MATIČNA DEJAVNOST IN POVEZOVANJE KNJIŽNIC NA PODROČJU TEHNIŠKIH IN NARAVOSLOVNIH VED
Sonja Tovornik, Centralna tehniška knjižnica Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani
UDK 027.7(497.12):021.63
TOVORNIK, Sonja: Matična dejavnost in povezovanje knjižnic na področju tehniških in naravoslovnih ved. Knjižnica, Ljubljana, 30 (1986) št. 3/4, str. 53—62 Prvi zametki razvoja enotnega knjižnično-informacijskega sistema (KIS) v Sloveniji segajo v leti 1961 in 1965, ko sta dala zakona o knjižnicah pravno osnovo za razvoj matične dejavnosti. Smoter matične dejavnosti je usposabljati knjižničarske delavce za sodelovanje v knjižničnih povezovalnih procesih. Načrten in medsebojno usklajen KIS mora odpraviti pomanjkljivosti tradicionalnih oblik in metod knjižničnih dejavnosti. Oblike in metode dela matične dejavnosti se bodo postopoma spreminjale zaradi uvajanja informacijske tehnologije. Opisana je dejavnost matične službe za tehniške knjižnice, ki je dala temelj za dobro mrežo knjižničnih povezovalnih procesov in za vključevanje v KIS. Tehniške knjižnice morajo načrtno in usklajeno posodobiti svoje poslovanje in se v prehodnem obdobju nasloniti na računalniške zmogljivosti v gospodarstvu. Glede na nove oblike dela je treba posebno skrb posvetiti izobraževanju knjižničarskih kadrov. Sredstva informatike knjižničnega poslovanja ne urejajo, temveč že urejenega utrjujejo in razširjajo z računalniško in mikrofilmsko obdelavo podatkov. Obstoječa in urejena matična dejavnost je bistveni pogoj za uvajanje novih s sredstvi informatike podprtih oblik dela v knjižnično poslovanje.
UDC 027.7(497.12):021.63
TOVORNIK, Sonja: The Research and Development Šerbce of Technical Libraries and Libraries for Natural Sciences, Knjižnica, Ljubljana, 30 (1986) no. 3/4, p. 53—62
The beginnings of a uniform library information system in Slovenia go back to the years 1961 and 1965 when the first library acts gave a legal basis for the research and development servicc whose aim was education of librarians for library networking. A carefully planned and coordinated library information system should remove the deficiencies of traditional forms and methods of library activities which will gradually change under the influence of the new technology. The research and development activities of technical libraries, described in the article, were basis for good library networks and for their joining the library information system.
Technical libraries should modernize their operations with respect to the plans and coordination and in the transitional period found their work on the computer capacities in the organizations of the associated labour. A special care should be devoted to the education of librarians. Informatics media do not regulate library operations but strengthen and enlarge the existing organization by a computerized and microrecorded data processing. A good working research and development service is essential condition for introduction of new library activities based on informatics.
Prvi začetki razvoja enotnega knjižničnoinformacijskega sistema segajo v SR Sloveniji v leti 1961 in 1965, ko sta Zakon o knjižnicah ter Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižnicah podala pravno osnovo za delovanje matičnih knjižnic. To službo so prevzele najbolj razvite knjižnice na ravni republike in občin, s tem pa tudi odgovornost za sodoben razvoj in strokovni napredek drugih, manj razvitih knjižnic. Ta smoter je matična dejavnost v več kot dvajsetletnem obdobju do sprejema novega Zakona o knjižničarstvu (Ur. 1. SRS, št. 27/1982) več ali manj dosegla in tako doprinesla precejšen delež k razvoju vseh knjižnic v Sloveniji. Le-te so namreč danes večinoma že strokovno usposobljene za uspešno sodelovanje pri izgradnji enotnega, z informacijsko tehnologijo podprtega knjižničnoinformacijskega sistema (KIS) v Sloveniji. Marsikatera knjižnica ne bi mogla doseči tolikšne stopnje razvitosti, če ne bi našla potrebne in koristne opore pri tistih knjižnicah, ki so opravljale matične dejavnosti na določenih območjih, oziroma tudi strokovnih področjih, kontinuirano že od sprejema prvih zakonov o knjižnicah.
