3 nč.
38. številka.
za nedeljo 29. marca
(v Trstu, v soboto zvefccr dne 28 marca 1896.)
W -lV-.■
Tečaj XXI.
„EDINOST"
izhaja po trikrat na teden t Anatili is-danjih ob torkih, 6«trtkih in f*ot»oti»l*. Zjutvanjo izdanje iz-hajfi ob H. uri zjutraj, vočfrno pn ob 7. uri večer. — Obojno izdan j o stane : j.h loflpn m<ibp« . i. 1.— , izven AvutrijH f. 1.50 *k tri mesec . . „ 3 — , , » ra pol leta , . „ 6,— , , • 7M vns leto . . „ 12.— . * „In,—
Naročnino je plačevati naprej n* nar»6be brez priložene naročnine so uprava M ozira.
Posamične fitevilke «e dobivajo t pro* dafalnicah tohaka v Irmtn po 8 nvč., izren Trita po 4 nvć.
EDINOST
Oglasi bo račune po tarifu v petitu; za naslov* z debelini črkami ae plačuje prostor, kolikor obsega navadnih »rutic. Poslana. osmrtnice in jame zahvale. dn» mači oglf.si itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu □lica Caserma »t. 13. Vsako pismo mora biti frankovano. ker nofrankovana se ne »prejainajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamaciju in oglase spre-jorna upravniitvo ulie« Molino puno I o bit. 3, II. nadst. Naročnino in oglase je plaievati loco Trst. Odprt« reklama cije so proste poštnino.
G
,* ««miM Jm MM".
d Cavana » Ghega
Našim tržaškim čitateljem! t
Cinstvu naznanjamo, da je od torka, dnć 24. marca naprej, „Edinost" na prodaj razven ▼ onih krajih, kjer se je dobivala doslej, tudi y naslednjih tobakarnah: Ulica del Forni hšt. I (Gemgross Adele), ti S. Michele (Herze Eliza); „ Giulia hit. 6 (Borghese Katinka); BOSCO „ I (Benk Mate);
2 (Zanutti Adele); 2 (Covacioh Pavlina).
Opravoiitm Koncerta „Glasbene Matice"
dne 23. in 25. t. m. na Dunaj i.
(Izr. dopis.)
I.
Izvanredni dogodek, nastop naše .Glasbene Matice« v veliki glasbeni dvorani (Grosser Musik-vereinasaal) na Dunaji mi ni dal miru ter sem se napotil tudi jaz tija v našo cesarsko prestolnico, da svojimi očmi vidim in svojimi ušesi čujem, kak utis napravi slovensko petje na dunajsko, v mual-kaličnih stvareh razvajeno občinstvo. Ako hočem govoriti resnico, priznati mi je, da se mi je zdel korak „Glasbene Matice' presmćl ter da sem se bal, da so pevci tega društva precenjevali svoje moči, ko so se podvrgli težavni nalogi. Nekako tesno mi je bilo torej pri srcu, ko sem, vstopivši dne 23. t. m. ob uri zvečer v krasno koncertno dvorano dunajsko, da prisostvujem prvemu koncertu, videl v cesarski loži nadvojvodi Ludo-vika Viktorja in Evgena, zraven njiju namestnika nižjeavstrijskega grofa Kielmansegga, začasnega voditelja dunajskega magistrata, c. kr. glavarja Friebeiss-a in dragih dostojanstvenikov, po drugih ložah in v parterju pa cvet dunajskega muzika-ličnega občinstva. Sam pevec, sem se živo zamislil v duševni položaj slovenskih pevcev in pevk, ki so si bili v svesti, da gledajo na vspeh njih nastopa z zanimanjem ne le ves Dnn«y, in vsa Slovenija, nego tudi po širni Avstriji vsi pravi pri-
PODLISTEK. Na vseh koncih in krajih.
IV.
Pozivijete me, gospod urednik, da utemeljim iu z dokazi podpreiu naslov svojim listkom ter da opravičim svoj podpis, češ, da se vsebina prvih ne vjema z njih podpisom, imo pa in priimek da se Vam ne dozdevata dovolj pristna itd.
No, veste kaj: ta je pa lepa ! Zdaj ste še Vi zlezli med tiste nebodijihtreba programarje in imćnoslovce! Da-li nimamo že dovolj narodnih programov, gospodarstvenih načrtov in projektov ter strankarskih veroizpovedanj ? Mora-li sleherna .tija v en dan" izustena beseda imeti svoj pomćn in »moter, vsako slučajno imć biti ominozno, kaj ?
Odkod da imam toli konfnzen naslov ? I nu : nekje tam gori na .aroškem" sem ga pobrali Vprašate me, zakaj da ne pišem rajši: na vseh krajih in koncih, rekše : kraj je ob začetku, konec pa na — koncu, ali kali? No da ! Štajerci pravijo res: začuimo od kraja, a Kranjci pričenjajo vsako stvar od konca in ti so vendar „merodavni" in odločilni, odkar je Kranjščina razlaščena nrbi et orbi za
jatelji glasbe brez razlike narodnosti ter da se boj6 njih vspeha ter naprej vesele morebitnega nevspeha vsi narodni sovražniki naši, kateri v svojem slepem sovraštvu niso mogli opustiti niti te prilike, da ne bi podtikali „Glasbeni Matici" podlih političnih namenov ter smešili slovensko umetnost vsakovrstnimi ironičnimi opazkami. Res, da ko bili poslednji v veliki manjšini ter da jo velika večina dunajskih listov in dunajskega prebivalstva simpatično in vspodbujevalno pozdravljala slovenska koncerta, ali moč zlobe je vsikdar in povsodi velika in najmanjša hiba bi zadoščala, da bi jo bili izkoristili strankarski kritiki ter neusmiljeno razmesarili produkcije .Glasbene Matice". Tesnobo pri srcu v trenotku, ko se je imel pričeti prvi koncert, pa je bilo vidno opažati na licih vsega slovanakega dela občinstva, ki je čutilo kakor jaz pomembnost vstopa našega glasbenega zavoda v veliki muzikalni svet. Točno ob 7. in pol uri začele so nastopati pevke v zalih kranjskih nošah, deloma z bogato okrašenimi .avbami" in deloma s pečatni na glavi. Bilo jih je sto! Nastopale so mirno in ponosno, sveste si, da ta dan zastopajo v tujini slovenski narod. Njih nastop me je živo spominjal na nastop pevk zbora Slav-janskega. Za pevke postavili so se. pevci, nad 80, vsi v fraku, lepe in krepke slovenske postave, Ok6 se ni moglo nasititi čarobnega prizora slikovite skupine in dunajsko občinstvo je bilo vidno presenečeno, videče toli lepih, inteligentnih in zdravih obrazov slovenskih krasotic.
