inlinčkoma. *, f One so izDrale najbolje, kajti pridatek "^^" za kavo s „kavinim mlinčkom" y' * S je najiedrnat9jši, najokusnejši in Tvomisica mamki najizdatnejši izdelek te vrste, ker je 708—iv. ---------—------- . r t u Tovaiia v Zagreb ___L opravi Francka.----------- -------------------------------------—~ g 100 12-7 2 Dražbeni oklic. Po zahtevan u Mariie Vrečko, posestnice v Većjem brda zas pane po dr. Josipu Vrećko odvetnika v Celja, Posojilnice v Celju zastopane dr. Juro HraŠovcu, odvetniku v Celju, dr. Josip Srneću odvetniku V Celju mestne hranilnice Celjske, zastopane po dr. August Schurbiju, odvetaiku v Ce to 2. SGplGmDra 191Z dop. oli 18 u licumesla v Mrzlem polju (Loka št. 34 in vi. Št. 93 in 133 k. o. Kaltenfeld (kmetiisko posestvo) z na prvem zemlji: se nahajajo^o pritiklino, obstoječo iz najpotrebneisega orodja, in sicer, c zemljišči skupaj ali vsako posebej ali po posameznih parcelah. Nepremičninam, ki jih je prodati na dražbi, je določena vrednost sicer vi. št 93 d. o. Kaltenfeld 4802 K 65 v, vi. št. 135 taiste davčne obč pa 3080 K 50 v, od česar odpade na pritikline 62 K —. Najmanjši ponudek znaša 3201 K 77 v oziroma 2053 K 67 v; p tem zneskom se ne prodaja. Draibene pogoje, ki se obenem odobre in listine, ki se tičejo nep mićtiin (zemljiškoknjižni izpisek, hipotekarni izpisek, izpisek iz katastra, ce tvene zapisnike itd.) smejo tišti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznan njeni sodmji med opravilnimi urami. Pravice, katere bi ne pripušČale dražbe, je oglasiti pri sodniji najp< neje v draibenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi sicer ne mogle razveljj ljati glede nepremičnine same. O nadaljmh dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, kat« immjo sedaj nanepremičninah pravico alt bremena ali jih zadobe v teku draibene postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadaJ niti ne stanujejo v ok( šu spodaj oznamenjene sodnije nitine imenujejo v tej sodnem okra ju stanujočt pooblaičeoca za vroćbe. Kupci posameznih parcel morajo najvišji ponudek takoj položiti V slučaju prodaje do parcelah nakaiejo se preživitne, stauovske, pre lropne pravice in realna bremena v pokritje le iz skupila. C. kr. okrajno sodl&će Laškc I odd H, dne 7. julija 1912. 161 Stev. __________________________________________ SLOVENSKI NAROD. Stran 7. J Moderno 22*5 nonooonle M± onroma 5 sobami in drugtmi Mrklinami M 9đŠM S« ftTfnstOT l*k loljanska cesta ftt. 22. prva Isa in trda, (suha); radi pomajn-S< i prostora znižane cene. Dostaje >e na zahtevanje tuđi na dom. ■ima laf * SCA8HTTTI, za shla-I^Ua drtavaftffft kolaiTvra. s ^ Pozor! Dobro vlnal Pozor! . Zaradi oddaje restavraeije >prodam vso zalogo vina ¥6Č 100 nektolltrov sromeljčana, dolenjca in drugo vino po nakupnih cenah. Vino oddam bodisi v Ljubljani in tmnsito. 245° Jos. Schreyv restavrater na lulnem kolodvoru v Ljubljani. Trgovina 15 let obstoječa, z vso opravo za Specerijsko blago in perilo, kleti, blizo poSte in kolodvora, se takoj odda. 2496 Natantneje pri lastniku Dollnar, Celf«. ________ Cena mesečno 30 K. - J. Zamljen tovlfartki moliter ¥ Ljubljani, Gradišće 4 izvršuje vsa čevljarska dela do najfi-nejše izvršitve in priporoča svojo zalogo storjenih čevljev. Izdeluje tuđi prave garske im telovadske ftevlie. Za naročila z dežele zadostuje kot mera iprposlan čevelj. 