Knjižničarska dejavnost je namenjena vsem področjem človekovega delovanja: izobraževanju, strokovnemu in raziskovalnemu delu, prenosu znanja ter vsestranskemu zadovoljevanju kulturnih potreb delovnih ljudi in občanov. Knjižničarska dejavnost naj bi zadovoljevala potrebe uporabnikov po informacijah in literaturi čimbolj kvalitetno, učinkovito, popolno in ekonomično, zato obvezuje Zakon vse vrste knjižnic — nacionalko, univerzitetne, visokošolske, specialne, šolske in splošnoizobraževalne knjižnice, da delujejo v enotnem KIS Slovenije, ki je sestavni del družbenega sistema informiranja.
Vsebinska izhodišča razvoja KIS v Sloveniji izhajajo iz osnovnih načel razvoja svetovnega sistema znanstvenih informacij — UNISIST, ki je širil krog svojega delovanja tudi na knjižnice, dokumentacijske centre in arhive, tako da v dopolnjenem generalnem informacijskem programu (GIP) zajema celotno človekovo znanje in sistem pristopa do njega. Že vrsto let potekajo v okviru teh programov v mednarodnih in nacionalnih združenjih stalne aktivnosti za poenotenje izhodišč
razvoja mednarodnega sistema znanstvenih in tehničnih informacij1.
Enotnost KIS v Sloveniji mora biti zagotovljena preko usklajene matične dejavnosti, enotne strokovne obdelave knjižničnega gradiva, enotnega načina zbiranja in obdelave informacij, enotnega vodenja katalogov, skupnega zagotavljanja delovanja centralnih katalogov ter sodelovanja v medknjižnični izposoji. Očitno ni naključje, da je med nalogami na prvem mestu navedena matična dejavnost, saj predstavlja le-ta osnovo za učinkovito povezovanje knjižnic v knjižnični mreži.
V Sloveniji je bil v 1. 1985 sprejet Samoupravni sporazum o sodelovanju in izvajanju skupnih nalog pri načrtovanju, vzpostavljanju in delovanju informacijskih sistemov za podporo odločanju, ki prinaša pomembne novosti na področju načrtnega in usklajenega razvoja skupnih programov v Sloveniji. Za knjižnice je še posebej pomembno dejstvo, da obravnavajo programske usmeritve tega samoupravnega sporazuma knjižnične dejavnosti enakopravno z vsemi drugimi dejavnostmi, ki so tudi opredeljene kot družbeno potrebne za Slovenijo. Skupna baza podatkov, ki jo bodo knjižnice v okviru KIS oblikovale, bo ena izmed skupnih večnamenskih baz podatkov, ki jih bodo tvorili tudi drugi dejavniki našega družbenega življenja. Upamo, da bo sprejeti samoupravni sporazum pospešil razvoj računalniško podprtega KIS v Sloveniji.2
V strokovni literaturi moremo zaslediti, da obstajajo v svetu različni sistemi sodelovanja med knjižnicami na nacionalni in regionalni ravni, kažejo pa se tudi poizkusi sodelovanja na meddržavni ravni. Temeljna ideja sistemov je ustvariti tako zalogo literature, da bo praviloma vsaka publikacija, potrebna za znanstveno delo, zagotovo dosegljiva vsaj v eni knjižnici. Programi kooperacije so se sprva nanašali predvsem na koordinacijo nabave literature, kasneje pa so se razvili v vsestransko kooperacijo med knjižnicami, ki se nanaša na nabavo, bibliografsko kontrolo, medknjižnično izposojo ter na kooperativno skladiščenje literature3/4.