Ko je bil urejen nastop zbora, stopil je pred isti dvorni igralec gosp. Viktor Kutschera ter govoril občutkom in mojsterskim naglašanjem prolog .Zahvala Ljubljane" (Laibachs Dank), katerega je sestavil v nemškem jeziku naš slavni pesnik J o s. Stritar nalašč za ta večer in v katerem v lepih besedah izraža hvaležnost Ljubljane za podporo Dunajčanov o priliki potresa ter čut, da je smćlo početje, izražati to zahvalo v pesmi Dunaju, ki je bil in je vedno zavetie petja. Ta krasni prolog je le povečal mojo napetost, s katero sem pričakoval prve rešilne glasove iz grl naših pevcev.
slov. toskanščino. ,Od konca !M, vskliknil je nedavno Stritar in to je vendar dovolj glasen: quos ego! Torej ostanem i jaz na vseh koncih in krajih !
Kaj da nameravam utihotapiti (pokojni dr. Zarnik bi bil rekel ski 'iumčariti) na dan pod to tvrdko ? Ma ste radovedni, ali če hočete, znatiželjni gospod urednik! Kaj neki hočem pisariti druzega, nego-li prazne čenče o — vsem in ničem ? Pravite, da bi bilo že dovolj morda v treh „raz-blinjenih" sestavkih in da bi 1*11 naposled čas, da začnem že kositi, ko sem klepal skrhano svojo k6so, t. j. per6, tri dolge tedne 1 No, no ! Le počakajte : vse pride na dnevni red, lepo po vrsti, kakor hiše v Trstu ! Star, obrabljen dovtip to, kai ne da? Kaj hočete: „arme Leute kochen mit Wasser!"
Gledć mojega imena: Samo, da Vas mučijo dvombe, da-li sem res krščen po rimsko-katoliškem obredu na to posvetno imč ? Pa zakaj ne! Saj ima i pisatelj „Pobratimo?" sinka s tem imenom! Moja konservativna mati (Bog jej daj dobro!) je rps da hotela dati mi na življenskn pot za spremljevalca onega blagovestnika, ki ima — čutaro na palici; a na potu v cerkvo je srečala babico in botro mojo neka ciganka ter vprašala,
Takoj po prologu zadoneli so mogočno po dvorani zvoki cesarske pesmi, pete od vsega zbora, spremljanega od orkestra dvornega gledališča. Seveda ni mogla cesarska pesem, katero pozna vsak otrok od rane mladosti, podati še nobene slike o izvežbanosti pevcev in pevk „Glasbene Matice". Posneti je moglo občinstvo iz te točke le toliko, da imajo naši pevci lepe, čiste in krepke glase. A takoj druga točka „Musica noster amor" (Glasba naša ljubezen), klasična skladba kranjskega skladatelja Jakoba Gallus-a iz konca 16. stoletja, madrigal za šest glasov, prirejen od dr. Josipa Mantuanija, uverila je vse občinstvo, da „Glasbena Matica" res goji ljubeznijo glasbo in posebno petje ter da ima pred sabo pevski zbor, kateremu ni izvajanje nobene skladbe pretežko. Tako precizno in čisto pela se je ta točka, da bi ne mogel najstrožji kritik prigovarjati karsibodi. Ljubko in kakor zvončki čisto zveneli so ženski glasovi, katerim so se privijali, polni in zajedno mehki moški glasovi v eno harmonično celoto. Nad vsemi pevci pa plavala je energična a zajedno mirna roka mojstra Hubada, ki ni dopuščala, da bi jeden ali drugi pevec ali jedna ali druga pevka, kakor je to večkrat navada pri najboljših pevskih zborih, skuisla nadkriljevati svojim močne^im glasom sopevce ter s tem motiti ravnotežje harmonije. Led je bil predrt, navdušeno ploskanje razlegalo se je po dvorani in muzikalični izobraženec je takoj vedel, da je s to pesmijo zagotovljen vspeh večera. Bojazni moje bilo je konec ter pomirjenim čutom vdal •em se uživanju naslednjih pevskih točk. Kdo ne pozna alovenske narodne pesmi in sicer ljubke : „Je pa davi slan'ca pala", šegave .Prišla je miškau, sentimentalne „Luna sije" (Fleišmanov napev), razposajeno-vesele: .Bratci veseli vsi!" srčno-ljubeznjive: „Ljub'ca povej, povej 1" in nežno-nedolžne: .Škrjanček poje, žvrgoli«. Vse te pesmice, mojitersko harmonizovane za mešan zbor od gosp. pevovodje Hubada, pel je zbor tako divno, da je bilo občinstvo kar očarano. Bile so pa tudi lepo izbrane, kajti predočevale so v besedah, napevih in izvajanjih globok in nežni čut, šegavost in nedolžno veselost nepokvarjenega slo-
na kakšno imć da me kanijo dati krstiti. Ko sta ženici imenovali izbranega mi zaščitnika, vzkliknila je bojda stara Egipčanka (no jaz je nisem slišal!): „A J a k o p ! Tak6 se zove vsak hlapec! Dajte mu bolj nobel im6 1" In nasvetovala jima ie imć prvega, jedinega ter i poslednjega kralja slovenskega! In glejte, takć sem prišel do tega slavnega imena, ne da bi me bil kd6 vprašal, da-li mi ugaja oziroma prija ali ne! Seveda so mi v krstnih knjigah (no, takrat so še bile „bukve" !) pripisali še drugega pristnega svetnika iz one pratike, ki im& na pi vi strani sv. Jož-efa; ali domači so me klicali vedno le : Samo, in pri tem je ostalo in ostane do konca mojih dnij, kajti na stara leta si ne dam prekrščati sive svoje glave. Sicer pa Vam tu pošiljam svoj krstni list in — mirna Bosna !
„Nomen est omen I" — ta latinski rek da Vam zveni po ušesih pri čitanji mojega priimka! No ti moj Bog ! To je zopet takšna prenilačena fraza! Kaj Skok*) m pošteno slovensko im6, kakor n. pr. Brglez ali Čuk ? To poslednje im6 imel je pred leti kaj ženijalno zapisano nad svojo štacuno nek trgovec v Celovci in to z velikimi
+) Moj oče jo bil trd KraAevoo staroslavncga Kob-diljskega pokulcnja; mislim, de fio sinom ponašati i njim?
venskega naroda. Uprav pobožni tišini mej pe-vanjem omenjenih narodnih pesmi sledilo je viharno ploskanje, ki ni hotelo prestati, ko se je izročil Hubadn velik lovorvenec v narodnih barvah.
V otožni pesmi „Pomladna romanca" skladbe češkega umetnika Zdenka Fibich-a za samospeva, zbor in orkester, odlikovala sta se poleg zbora, sopranistinja gospodičina M. Ševčikova in gosp. V. Kliment slavnega narodnega gledaliSča češkega. Orkestru pa bas prigova'jati, da je tu pa tam malo premočno nastopal, s čemer pa ne bodi rečeno, da je bil morda zbor prešibek. Zbor je znal nastopati jako mogočno, kedar je bilo potrebno in predpisano, a isto tako znal se je brzdati ter peti tak „pianissimo", kakor da bi dihal; niso ga torej nekateri dunajski listi zastonj primerjali svetoslavnemu zboru Slavjanskega.