245 hm in nepiiva liubezen. |-|: Opatov praporščak.: ■ jvest, — Spisal Blaž Pohlin. I I ZgodovinsLapovestSpisallv.Remec. ■ ua» broš. 1 K 60 vin., vct 2 K ^^% Cena broš. 1 K 80 vin., vez 2 K B5O vin, s pošto 20 vinariev već I I 70 vin., s poSto 20 vinarjcv već ■ I Ti najaovejši zabavni in veseli knjigi pnpo'-DĆa najtopieje I rjjtarožna knjigama v flubljani." I Razglas. 1 Z razgltaam deaeiaega odbora z dne 22 junica 1912, >t 492 je bila Ld drogtmi * Š^UBa^ašm nkam 7tk jalija 1912 razpisana tuđi ia okrožnega imihi v lii I ^ plaćo 1400 K in letno aktivitctno do kl ado 200 K, dalje s pnbolj-kom 1 7cocga okrožja v zoeskti 1000 Ktcr z nagrado 480 K za uradna pota v Žire I Ker je med tem zdravstveno okrož;e svoj pobol|>ck zvišalo na 2400 K I taj za službo okrožnega zdiatmika v I dri] i podahša 2505 I do 25. julija 1912. bd đež. odbora kranjskega I v Ljubljani, dne 14. julija 1912. llvanJax in sin I v Ljubljani, Dunajska cesta 17 j I ~ priporoča svojo bogato zalogo :: voznih koles. Sivalni stroji za rodbino m obrt. i Mi sli jir. ' Piettlnl stroji " en ve ikost jNaznanilo prodaje. ■I Podpisano upraviteljstvo konkurzne mase Karla Lenćeta %a Laverci prodajalo bode )Vm~ od 22. JnUJa 1912 dalje -^t I vso v konkarzno maso spadajoćo in v Lmverci »e aahaiaiočd ^^R^^^i7 E^ I za walijaiaia) ^^H^H^ H^LI kakor tmii ^~^^^^B_ I^^BI ta vcx1o, rotm in B^^^^^^^|^| B H^BI. stroiai obrat, I^^^^^HKbbBBBm m v^B ^p^ ,. vMcr 10uli ^KdK^^paM M W^B «r<*k, plin, petro- ^^E^S^^KJ^^ m Spi iei m De(lcin BK«B^aV^BT' U B^3 Isdeluje nar cncir ^P^_^B^a^i^yt polusnje. % > Ofljemainc Knjižice K ceMh j i Zahofaiolsihmzkovinraank. | i Zavitke za trade ▼ rseii veiik< stih | I ------Velika izber----- } C rub ptaaraUkili H«f>Mćta, f ratftrk, ktnraik*?, tabUc, i | ffOMc, toalte ttC 1 J JaTvt » *o»« ^ umetnike ■ I ------ Razgletaice —- I {* pokrajinske, humoristične, umet fg nlike vaeh vrst od najpreprostejših £ ■ do naifinejiUi- a l jM**i a slite m topisikc, f 1 vezane v pliš hi v usnje J I ------pocziUkc kiift ------ | J f«do»icc za rtrokc | ( Cesoi tkvrOd za raflrtikt ( I tisalat iokc tritoMU. pakte, j I risakn nosila, tiit, {••&. | I Pftcsi hi ttaMkL | ^^^^au^K^ha^Bam^ww^^P^s^^^riiB^aaaaaaaaaaBBBfaBBBh.ai la^^**ana^^*^laaPHa^*^a^Ba^P^*^a^a^a^^*aaa^^aaaa*^^KB^aaajam Đeželni zbor kranjski in đežeino Tlnance Sb^SSS Spisal bivši deželni glavar Fr. pl. Suklje. < BBBaajaaai Oob>i se v ^= „jlarodni knjigami" v Ijubljani. ■■■■■■■■ Cena: 1 K 8O vin., s pošto 2O vinarjev ve6. I ■jBjBaaaaajajBaaai . _ _ ,____. _ ^ y_____^_______. .______ ^ , ^_____^ ^ ^_____r ^ ._________^^_____, , ,_____,-> /peSb^ 14 dni! 14 dni! /^fe\ I «i RnzprodDla @ zaostalih slamnikov vseh vrst I po čudovito nizkih cenah, samo v modnem salonu I Stuchly - JAaschke, Židovska ulica št. 3. I ij jzLnglešlzo sklačLišče obleTc « 3 O. cF>erncLtovič m i |q LjizbljcvnjCL, Jllestni trg štev. 5 tj I aarflaa/-a Ojca8ij8jco prodajo 1 ^|i voletnik oblek in slamnikov za posvode in dečke, «8 ^f) ter poletne damske konfekcije z globoko redu- iS jS ====== ciranimi cenami. ====== (fi ®®® H® ® ® ® ® ® ® ® Q ® ®® ® ® ® I Kolinska tovaioa i (U Hl [■] ^^— ic^p ^^^ ® Hl Hl i pol n i kn. I [■] ML 2347 [■] S Oferti v pišamo v Ljubljano. gj ® 111 I51E51I51I51I51IB1 mffllil [ffllillilfiimfiimillliiril Stran 8.___________________________________________SLOVENSKI NAROD.