V Sloveniji deluje decentralizirani ekonomični sistem povezovalnih procesov za literaturo, to so centralni katalogi, koordinacija nabave literature in medknjižnična izposoja, ki se realizirajo na širših znanstvenih in strokovnih področjih. Da je tak sistem mogel zaživeti, gre zasluga matični službi, ki skrbi za enotno strokovno ureditev univerzitetnih, visokošolskih in specialnih knjižnic in ima že dolgoletno pozitivno tradicijo. Povezovalni procesi se realizirajo v smislu 18. člena Zakona med osrednjimi univerzitetnimi in visokošolskimi knjižnicami
za določena znanstvena in strokovna področja in med visokošolskimi in specialnimi knjižnicami, ki delujejo na tem področju. To je eden redkih ekonomičnih knjižničnih sistemov, ki povezuje enakopravno tudi specialne knjižnice, čeprav imajo poseben pravni status, ker delujejo kot nesamostojne knjižnice na najrazličnejših področjih družbenega dela4. Navedene knjižnice pa se hkrati večinoma povezujejo v specializiranih informacijskih centrih, ki delujejo v Sloveniji na različnih znanstvenih in strokovnih področjih, nekatere med njimi pa so tudi nosilke teh centrov.
Medtem ko se knjižnični povezovalni procesi za literaturo realizirajo na širših znanstvenih in strokovnih področjih, se decentralizirani sistem za znanstvene in tehnične informacije realizira na specializiranih področjih znanosti. Gre za znanstvenoinformacijski sistem, kot ga opredeljuje Zakon. Oba sistema, za literaturo in za znanstvene in tehnične informacije sestavljata celotni KIS v Sloveniji.
Sodelovanje knjižnic v knjižničnih povezovalnih procesih poteka danes takole: Univerzitetne, visokošolske in specialne knjižnice sestavljajo republiški centralni katalog, ki ga vodi NUK, in specialne centralne kataloge, ki jih vodijo osrednje univerzitetne in visokošolske knjižnice za širša znanstvena in strokovna področja, npr. za tehniške in naravoslovne vede Centralna tehniška knjižnica Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani (CTK), za biomedicino Centralna medicinska knjižnica (CMK), za ekonomske vede Centralna ekonomska knjižnica (CEK). Knjižnice sodelujejo pri koordinaciji nabave tuje literature v petih koordinacijskih krogih v Sloveniji, katerih nosilci so CTK za področje tehnike in naravoslovnih ved, CMK za področje biomedicine, CEK za ekonomske vede in Univerzitetna knjižnica Maribor (UKM) za vsa znanstvena področja na mariborskem območju. Končni usklajevalec je NUK, ki vodi računalniško bazo tekoče naročenih serijskih publikacij v Sloveniji in ki redno objavlja seznam v reviji Raziskovalec. S koordinacijo nabave literature je tesno povezana medknjižnična izposoja, ki zaradi decentraliziranega sistema omogoča dokaj široko dostopnost do fondov znanstvene in strokovne literature. Za medknjižnične izposojevalne centre so od 1. 1971 dalje določeni: NUK za področje družbenih ved, CMK za področje biomedicine in CTK za področje tehnike in naravoslovnih ved. V zadnjem desetletju so se tem knjižnicam pridružile še UKM za vsa znanstvena področja in CEK za področje ekonomskih ved.
Specializirani informacijski centri delujejo na področjih tehnike,
biomedicine in družbenih ved. Te centre smo v Sloveniji začeli organizirati pred več kot desetimi leti in imajo danes velik uspeh pri prenosu znanja v Sloveniji. Vendar so se centri razvijali precej neenakomerno, njihov razvoj je v veliki meri odraz realnih potreb po znanstvenih informacijah na posameznih področjih znanosti5. Mrežo teh centrov bo treba v prihodnje dopolnjevati načrtno in se pri tem opreti na tista področja, ki jih družbeni plani razvoja obravnavajo kot prednostna.
Ko je Raziskovalna skupnost Slovenije sprejela v I. 1977 smernice razvoja INDOK dejavnosti v Sloveniji, je bil podan temelj za načrten in medsebojno usklajen razvoj znanstvenoinformacijskega sistema. Pri knjižnicah je šel razvoj v smeri posodabljanja dela povsem individualno. Na tehniškem področju je čutiti hitrejše premike pri knjižnicah večjih delovnih organizacij, kjer imajo možnost uporabiti računalniške zmogljivosti računskega centra organizacije. Seveda pa uvajanje avtomatizacije ne bi steklo brez prizadevnosti in visoke usposobljenosti knjižničarskega kadra za prevzemanje novih oblik in metod dela.