,Nazaj v planinski raj" (skladatelj Anton NedveJ) in .Ljubica' (skladatelj Anton Foerster), dva krasna mešana zbora, pelajsta se precizno in finim občutkom in niansiranjem. Posebno „morendo" zadnje pesmi bil je izveden mojstersko, tako, da je navdušeno občinstvo poklicalo pevovodjo na od"i\
Sedmo in zadnjo točko „Te Deum" pričakovalo je zanimanjem zlasti dunajsko nemško občinstvo, ker se je ta skladba že pela na Danaju. Ta skladba sestavljena je za samospeve, zbor, orkester in orgije. Sopran pela je gospodičina Sofiju Chotek, alt pa gospodičina Evgenija Hof-m a n n, obe udinji dunajskega pevskega društva .Singverein der Gesellschaft der Musikfreunde". Tenor in bas pela sta gosp. Lasek in že omenjena Kliment. Pri orgijah bil je g. Karol Hoff-meister, učitelj glasbe pri „Glasbeni Matici4*. Skladba „Te Deum" je zasnovana v velikem stilu ter je tako težavna, da jo more vspešno premagati le zbor, ki stoji na višini popolnosti. Skladba popletena je težkimi fugami in disonancami. Tudi to velikansko skladbo peli so pevci „Glasbene Matice" mojsterski, dobro podpirani od navedenih solistov.
Burne ovacije sledile so tej zadnji pesmi in očarano občinstvo se kar ni moglo ločiti iz dvorane, akoravno je koncert trajal skoraj tri ure. Vspeh „Glasbene Matice" je bil popolen, kar je priznavalo jednodušno nemško ij| slovansko občinstvo. Narod, ki tako poje, ni barbara k, nego kulturen narod, to so doznali ta dan vsi nasprotniki naši in tudi oni, ki ako tudi dobrohotno, vsaj skeptično sledijo našemu narodnemu gibanju na kulturnem polji.
Naše železniško vprašanje.
m.
Govor posl. viteza S t a 1 i t z a v seji poslanske zbornice dne 17. marca 1896.
(Dalje.)
Podana nam je torej tu situvacija tega vprašanja in sicer na tak način, da za vlado ne more biti nikakega dvoma gledć na izvolitev, za kojo se jej je odločiti, da ustreže neoporečno roerodaj-
pismeukauii tako-le: TSCHUGG. Dolgo sem štel te čelarne črke in po naporuem ugibanji prišel sein na sled temu poneiučurjenemu Čuk-u sloveu-ikemu. Kaj, ko bi še jaz poskusil preinačiti svoj kratki kraški priimek? SGOGG ali če želite bolj po laškem pravopisu na pr. SCOCCA ali CAUCIG, kakoršnih spak kar mrgoli po Trstu, po Gorici, sploh v Primorji na vseh koncih in krajih. . . .
Skok, Skok 1 Zakaj da ne rajši Skakalec ali Skakavec: prvo iuiš da izraža pasivnost, poslednje pa aktivnost! Pa zakaj ne rajše kar „Skakavac" po analogiji: „Kozarac«, kakor je pohrvatil naš slovenski kozarec tam doli na Zagrebškem kolodvoru rajnki Čamernikov Cene, „Za počtl" Kaj ne da, gospod ureduik, kako globoko smo se zagrizli v tisti slovniški kožuh t Kaj res mora opravljati vaakdor baš tisti posel, ki ga mu nadeva — imo ? Skok skači! S tem kategoričnim imperativom me gonite na delo 1 Mati jih ni toliko Vodopivcev na primero, ki po vse leto ne izpijejo niti kozarca vode ? Jaz sam jih poznam osobno nič manje, kakor šestero Vodopivcev.
A za Boga — kam sem zašel ?! Vi me po-zivljete na utemeljevanje svojega listkarskega naslova in podpisa, a jaz Vatn čenčam o povsem drugih predmetih ! To ima človek, ako hoče vse vedeti in znati ter sleherno besedico dokazali!
nemu nazoru že omenjenih parlamentariških, mornariških in narodnogospodarskih avtoritet.
Železnica Divača-Loka ne prihaja tu niti v poštev, iu s tem bi bilo pravo za pravo že povedano vse ono, kar bi bilo sploh možno še reči glede na ta železniški načrt; ker pa se povspe-ševatelji železnice Divača-Loka vzlic temu gotovo še ne dajo potolažiti, prisiljen sem, da vendar po-bližje spregovorim o tem.
Dasi bi bila železnica Malnitz-Ture-Predel v svoji ukupnosti idejal druge železniške zveze, ka-koršne si želi trgovski stan tržaški, izjavljam vendar — tudi to v popolnem sporazum ljenju z mo-imi volilci — da bi se za slučaj, ako bi v tem trenotku po menenju vlade ne mogli zmoči potrebni ukupni izdatek 66 milijonov, za sedaj zadovoljil z izvedenjem gorenjega dela, to je s progo železnice preko Tur, oziroma h katero-koli drugo na-merovanih varijant v smćri proti Solnogradu, in sicer iz nastopnih razlogov :
1.)	Ker bi se stroški gradnje znižali za ta hip na 29 milijonov;
2.)	ker bi si lahko pomogli primernimi tarifi na južni železnici, dokler ne pride definitivna odločitev o podaljšanju na jug, in bi bila s tem dosežena svrha, četudi ne v polni meri, zveze se severnimi in zapadnimi pokrajinami države;
3.)	ker sem prepričan, da po naraščajočem prometu .in z ozirom na okolnost, da se bode možno primerno upreti konkurenciji Reke le po popolnjeuju te železnice v južni smćri, se kmalu pokaže, da bi se izplačalo tako popolnjenje.
Nasprotno pa bi se ne mogel izjaviti zado-voljnjim, ako bi hoteli pričeti z gradnjo predelske proge, ker pri razliki le dveh milijonov goldinarjev med to in med železnico preko Tur sploh ne more biti deuarnega vprašanja, in na drugi strani pa ne le da ne bi bila dosežena glavna svrha zveze Trsta severnimi in zapadnimi pokrajinami, ampak niti zagotovljena ne bi bila in bi še vedno visela v negotovosti.
Ne gledć na to, da za rentabiliteto koje železnice sploh in koje svetovne železnice še posebe niso merodavni le neposrednji denarni vspehi, ampak tudi vsi drugi dobički, ki ■ prihajajo od iste državi in prebivalstvu v politiškeui, gospodarskem in kulturnem pogledu, to je ona vsota itnpondera* bilijev (stvari, ki se ne dajo pretehtati), koji, dasi se ne dajo proračunati po številkah in v naprej, vendar v svojem skupnem vspehu značijo izdaten dobiček, je vendar računati v omogočenje primerjanja, da bode železnica preko Tur že začetkom prometa dajala čistega dobička najmanje dveh odstotkov od naloženega kapitala. (Dalje prih.)