____________________________________________________161 8tev. lTPriporočamo našim ^* M/fkl IVICI/A .TH/sTiDI IH Si^ n 6D««rmf New - Ideal 1913« kosilnicah so jekleni ali kovani in mm IML »De«nng New - Ide« 1912« kostlnice unajo mojo firmo Vrsi drugi >Deenng« kcosilni stroji, ki iih po»*ja>o rasne trrtlke, so stsr f». rejie(» modela sli — Ul, ronaredhe' 2' Kspite \m\ um _ »E>ecrh>g N*"»» - Idemi —„ 1913« kosilnice, ki se dobrrajo pnsrnectffesjs) s9 pri saloinika sa Kranilin Fr. Stupica v Ljubljani £*£T bljt priunta tili nm Njiti« zaiogi Dijtoljti nzrn. peljetfeiskili srraiei ii teteniK. Zastopstvo le prvovrstnih to-varen in priznano najboljših koles „KINTA" modeli 1912 Karei Čomernlk & Ko. Ljubljana, Dunajska cesta 9—12. — Specialaa trgoviio s kolesi, Motorjl, arto- ^= mobfli in pounenni ItB. WM Mehanična afolavnicai ^rmm^m rmmwm4m za vsa v to stroko spadajoča dela in popravila. Garaža za aviomtMI«. Zai^fja vmmmmmm-^^~Z tlkow za avtomobile, motOTJe in koles« ^^^SaflaV F*>|fts*aivlla mw ntilfw notom |HB vulkantziranja st*«sciai In •!§• za B^^—^ vse vporabe. lz^«s«j«v»lfilca k»- 3fewf- '•*- Sol« sa vašftj« z vsemi vo- |fc|/ žili. lntaraaaaiai smo t stronov- h—^aV nimt poiasnili brezplačno na razpotago. Stavbae parcele mm DuHajski cesti v L|obl)aJii pred delavskimi hišamt in na MlDCfth takoj ob mestni meji na Triaiki Cesti, vse z najlepšo lego so po izberi za -=^- primerne cenc —^— na prodaj. Več -e pr» vve dtt lastniku JOaV Trilmfc, am eiincal. 37. 2416 i SfttoSni salon. Gcu>4i4%tt% ca-tttarn pzip&toca , filobufic \ Sca Sho/- 0/ane/l 26 šoc čftanco. Šaćttt &lo6u/it vceno ptt- \ ' | puivlfetPt. đta&o 4**ci vene* ! ■ ' /. centa t&aotovifGnz. .\ 11 P^____________ J MODUKC in čepiće v najnovejših fasonah in v veliki izberi IVAN SOKLIĆ. 9V PrUtnl Panama-alamnlkl od 9 K do S0 K. ^VIE r" ^^^^^HBHala^^^^^ 2397 1 Ccnjsni lostniki srnmofonou! | ■ W Ker različni ljudje krošnjarijo z obrabljenimi ploščami ^ H I po deželt, pri tem se pa izdajajo za moje zastopnike in I ■ tuđi popravljajo pod mojim imenom godbene stroje in i I gramofone, dovoljujem si si. občinstvo vljudno opOZOritt, I I da jaz nimam nobenih ta^ih zastopnikov In pro- I I daiam plošče edino ▼ svoji trgovini L ■ Ljubljana. Sodna ulica 5. M Na izrecno željo pošljem plošče tuđi v izbiro, nikakor pa I ne pustim krošnjariti z njimi. Kupee dobi pri tem le ob- I rabljene plošče, sploh je pa krošnjarjenje od hiše do hiše tuđi prepovedano, in prosim, naj se mi vsak slučaj ako priđe tak zastopnik s ploščami, in se izda za mojega za-stopnika, naznani, da se bom mogel na ta način obvaro-vati sitnosti, katere mi delajo kupci takih plošč, ko uvidijo da so prevarjeni in so kupili stare obrabljene plošče. Pri meni se dobe plošče garantirano nove in po to-tovarniški ceni. Obenem slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da —_ izidejo s 1. avgustotn 1.1. nove plošče s slovenskimi napevi — H moških in mešanih zborov, novosti, katere dosedaj še nišo ■ 2 bile za gramofon posnete. ^^ ~^ BlagoTOlite poslati naslov in Vam posl|em sesaam ^^^ toa aramoloiaskla ploić zastoni la poštnino prosto. ^^ kp A. Rosberser, Uubiiono ^) PjgG'uHL'JR^I .... TEHN1ČN1 BIRO IN STAVBJSO PODJETJE :: IŽPIlIl^L ^j3WBH Meslfeva cesta H. 9€ (pttcff pUmame) IZĐELUJE: Hesljeva cesta it. 26 (poleg plinartie) I^^i^s^EsmI Beton * železobeton Strokovna izvršitev Vodovodi * elek- moderne apnenice. B^B^a^B^BBBB^LrJsaB B^B^L^^BBBBBB* ■> ^"^""^^B^BSSSSm^P^Tl 1 BBBB^feB^BBBBBBrS^BBsi BBBB* SJaf^. "A^JB£^B53I * mostove * strane ♦ vseh vrst načrtov ♦ trične centrale» tur- * * * KJ^SflBBk^t^i^^rf^aaa^^aajg^BajBi x^ PWttSp^^^ss^g| dvorane * zazidke prevzetje zgrado * bine *mirni * žage * Obisk strokovnih fllF&f iliHiJiu^uSJSlI :::x turbin. ::::: : tekmična mnenja. :::; opekame in ;;;; inšenirjev na željo.