Decentralizirani sistem povezovalnih procesov za literaturo na tehniškem področju poteka danes večinoma še po tradicionalnih osnovah, razen tvorbe centralnega kataloga serijskih publikacij s področja tehniških, biotehniških in naravoslovnih znanosti v Sloveniji pri CTK ter sodelovanja tehniških knjižnic pri tvorbi baze podatkov tekoče naročenih serijskih publikacij iz vseh področij znanosti pri NUK.
Cilji, ki jih hočemo doseči z načrtnim in medsebojno usklajenim razvojem KIS, morajo postopoma odpraviti pomanjkljivosti in slabosti tradicionalnih oblik in metod razvoja knjižničnih dejavnosti. Pri tem je treba prvenstveno odpraviti: podvajanje vseh faz strokovne obdelave knjižničnega gradiva, podatkov in informacij; neenotnost v tekoči uporabi obstoječih standardov pri katalogizaciji in klasifikaciji; neažur-nost v procesih zajema, obdelave, shranjevanja in diseminacije izposoje; premajhno aktivno vključevanje v tovrstno mednarodno delitev dela; neracionalnosti pri administrativno-tehničnih opravilih in dr.
Ker dobiva matična dejavnost z uvajanjem informacijske tehnologije v knjižnične dejavnosti drugo vsebino, se je potrebno že sedaj pripravljati na nove oblike dela na tem področju. Sodobna sredstva informatike uvajajo namreč nove možnosti za prenos besedil z možnostjo distribuiranega zajema, obdelave in hranjenja, kar pomeni, da se podatki na osnovi enotne metodologije in medsebojno usklajene standardizacije vnašajo v sistem tam, kjer nastajajo oziroma se načrtno zbirajo, npr. v SIC ter so uporabni za vse knjižnice v sistemu, ne glede na
kraj in čas vnosa v sistem. Hkrati je omogočena ustrezna delitev dela med posameznimi sredstvi informatike, pri katerih naj nudi računalniška obdelava kratko, jasno in hitro informacijo o knjižnem in neknjižnem gradivu. Računalniška obdelava, skupaj z mikrofilmom, ki je praviloma nosilec primarnih dokumentov, pa tvori kompletno informacijo1.
CTK je prevzela dolžnosti matične knjižnice za tehniške knjižnice 1. 1963, čeprav je naloge, ki sodijo med matične, opravljala tudi že poprej. Ker je značilno, da nabavljajo tehniške knjižnice večinoma zelo drago tujo literaturo, je na tem področju že zelo zgodaj zaživela skupna želja knjižničarjev po usklajenem naročanju tuje literature. Prvi poizkusi koordinirane nabave literature segajo že v 1. 19536. Koordinacija pa takrat še ni mogla zaživeti, ker še ni bilo urejenega centralnega kataloga. Le-ta je začel delovati 1. 1957, in sicer za tujo tehniško literaturo visokošolskih knjižnic, vanj je CTK po 1. 1961 začela vključevati tudi podatke o tuji literaturi tehniških specialnih knjižnic. S tem pa je bila podana osnova za usklajeno naročanje tuje tehniške literature.