0 sodnih stvareh.
Govoril državni posl. dr. M a t k o Laginja v seji poslanske zbornice dnć 19. marca 1896.
111. Dokladt civilnim uradnikom v Pulji.
(Dalje.)
Zatem priporočam visoki zbornici sledečo resolucijo (čita):
Torej: Na vseh koncih in krajih se Vam vidi sumljiv naslov ? Vsebina da ne soglaša z naslovno etiketo ? Sploh, da se Vam ne zdi primerna lahkokrilnim podlistkom preresua snov, kakoršuo sem obdelaval v dosedanjih številkah?
No, v poslednjem imate pa pravo! Saj sem tudi jaz imel pred očmi ves drugačen načrt! Lotiti sem se bil nakanil povsem druge smćri in drugačne tvarine, pa sem jo nekam zavozil! No, kaj hočete: novinec sem še na nevarnem polju podlistkarskem, pa ne vem, kje in kak6 bi pričel: da-li od konca ali od kraja ? Slišal sem kritičariti in zabavljati Vas tam gori v prvem nadstropju, pa sem se Vam hotel prikupiti s pritrkavanjem rodoljubnemu jezikovanju. Mislim sem si: Quod licet Jovi, licet etiam bovi, pa zdaj vidim, da je treba predrugačiti ta zapeljivi izrek tako-le : Quod licet bovi, non licet Jovi, ali ka-li ? ...
Sicer pa Vas imam na sumu, gospod urednik, da mi Vi pravo za pravo ne privoščite izbrane si tvarine, češ: to je nade masio tu gori nad črto 1 Vi pritlikovci tam doli bodite lep6 pohlevni in oskromni ter se redite o labko-prebavni poetični hrani: o sličicah, o potopisnih črticah, o novelicah j itd, doeim se mi tu gori mastimo s tečnimi „kranjskimi" klobasama: i polemikami, rekremina-
„C. kr. vlada se poživlja, da poskrbi za povišanje službenih doklad sodnim :n ostalim civilnim uradnikom v Pulji, z ozirom na njih izjemni socialni položaj in na visoke stanarine".
Ne bojim se izpovedati takoj tu, da s tem vršim željo večinoma svojih politiških protivnikov, kakor pa prijateljev, toda menim, da je narodnemu zastopniku dolžnost, da govori o stvari tam, kjer se je pokazala potreba. Visoki zbornici je poznano, da je položaj javnim civilnim uradnikom v Pulji izjemen kakor v nobenem drugam mestu, ne samo Istre, ampak tudi ostalih dežel. Pulj je, kakor vemo, pomorska trdnjava z množino Častnikov in uradnikov c. in k. mornarice; tovarištvo s temi javnimi služabniki mornaiice, kakor sploh način življenja v Pulji zahteva, da se tudi ostali civilni uradniki morajo nekoliko bolje oblačiti toliko v uradu, kolikor zunaj, ter tudi svoje družine držati nekoliko bolje, da morejo občevati. K temu prihaja jako draga stanarina, razmerno dražja, nego li v Trstu in v najbližih predmestjih prestolnice dunajske, kar bi se moglo tudi dokazati, a stanovanja nimajo tistih ugodnosti, kakoršne imajo stanovanja prestolnice.
Vrhu tega obstoji še okolnost, da so častniku c. in k. mornarice plače, doklade itd. znamenito više, nego-li civilnemu uradniku, n. pr. sodnemu, jednakemu prvemu po razredu.
Po mojem menenju bi bilo torej pravično, da se zboljša to stauje. Čitali smo pred malo dnevi, da se nam danes ali jutri predloži načrt zakona o poboljšanju uradniških plač. Jaz se ravno^ nadejam, da bode vsprejefc ta načrt zakona, lcojim bi se povišale plače vsem uradnikom vseh deiel te državne polovice. Njegova prevzvišenost gospod minister železnic je rekel te dni, da bode mogoče dati Trstu drugo železnico samo tedaj, ako se poviša davek na pivo in žganje.
Jaz mislim, da se nam poreče, da je prav lahko zboljšrtti položenje tudi uradnikom, ali seveda tako, da se istodobno uvede koji novi, ali poviša koji obstoječi davek.
Ker se pa to, po moji sodbi ne more dovoliti, ter, kakor sem rekel, ni nade, da bi se vspra-jel takov zakon, vsaj tako hitro ne, zato sem tej visoki zbornici priporočil ta posebni slučaj, ki je gotovo vreden obzira.	(Dalje prih.)
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 28. imiroa 1896.
Državni zbor. Včeraj je imela poslanska zbornica svojo zadnjo sejo pred prazniki. Vsprejela je zakou proti goljufijam pri prodajanju, in o uredbi trgovine na drobno. Tudi o glasovanju o tem zakonu prišlo je do burnih prizorov med antisemiti in liberalci in je predsednik pozval na red antisemitskoga poslanca Gessmanna. Temu pogostemu pozivauju na red le na strani krščanskih socijalistov se ne smemo čuditi ni malo; čemu pa bi bil gosp. predsednik zbornice — vodja nemških liberalcev?! Glede uredbe trgovine na
cijami in psovkami, letečimi na vse konce in krfye širne domovine! Kaj ne, da sem Vas „pogruntal ?"
No, pa bodi Vam! Razdeliva si torej polje, kakor Abraham in Lot tiste svoje ovce, jarce in kostrune. Vi tam gori v nadstropji kar s kijem in bćtom po trdih bučah nasprotniskih, da se bode vse kadilo, jaz pa tu doli v pritličji % zelenim sagom za pisanimi metuljčki; če ujamem tu in tam tudi kakšno „mušico", nič ne dć!
Na vseh koncih in krajih — to je vendar toli jasno iu razumljivo, <la more otipati vsak slepec brez pičice »pojasnila I" Saj je pač v teh peterih besedicah obsežen ves vspored, po katerem Vam kanim piskati, samo da pridem že do supe!
In kar se dostaje mojega imeua in priimka,
nič se ne bojte njiju: oba sta poštene slovenske
korenine, da oe Vam njiju ni treba sramovati.
Če bi se pa kakšen nepoklicani pikogriz zaletaval
▼anje, le meni ga naznanite! Pravico da smeše-
šenja starodavnega iinena svojega imam jedinole
jaz sam, po izreku Goethejevem o zdravi
samoironiji:
.Wer nioh nicht aelbtt z um Besten haben kanu, Der ist gtiwiua nicht Kiner vod deo B».'»ton".
No, in prihodnjič začuem pa kositi!
Samo Skok.
drobno je obljubil minister za trgovino, da se bode jemal ozir na posamične dežele. — Prihodnja seja bode dne 14. aprila. — Tudi g o sp o ds k a zbornica je imela včeraj svojo sejo in je vsprejela: zakon v razširjenje zakona za preskrbovanje vdov in sirot častnikov in moštva, zakon o rudniških nadzornikih in razne druge predloge.
Nov škandal v Italiji. Časnikarska indi-skretnost v Italiji razglasila je, da je vlada odredila tri tajno preiskave zaradi ponevercnj. Glasom teh vesti izginile so v žepih nekaterih dostojanstvenikov izdatne svote denarja, katerega so darovali dobrosrčni ljudje za bednike v Kalabriji, koji so trpeli ogromno škodo vsled potresa. Nadalje govore, da se je ta ali oni dostojanstvenik okoriščal iz takozvanega tajnega zaklada in slednjič, da tudi upravljanje z denarjem za Eritrejo ni bilo povsem v redu. Imena dotičnih sebičnih „dostojanstvenikov" niso še došla v javnost, kakor niti podrobnosti o poneverjenju ne. Ako je kaj resničnega na stvari, utegnejo že službena peročila priobčiti kaj podrobnišega. Saj zamolčati in potlačiti sedaj ne morejo več škandala, ko je došla stvar že v javnost, pač pa morejo .prikrojiti" resnico po svoje. Doslej spravili so listi v Italiji le toliko na dan, da je izginilo 361.478 lir, katere je darovalo občinstvo za bednike v Kalabriji in pa 80.000 lir, katere je daroval italijanski kralj v isti namen. Ta in oni list se čudi, zakaj prefekt v Reggio Calabriji ni hotel objaviti v časnikih, kak6 je razdelil izročeni mu denar, dasi so listi hoteli objaviti razdelitev darov brezplačno.
Dogodki v Italiji, Izjava ministerskega predsednika Rudinija v italijanskem senatu, da so izginoli spisi o kapitulaciji utrdbe Makalč, pro-vzročilajene le velikansko razburjenje v vsej javnosti, ampak je ogorčila tudi dvorne kroge ter posebno užalila kralja samega. To dejstvo je seveda toli škandalozno in maločastno za Italijo, da lahko razumemo ogorčenje kralja Umberta, ki je zahteval od Rudinija, naj prekliče to svojo izjavo, sicer da ne bi preostajalo druzega, nego da odstopi vse miuisterstvo. Tako je prišlo, da je mi-nisterski predsednik v včerajšnji seji senata res preklical ouo svojo izjavo v toliko, da je rekel, da se je bil prvikrat nejasno izrazil, kajti dotični spisi da niso bili ukradeni, ampak da jih je zgubil polkovnik Galliano v bitki pri Aba Garimi.(?) Nadalje je povedal, da general Baldissera že nabira gradivo za novo poročilo in sicer po ustnih sporočilih in spominih onih častnikov, ki so bili v utrdbi Makale. Ta druga iu prisiljena izjava ministerskega predsednika je pa maloverojetna, kajti mi si ne moremo misliti, da je polkovnik Galliano nosil dotične spise pri sebi skoro mesec dni, koja doba je potekla od kapitulacije utrdbe Makale pa do bitke pri Aba Garimi, in je, rekli bi, umevno samo ob sebi, da jih je predložil predpostavljenemu vrhnemu poveljništvu. In tu se nam uriva tudi vprašanje, kako je to, da ni nikakih prepisov na brzojavnem uradu v Massavi ?! Čudno res, čudno, tako čudno, da tudi v Italiji ne veri^jejo tej drugi izjavi Rudiiiijevi, kajti sum se širi sedaj še bolj nego poprej iu se utrja vera v govorico, da fe kralj sam dal one 4milijon«,s kojimi so odkupili posadko obkoljene utrdbe Makal6. Ako se obistini ta govorica, potem je dobila nov sunek „čast italijanskega orožjau. Rudini pa je dodal še eno izjavo, ki čudno osvitlja odno.šaje v itnlijan-ski vojski: rekel je namreč, da tudi poročila Ba-ratierijevega o bitki pri Aba Garimi najbrže ne bode možno sestaviti le po spominih častnikov, ki so bili v tej bitki. Tudi to je čudno. Kako pa to, da general Ellena poroča ua dolgo in široko o konfuziji, ki je vladala v bitki ;iri Aba Garimi in navaja celč, da je vsa rezerva obstala le iz jednega bataljona brez — nijeduega topa!! Na jedni strani se spominjajo na vse, na drugi pa na ničesar.
Razprava proti Baratieriju. It Rima javljajo, da vojaške oblasti ne namenijo zahtevati od poslanske zbornice dovoljenja, da smejo sodnij-sko postopati proti Baratieriju, kajti vsa razprava bode popolnoma vojaške naravi, kakor je tudi povod istej iskati v Baratieriju kakor vojaku. Ba-ratieri je baje že poslal vojnemu ministerstvu svoja pismena opravičevanja. — Vse kaže pa na to, da vsi italijanski generali, ki so bili v bitki pri Aba Garimi hočejo zvaliti vso krivdo na Baiatierija. V tem smislu je sporočil general Ellena vojnemu ministru,
da so bili vsi generali proti načrtu Baratierije-vemu za omenjeno bitko, a poslednji da ni hotel odnehati.
Rimske vesti zagotovljajo, da je med častniki in vojaki bila tolika razkačenost proti Baratieriju, da so Častniki, izvedši, da se Baratieri prepelje v Italijo na parniku „Sumatra", prosili, naj 'ga nikar ne vkrcajo, ker sicer ne bi mrtgli jamčiti za njegovo življenje. Ako je res vse to, kar pripoveduje general Ellena o Baratieriju in česar omenjamo tudi mi danes na drugem mestu, glede vedenja poslednjega v bitki pri Aba Garimi, potem smemo reči, da je Baratieri brezvestno pustil na cedilu svojo vojsko pri Aba Garimi, kakor je pustil na cedilu pri Amba Aladži zares hrabrega majorja Tosellija.
Kakor rečeno, kar pripovedujejo drugi generali o Baratieriju, je uprav uničujoče za vojaško Čast istega.
Oni zloglasni Jacobsoliu (Žid), ki je falzi-koval in kradel dokumente, koje je potem pokojni Starabulov zlorabljal proti Rusiji, ta čedna duša, umrl je včeraj v neki bolnišnici budimpeštanski.
Različne vesti*
Imenovanje. Ces. kr. namestnik v Trstu je imenoval namestništvenega koncepista drja. Emila F ab r i zij a provizoričnim okrajnim glavarjem.
Nov notar za Motovun. Ministerstvo za pravosodje imenovalo je dr. Karla M e c c h i a notarjem s sedežem v Motovunu. Novi notar je te dni prisegel ter dobil dovoljenje, da sme opravljati notarski posel ter sestavljati spise v italijanskem in nemškem jeziku. Kam pa naj hodijo motovunski Slovenci, ako potrebujejo notarja ?