V	1. 1962 in 1963 so bila organizirana posvetovanja o tehniških knjižnicah skupaj z 'uporabniki7. Po teh posvetovanjih se je izoblikovala v osnovi shema razvoja tehniških knjižnic v Sloveniji. Posvetovanja so tudi pokazala, da hranijo tehniške knjižnice dragocen fond znanstvene in tehniške literature, ki pa večinoma še ni bil strokovno obdelan in je tako ostal nedostopen širšemu krogu uporabnikov. Izkušnje, pridobljene na posvetovanjih, so pokazale, da je prvenstvena naloga matične službe CTK pospeševanje strokovne ureditve tehniških knjižnic, zlasti pa uresničitev smotra, da bi bila vsa tehniška literatura v Sloveniji enotno obdelana. Glede na to si je matična služba zadala v svoj program izvajanje nalog na področju izobraževanja delavcev tehniških knjižnic, kot so: organizacija strokovnih posvetovanj, tečajev in strokovnih predavanj ter organizacija strokovne prakse v CTK. Strokovno ureditev tehniških knjižnic pa je matična služba pospeševala tudi z izdajanjem strokovne in znanstvene literature, ki obravnava vprašanja tehniških knjižnic in INDOK služb. Tako se je začelo stalno sodelovanje tehniških visokošolskih in specialnih knjižnic s CTK kot osrednjo tehniško univerzitetno knjižnico.
Knjižnica je kot pomoč knjižnicam izdala navodila za poslovanje specialnih knjižnic, ki so govorila o splošnih načelih za ureditev knjižnic s pomočjo ustreznih katalogov. Pomembno pomagalo za usklajevanje nabave tuje literature med tehniškimi knjižnicami je dobila CTK z
izdajo kataloga revij v 1. 1963 in z izdajo dopolnila h katalogu 1. 1967.
V	istem letu je izšla tudi skrajšana izdaja UDK, ki je doživela dopolnjeno in spremenjeno izdajo v 1. 1982. L. 1969 je bil izdan Priročnik za poslovanje specialnih knjižnic, za katerega so pokazali knjižničarji izredno zanimanje, saj je bila celotna naklada v najkrajšem času razprodana. Priročnik so s pridom uporabljali pri svojem strokovnem delu knjižničarji tehniškega pa tudi netehniškega področja. Potreba po novem priročniku je danes velika, predvsem zaradi hitrega razvoja specialnih knjižnic v smeri uvajanja informacijske tehnologije. Zato bo CTK usmerila vsa prizadevanja v čimhitrejšo pripravo nove izdaje. S prevodom učbenika A. I. Mihajlov in R. S. Giljarevskij: Uvodni tečaj o informatiki/dokumentaciji v 1. 1975 so knjižničarji dobili koristen pripomoček za delo na področju izobraževanja uporabnikov knjižničnih in INDOK storitev. Učbenik pa so koristno uporabljali tudi študentje višjega in visokošolskega izobraževanja pri študiju predmeta Uvod v informatiko/dokumentacijo.
Dobri rezultati sodelovanja med tehniškimi knjižnicami se odražajo v skupnem oblikovanju računalniške baze podatkov, ki vključuje podatke o serijskih publikacijah s področja tehniških, naravoslovnih in biotehniških znanosti v knjižnicah Slovenije. Ta baza podatkov predstavlja centralni katalog vseh fondov serijskih publikacij na teh področjih. Delavci CTK so si pridobili ustrezno znanje glede priprave dokumentov za računalniško obdelavo, ko so vnesli v računalniško bazo podatke o vseh fondih serijskih publikacij v CTK in v 1. 1975 izdali katalog. Tako so mogli akcijo razširiti tudi na druge tehniške knjižnice v Sloveniji. Delavci CTK so knjižničarjem z neštetimi instrukcijami in na mnogih sestankih pomagali, da so le-ti lahko pripravili popise serijskih publikacij svojih knjižnic. Publikacija je izšla 1. 1979 v 3 delih, v dopolnjeni izdaji pa 1. 1984 v 2 delih in v COM postopku na 7 mikro-fiših. Ta akcija je ena izmed največjih akcij CTK, ki je zahtevala veliko natančnega dela in je bila lahko izvedena samo s pomočjo vestnega sodelovanja knjižničarjev in dokumentalistov 75 knjižnic v Sloveniji. V korist nadaljnjemu uspešnemu bibliotečnemu in še posebej referalne-mu delu na področju tehniških in naravoslovnih ved pa bi bilo, da se CTK omogoči v sodelovanju s knjižnicami to bazo podatkov v določenih časovnih obdobjih dopolnjevati.