Doneski za moiko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Trotu. Gosp. Anton Metlika v Dragi je poslal 1 krono 60 stot., katere so darovali botri z Bazovice pri krstu i^jegove hčere. — Gosp. Mijo Žagar, učitelj v Klancu, je poslal 12 kron, nabranih o priliki pogreba pok. učitelja g. F. Breitscbopfa v Borštu. Ker so bili obdarovani knjižicoj .Obnarodimo še nekaj-, sta darovala staroselski fant in g. V. Furlani vsak po 2 kroni.
Flenčkajneri pri igri 77« so darovali 3 krone. — Družba v gostilni g. Petra Mušek-a „Alla Vit-toria" je darovala 2 kroni 60 stot. — Vesela družba v Repniču je nabrala dne 15. t. m. 4 krone 60 stot.
Za podružnico družbe sv. Urila in Metoda na Greti se je nabralo po g. M. V. v rojanski zadružni krčmi 1 gl. 50 nč. kakor kazen za izgovorjeno nemško besedo.
Iz Sv. Križa na Vipavskem nam piiejo: Gosp. Leopold Lasič, trgovec v Malih Zabijah, podpredsednik a Bralnega društva" v Sv. Kriti, pospešitelj narodne zavednosti, umrl je dne 23. t. m. Bodi mu zemlja lahka t
Dra. Smolko, bivšega predsednika naše po-i slan-ske zbornice, zadela je včeraj kap, ko je bil ' na sprehodu. Nevarnost je velika za življenje tega < odličnega moža že vsled visoke starosti istega. . Smolku je namreč že nad 80 let.
Povratok „Glasbeno Matice". Rekli smo že, da je ves narod slovenski dolžan hvalo vrli .Glas-j beni Matici", ki je proslavila sloveusko ime pred širokim svetom. Da, narod slovenski mora biti hva-! ležen temu društvu in tudi — ponosen na svojo „Glasbeno Matico"! A Če moramo biti hvaležni : vsi, koliko bolj mora biti hvaležna naša Ljubljana! j Na Ljubljano padajo direktno žarki na Dunaji pri-; dobljene slave in zmage, a iz središča odsevajo žarki na ves narod ! Radi verjamemo torej, da je ljubljansko občinstvo radosti kipečim srcem vspre-jelo pevke in pevce, vrnivše se sč svoje zmago-1 valne ekspedicije. Vrle in prve te predstavitelje glasbene umetnosti slovenske pozdravil je župan Grasselli iskrenimi in navdušenimi besedami, a : odvrnil mu je deželnega sodišča svčtnik Vencajz, rekši: „Slavo je žela „Glasbena Matica*. Izročam jo vam, Čuvajte jo, čuvajte .Glasbeno Matico" na prospeh vsega naroda" ! Tem besedam je sledilo veselo vskhkanje na kolodvoru zbranega občinstva, svirala je vojaška godba in v slovenskih srcih je bujno žarela cvetka slovenske hvaležnosti, — saj je svitnik Vencajz izročil slavo „Glasbene Maticeu .vam", pri čemer se ni mogel misliti druzega, nego narod slovenski! — Ljubili smo to slovensko ime iz vse svoje rodoljubne duše, ko je bilo skrito in zapuščeno in prezlrano od vseh, koliko bolj je
moramo ljubiti d<mes, ko sc je odičdo pred vi- m svetom najsijajnejo kulturno zmago, toli sijajno, da mu cel6 stari tradicijonalni nasprotniki spoštljivo poklad>ijo tribut občudovanja?!! Slava .Glasbeni Matici* io slava tudi možu, ki je velikim trudom, kakoršnega moreta porajati le pravo razumevanje pomena umetnosti in idejalno navdušenje, povspel „Matico" na tako stopinjo — slava dirigentu Hubadu* Strašno ! Tržiču na Goriškem preti strašna nevarnost! Valovje vseslovanskega morja peni se in buta ob to trdnjavo italijanstva in te dni preskočil je jeden val cel6 to zidovje in butnil naravnost v trdnjavo „Monfalcone* in menda baš ob glavo poročevalcu vrlega „II Piccolo della Sera". Dvakrat strašno I Čujte, ljudje božji, kaj se je zgodilo: Na pošto v Tržič dospela je z Nabr^žine denarna pošiljatev, naslovljena: Ivan Pogačnik v Tržiču na Goriškem. In to je zasledil „Piccolov* vohun. Prestašil se je tega slovanskega vala tako. da je čital naslov: Ivan Pogotsthnigg (!!!) ter brzo sporočil svojemu krivonosemu .šefu", kakšna strašna nevarnost preti italijanstvu tržiškemu. Roti pošte vesoljnega sveta, da naj za božjo voljo nikar ne vsprejemajo pošiljatev: naslovljenih v .Tržič' ne pa v „Monfalcone" ter se britko joče, da se je neki Član občinskega zastopa tržiškega že v tem smislu pritožil na poštno ravnateljstvo, toda' isto na to pritožbo niti odgovorilo ni! Trikrat strašno 1
Majhni so postali, strašno majhni in — smešni l Ali res nimajo nobenega zmisla več, ti pijonirji italijanstva na Primorskem, za svoje dostojanstvo in svoj ugled? Ali res ne slutijo, kako grozno kompromitqjejo svojo lastno stvar, ako vzbujajo domnevanje, da je italijanstvo v nevarnosti že pred jednim samim slovenskim naslo-vomP! Ako italijanstvo na Primorskem stoji na takih nogah, potem pa naj le — likviduje hitro!
Zabavni vlaki. Za Veliko noč priredi prva dunajska pisarna za potovanja Schrockleve udove zabavne vožnje iz Trsta na Dunaj, v Budimpešto, na Keko in v Benetke. Jako znižane cene in čaši odhajanja so razvidni iz lepakov in programov, ki se dobivajo na postajah.
Izpred porotnega sodii&s. Leta 1880. poročila se je sedaj 511etna kmetica Katarina Richter, udova Peresa iz Trušk pri Kopru s kmetom Miho Di-lizzo (Dilica) iz Pomjana. Zakon je bil zelč nesrečen in ker zakonska nikakor nista mogla soglašati, razstala sta se po par letih. Žena s svojim sinom iz prvega zakona naselila se je v Loparju, občina Pomfan, mož pa je brez stalnega bivališča životaril po Istri; sedaj je služil pri tem ali onem kmetu za hlapca, sedaj je beračil od vasi do vasi, da se preživi. Tu pa tam prišel je tudi svojo ženo obiskat, toda ista ga ni nikdar vsprejela kdo ve kakč prijazno. Ob vsakem takem o-bisku došlo je do burnih prizorov, kajti ta žeua živela je tako, da je bila v pohujšanje vsemu selu, mož pa je žeuo trpinčil, kolikor surovejše je mogel.