CTK ima kot matična knjižnica danes v razvidu zabeleženih okoli 140 tehniških visokošolskih in specialnih knjižnic, od katerih je okoli 80 strokovno razvitih in vključenih v redno sodelovanje v vseh knjiž-
ničnih povezovalnih procesih na področju tehniških in naravoslovnih ved. Primer 23 letne učinkovite matične službe CTK kaže, da je treba matično službo knjižnic, ki hranijo znanstveno in strokovno literaturo, organizirati še na dveh širokih znanstvenih področjih, biomedicini in družboslovju. Matičnost na teh dveh področjih uradno sicer ni zaživela hkrati z matičnostjo na področju tehniških in naravoslovnih ved, se pa del te dejavnosti že uspešno razvija, zlasti na področju biomedicine. Zakon o knjižničarstvu omogoča smiselno organizacijo matične službe po območjih (regijah) za vse vrste knjižnic ter po področjih izključno za univerzitetne, visokošolske in specialne knjižnice. Takšna organizacija matičnih dejavnosti je lahko dobra osnova za mrežo knjižničnih povezovalnih procesov.
CTK opravlja v povezovanju z visokošolskimi in specialnimi knjižnicami na področju tehnike in naravoslovnih ved vse tipične biblioteč-ne naloge, ki so navedene v 3. odstavku 18. člena Zakona. CTK je koordinator za nabavo tuje literature; je medknjižnični izposojevalni center, ki posreduje primarne dokumente iz svojih fondov, iz knjižnic v SRS, SFRJ in v tujini; po možnosti sprejema ali pa zaradi prostorske stiske usmerja izločeno literaturo tehniških knjižnic v druge knjižnice, ki so zanjo zainteresirane, in vodi centralne kataloge monografij, serijskih publikacij in kongresnega gradiva. V 3. odstavku 18. člena sta navedeni tudi nalogi, ki spadata v okvir znanstvenoinformacijskega sistema: osrednje knjižnice za določena znanstvena in strokovna področja skrbijo za čimhitrejši pretok strokovnih in znanstvenih informacij o knjižničnem gradivu in se povezujejo s specializiranimi informacijskimi centri. Gre za organizacijo specializiranih informacijskih centrov na določenih znanstvenih področjih, ki oskrbujejo uporabnike s sprotnimi SDI in retrospektivnimi RP informacijami v obliki računalniških izpisov ali prek terminala in za sodelovanje oziroma povezovanje v specializiranih informacijskih centrih pri ustvarjanju skupnih baz podatkov. CTK je nosilka specializiranega informacijskega centra za graditeljstvo, hkrati pa se kot članica povezuje s Specializiranim informacijskim centrom za elektrotehniko in računalništvo pri ISKRA pri tvorbi skupne baze podatkov na tem področju.
Matična služba CTK tesno sodeluje s Sekcijo za specialne knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije, ki je bila ustanovljena 1. 1983, in ima od tedaj sedež v CTK. Sodelovanje poteka predvsem na področju načrtovanja strokovnih predavanj, ki jih Sekcija organizira v raznih krajih po Sloveniji. Vsebina predavanj obravnava aktualno pro-
blematiko s področja specialnega bibliotekarstva, predavanja pa so namenjena tako knjižničarskim delavcem kot tudi uporabnikom teh knjižnic.
Na podlagi navedenega moramo ugotoviti, da je delujoči sistem povezovalnih knjižničnih procesov na področju tehniških in naravoslovnih ved, v katerem sodelujejo visokošolske in specialne knjižnice pri sestavljanju centralnih katalogov, koordinaciji nabave tuje literature in medknjižnični izposoji ter njihovem povezovanju v specializiranih informacijskih centrih, ob aktivni pomoči matične službe, pripravil dobre pogoje za nove oblike in metode dela, podprte s sredstvi informatike.4/9
Ker bo izgradnja mreže podprta s sredstvi informatike, so potrebe po dopolnilnem izobraževanju delavcev v knjižnicah nujnost, kajti doseči bo potrebno višjo stopnjo strokovnosti in profesionalizacije strokovnega dela. Pri vsem tem pa se moramo zavedati, da gre razvoj v smeri posodabljanja dela v knjižnicah zaradi pomanjkanja strojne in programske opreme zelo počasi in bo do izgradnje enotnega, med seboj usklajenega računalniško podprtega KIS v Sloveniji preteklo gotovo še precej časa. Kljub temu pa je potrebno, da tehniške knjižnice načrtno in usklajeno posodobijo svoje poslovanje in se v prehodnem obdobju naslonijo na gospodarstvo ter na njegove že obstoječe računalniške zmogljivosti, dokler ne bo družbena skupnost zagotovila sredstev za računalniško podporo knjižnicam10.