Letos, dno 18. februvarja, došel je Dilica po večmesečni odsotnosti zopet k svoji ženi. Le-taje bila v kuhinji s svojim sinom in dvema kmetoma. Vstopivši Dilica je zalučil svoji žeui par psovk v obraz. Nenadna povrnitev moža, kojega je sovražila iz vse duše, in psovke razkačile so 511etno ženo takč, da se je vrgla na moža, ga podrla na tla iu pograbila palico, katero pa ji je izvil jeden prisotnih kmetov. Mož je ust al, žena je zgrabila dolg kuhinjski nož, ne da bi bil kdo opazil to, porinila moža ua dvorišče, ga vrgla na gnojišče in mu bliskoma šestkrat zabodla uož v truplo. To vse zgodilo se je tako naglo, da se niti mož sam ni mogel braniti, niti ni mogel nikdo prisotnih pravočasni) priskočiti ubogemu Dilici v pomoč. Še-le, ko je smrtuo ranjeni mož pričel kričati na vse grlo, prihitela sta moža iz kuhinje ter izvila besni ženski nož iz roke. Ranjenemu možu pa ul bilo več pomoči ; razveu različnih ran po raznih krajih trupla imel je globoko rano v trebubu, in naslednjega dne že rešila ga je smrt trpljenja in — žene. Besno žensko prijeli so takoj in jo izročili sodišču ter včeraj stala je pred porotniki, založena umora.
Obtožen ka je Slovenka, priče bile so vse slovenskega rodu, io zato se je morala razprava pred tržaškim porotnim sodiščem vršiti — spomočjo tolmača.
Žena je priznala hudodelstvo, toda izgovarjala se je, da se je morala braniti pred svojim
možem, k jo je hotel stisniti za grlo. Tajila pa je svoje nečedno življenje ter opisovala pokojnika kakor pijanca, zapravljivca.
Sodišče je stavilo porotnikom dve vprašanji. Prvo, tičoče se umora, in drugo, ako bi porotniki zanikali to vprašanje, tičoče se ubojstva. Porotniki so soglasno zanikali vprašanje glede umora, a soglasno so pritrdili vprašanju gledć ubojstva. Na temelju tega izreka je sodišče obsodilo Katarino Richter-Diiico na osem let težke ječe.
S to obsodbo je bilo zaključeno prvo letošnje zasedanje tržaške porote.
Nadaljevanje poročila o razpravi proti uredniku Man,licu morali smo za danes odložiti, ker nam ni dostajalo prostora ter bodemo nadaljevali 6 tem poročilom počenši prihodnji torek zjutraj.
Šolako društvo ftoiko .UstFedni Matico školski* imelo je te dni svoj občni zbor. Iz poročil je razvidno, da je imelo to društvo v minolem društvenem letu 250.161 gld. 23 novč. dohodkov in 249.43f* gld. 45 novč. stroškov. To so zares velikanski svoti za tako maloštevilen narod. V teh številkah se nam kažejo vsa požrtvovalnost, jeklena volja, neupogljivo rodoljubje, vsa moč naroda če§-kega, ki žrtvuje ogromno za svoj obstanek, ki se ne plaši žrtev v dosego velikega cilja: dovesti narod do zmage potom p v osvete. Slovenci, vzgledujte se I
„Kritičen" dan. Znani .prorok* Falb prorokuje za jutršnji dan (nedeljo) najkritičnejši izmed letošnjih .kritičnih" dni. Ker pa je po krasnih spomladanskih dnevih danes na vse zgodaj pričelo snežiti po Krasu in so se cel6 v Trstu pokazale med deževjem posamične snežuljke, katere je zanašala ojstra burja, nadejamo se, da smo jntrajšnji .grozno kritični dan" prestah — že danes in da se je s tem .kritičnim" dnevom umaknila zima spomladi.
N^Jnovcjie vesti.
Budimpešta 28. Kraljevski stol je razsodil vfleraj o utoku obsojenih mednarodnih tatov. Kakor znano, obsodilo je sodišče prve instancije Papakosto, Stalia in AfFendahisa vsakega na 3 iu pol leta ječo, Rističa pa je oprostilo. Kraljevski stol povišal je kazen Papakosti in Staliju vsakemu na šest let, potrdil pa je kazen za AfFendakisa (tri in pol leta) in oproščenje Ristida.
Bratje telovadci!
Ker bode že prihodnji mesec telovadbena akademija in je do tedaj jako malo časa, napro-§eni ste, da se udeležite vaj redno in p o 1 n o § t e v i'l n o. Treba je, da naše društvo tudi letos nastopi Častno in da pokaže, da sokolstvo lepo napreduje ne samo na Severu, nego i pri nas na Jugu. V dosego tega namena dolžnost je vsem bratom telovadcem, udeleževati se vaj redno in marljivo. Oni pa, kateri namerujejo sodelovati pri pro stih vaj a h in pri v ajah s palicami, javijo naj to telovadnemu u-čitelju do najdalje 30 t* m., t. j. do pojutrSnjera.
Vaje za veliko skupino pričn6 tudi prihodnji ponedeljek.
Opozarjamo posebno, da oni telovadci, ki bodo prihajali k vajam le zadnja dva tedna, se ne prepusti k nastopu v akademiji.	Na zdar!
Odbor.
OunaJ«kaborm28, maroa
dane* včeraj
IMavni dolg v papirju .... 100.90 ----
„ „ v »rebru . . . .100 90 AvHtrijska renta v zlatu . . . 132.45 . „ v kronah . . . 101.10 Kreditno akoije	374 50
London 10 Lat........ 120 55
Napoleoni............
iiO mark .	.... 1177
italj. i'r_ , 4g' 5
100 90
10085
122.50 lOO.HO 375.15 120.60 ft.56 11.77 8 70
Irtiovlnake *>* oJhuUin vesti Budimpešta. PSenion /..» jenen 7.09-7.03 Pimniu.i 7% spomlad 189« »»74. —ilo 6.76. Oves za spomlad 6.21—«.23 Ri za spomlad 6.34 6.3« Koruza za juli-avguHt 4 29—4*30 maj-juni 1896 4.11-4.12. l'Aeuioa nova od 7» kil. f. « 90 - 7 05 od 79 kil r 7 00 7.10.. od 80 kil. f. 7.05- 7.15 od 8l.kii. 710
—7 20. od n'J kil, for. —.--i(rfiu«ii 5aft0 7 05
probo 6 35—«-65.
Pšenica: ponudbe in povpraševanje obilno. Prodaja 30.000 mt. stot. po mirnih cenah. Ostalo nespremenjeno. — Treme: lepo.
Praga. Neralinirnni sladkor Tor. 15.50, oktober-dscember 14.40. Mirno.
.Pruga. Centrlfugal novi, pontttvljue v Trsi s carino vred odpošiljata precej f. 34'—34'60 Concrtuse 36.--Ćetvorn« 37*------ V glavni* »«««Hli> 37- —
3»7ro. K>»7a Sanin* jjon.l a vrag« za ntarc 79*—, za juli 78.—.
Hamburg. Santo* 'joud .ivru^e za mare 65.50 za maj 65.50 za september 61.— Stalno.
Žveplo. Današnji brzojavi iz Sicilije javljajo podra-ženje cen za 5—— istotiko podražila se je tukaj : Modra galica za 1 for.
Br. 1167.
Razpis natječaja.
Razpisuje se natječaj:
I.	Za sistemizirano mjesto obćinskog tajnika sa godišnjom plaćom for. 800:
Natjecatelji imaju izkazati svoju dobu, nauke i dosadašnje službovanje, pođpuno poznavanje hrvatskoga kao uredovnoga kaošto talijanskoga jezika.
Prednost imati će molitelji, koji se nalaze u obćinskoj službi.
II.	Za sistemizirano mjesto obćinskog nad-redara u Pazinu uz godišnju plaću for. 450, izplativih posticipalno u mjesečnih obročih iz občinske blagajne.
Kod nastupa službe dobiva nadredar na porabu odieću u naravi, a sliedećih godina for. 50.— godišnjih za nabavu iste.
Uz uvjete niže naznaftene za mjesto redara, molitelji imati će takodjer dokazati, da su već bili namješteni i dobro vršili oružniCku ili redarstvenu službu.
III.	Za mjesto obćinskoga redara u Pazinu uz mjesečnu plaću od 30. for., posticipalno plativih iz obĆin. blagajne.
Kod nastupa službe dobiva redar na porabu odieću u naravi, a sliedećih godina for. 40. godišnjih za nabavu iste.
Molitelji imaju biti krepkoga zdravlja, muževne dobe, te poznavati hrvatski ali slovenski jezik u rieči i pismu, a po mogućnosti i talijanski u rieCi.
Molbe neka se šalju podpisatomu do 15. aprila 1896.
Občinsko glavarstvo
Pazin, dne 26. ožujka 1896
Načelnik
t»'- D. Trinf^jstić.
Oglas.
Podpisana je nabavila vratnog osla padovanske pasmine za naskok i povjerila ga g. Matu Greblu v Nugli kod Roča.
Toliko daje na znanje onim, koje to može zanimati.
Kotarska gospodarska zadruga
Buzet 15 marča 1896.
Predsjednik: Fran Fletfo.
Bratje Ribarić,
izdelovntelji oglja v »v. Petru, priporočajo svoje zaloge v Trstu: Tia Pondareš it. 1, Piazza delta Vatle 2, via Madonnina 2, Piazzetta Cordaiuoli 2, t uhodom tudi v ulici lorrente po najnlijlh cenah. Oglje I. kakovosti, karbonina, kok, drva na metre itd. Naro$be si> apremljejo tudi a dopimioo.
Liniment. Capsici comp.
■ sidrom
iz Rlchterjeve lekarne v Pragi,
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva ko |w 40 nvč., 70 nti, in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj se blagovoljno to splečno priljubljeno domače sredstvo r a kratko kot
Richterjev liniment s „sita"
ter naj h« previdnostno »»prejmejo le take stekle-nioe kot pristne, ki imajo znaho varstveno znamko „sidro",
Richterjeva lekarn«
„ Pri zlatem levu14 v Pragi,
Via Nut <a na vogalu vin S. Lazzaro
Novenaročbc najino* dernejsegii bluga za sporalndno »ezonoso nam užu prispelo in ■o: Perkali, sateni, volnene tkanine za gospe in gospodo. Ve-liki izbor ovratnikov In ovratnic vsakovrstne Imrve in velikosti.
Zaloga vsakovrstnih potreb za šivilje, krojnfe in kitnifarke. Uzorci na zahtevo franku. Blago se razšilja poštnine prouto. Za mnogobrojni obisk tako meščanom, okoličanom in zu-najniin naročnikom se priporočata udana Alte & Zadnik.
Zabavni vlak
o Veliki noči
iz Trsta na Dunaj, i Budimpešto, na Reko in v Benetke.
Posebno znižane cene
Vse podrobnosti ho razvidne iz lepakov, raaobeSenih na železniških postajah in iz programov, Id se tam dobivajo zastonj.
Gust. Schrocklova udova,
prva dunajska pisarna za potovanja.
JAKOB ŠTRUKELJ - TRST
vit Cnserma štev. 16 uhod piazza della Caserma.
(nuMjjruti it U ki nojminiei),
prodaja po neverojetnih nizkih cenah vsakovrstna ang|e«ka
KOLESA (bioykle)
i
Zastopstvo kolo« RR«l«lgh" iz tovarne „Raleigh Cjcle C" L.td. NottiiiKham Angleško" in koles iz »ovamo H. Klejer Frankfurt.
Kolesa „Raleigh* in Adler no svetovno znana, poslednja vabijo so v nemiki vojski.
Kolnsa poSilja se na de£elo in na vse kraje brez vseh stroškov.
Sprejema se poprava vsakovrstnih no-Tih in Btarih kole« in šivalnih strojev.
T zalogi nahajajo se vsakovrstna orodja in priprave za kolesa.
Znhtavsijo nnj mm oaniki!
t
i
l »
» »
t »
I
I
{
l l
£
Nič več kašlja.
Balzamiki petoralaki prah
ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar, dobiva se v odlikovani lekarni
PRAXMARER „Iti dne Meri" Trst, veliki trg.
Poštne poiiljatve izvršujejo nentegoma.
!
Izvrstne c. kr. jedino priv.
Škropilnice proti peronospori
inianirja Živica,
ki so se splošno razširile zaradi hvojhjodnnctavno-Sti trajnosti lahki porabno-sti pri vsakem obdelovanju trtja i. t. d., prodajamo z garntiuijo po dosedanjih, nizkih ct-nah.
družb, v Trstu
Pmdajiiino škropilnice tudi s posodami novo vrsto.
Obra fo h conikoin pošiljamo rado* voljno in franeo.
Iziieljujomo razprašihiike zii žveplo in neprenehljive vinsko stiskalnice itd.

NOVO BASTLINJE ZA KRMO!
Lathyru8 silvcstris VVagneri (Wagucrjev plosnjati gozdni grah).
Zelo oplemenjen, prost vseh škodljivih grenkih Bnovij I
▼speva tudi na najpustejših vrstlh tal, celo na pasku, grušči, Itd. itd.
Najveća redilna vrednost
je -J5--30V. proteina (detelja ima le 13-5°/0) Vstrajen — upira se vsaki suši.
jptF Brošura zastonj
Polygonum sachalinense (Sachalinov koren). V speva povaodl vstrajno. tudi na vlažnih, llovlh, lu močvirnih tleh. Visoka reailna vrednost. Ima v »obi 18.97"/, proteina. „IntsrnaUonule SautiMU*. Landvrirthichafrllche Uesell-xchu.lt mit licKubrankter Haftuni;.
Kircheim u. Teok, Wurttemberjj.
Glavni zastopnik za Trst. Primorje. Istro in [flj Dalmacijo Jakob pok. C- Priater. Tr>st. fl
—B3M—
Lastnik politično drnAtvo „Edinosti«. Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna holem- v Tr-tn.