Ob tem pa je potrebno poudariti, da sredstva informatike ne urejajo knjižničnega gradiva, temveč že urejenega utrjujejo in razširjajo z znanimi prednostmi računalniške in mikrofilmske obdelave podatkov. Zato je obstoječa in urejena matična dejavnost bistveni pogoj za uvajanje novih oblik in metod dela. Priporočamo, da naj naslednja strokovna posvetovanja ZBDS usmerijo pozornost tudi k novim oblikam in metodam dela na področju matične dejavnosti, kar naj bo osnova za tovrstno vključevanje v mednarodno delitev dela.1
Literatura
1. Verbič, D.: Razvoj knjižničnega informacijskega sistema (KIS) s poudarkom na specialnih knjižnicah. — V: Zbornik referatov 1. posvetovanja sekcije za specialne knjižnice ZBDS: Vloga specialnih knjižnic pri pospeševanju družbenega in gospodarskega razvoja, Ljubljana, 12. november 1985, str. 19—30.
2. Programske usmeritve Samoupravnega sporazuma o sodelovanju in izvajanju skupnih nalog pri načrtovanju, vzpostavljanju in delovanju informacijskih sistemov za podporo odločanju. — Sprejeto v Skupščini SR Slovenije, 26. 6. 1985. — Arhiv CTK, Ljubljana.
3. Šlajpah, M.: Koordinacija nabave dokumentov (z modelom koordinacije nabave v SR Sloveniji). — lnformatologia Yugoslavia, 14/1982, št. 1/3, str. 29—58.
4. Šlajpah, M., M. Oblak: Omreževanje specialnih knjižnic. — V: Zbornik referatov 1. posvetovanja sekcije za specialne knjižnice ZBDS: Vloga specialnih knjižnic pri pospeševanju družbenega in gospodarskega razvoja, Ljubljana, 12. november 1985, str. 79—90.
5. Goreč, J.: Prispevek specializiranega INDOK centra za graditeljstvo k sistemu povezovanja z uporabniki informacijskih storitev. — V: Zbornik referatov 1. posvetovanja sekcije za specialne knjižnice ZBDS: Vloga specialnih knjižnic pri pospeševanju družbenega in gospodarskega razvoja, Ljubljana, 12. november 1985, str. 113—120.
6. Kavčič, K.: Matičnost tehniških knjižnic v SR Sloveniji. — Nova proizvodnja. 1963, št. 3/4, str. 231—235.
7. Posvetovanje o tehniških knjižnicah. — Ljubljana: Centralna tehniška knjižnica in Zveza inženirjev in tehnikov Slovenije, 1963, 41 str.
8. Tovornik, S.: Delo s tehniškimi knjižnicami v Sloveniji. — Nova proizvodnja, 30/1979, št. 1/6, str. 171—173.
9. Klašnja, M., M. Kuštrin-Čemažar, H. Mlekuš: Delež specialnih knjižnic v povezovalnih procesih Slovenije. — V: Zbornik referatov 1. posvetovanja sekcije za specialne knjižnice ZBDS: Vloga specialnih knjižnic pri pospeševanju družbenega in gospodarskega razvoja, Ljubljana, 12. november 1985, str. 91—101.
10. Oblak, M., M. Šlajpah: Vloga specialnih knjižnic pri pospeševanju družbenega in gospodarskega razvoja v SR Sloveniji: trendi 1986—1990. — 11. Skupščina Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije, Ohrid, 24.—26. aprila 1986, str. 8.