lih»> vsak dalj la Issued dailf «*®*pt 8sadaya ud Hulida/m. VETA Wf'j M SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE (TratalAkl ta sprsvalški pro-•iarl: tMT B. Lavadala ar. Offloe of pubUoaMaa: ' 1157 Bo. Lawadal« ara. Talapkoaat LawadaU 4M8. n. lili, a* ta« a^Tm Chicago, lil., torek, 30. novembra (Noe. 30th) 1920. BaUtHptf*« BB.00 Y**rly. STE V.—NUMBER 280. PublUk^d dUtrib«tod umdmr p~mll (No. 14S) ••tkoriaaJ k? tka Aat •! 0*akar e. 1917, «a fiU ak tka Pao» OffUs al Cki«,«. WILS0N at >p—ial r*U of pmtmf praridtoš trne 1» APEL ZA PRIZNANJE IRSKE. PREDSEDNIK NE BO PRIZNAL IRSKE REPUBLIKE. Taka je sodba v političnih krogih Washington, D. 0. —• V političnih krogih ae slifiijo glasovi, da predsednik nfrua namena priznati Indte kot samostojno republiko, dasiravno je Eamon I>e Valera, pmisednik Irske republike, predložil njemu apel. v katerem apelira, da jo prizna. De Valera je poslal apel predsedniku, iker se je oficijeluo govorilo, da ne 4x> prijazno sprejet v državnem departontentu. Predsednik je apel izročil državnemu depart nientu. Gotovega seveda Se nič, da državni department odgovori na a-pel. Kajti znano je, da ni bilo nikdar odgovorjeno na komunikacijo Martensa, zastopnika sovjetske Rusije. Položaj je tak, da mogoče De Valera ne prejme odgovora ali da tbo podana izjava, v 'kateri bo povedano, da se Iraka ne more priznati kot samostojna republika V svojem apelu na predsedniška pravi De Valora: "Ali naj se vladajo narodi glede njih notranjih eadev s pogajanji ia neodgovorno silo ali po njih lastni volji! "Narodne aepiracije ae morajo v pošte vati; ljudstva naj se alaj vladajo po evoji volji. Samoodločba ni samo fnaza. "Vsakemu ljudstvu, malim kot velikim in močnim, naj se dovoli, da določa o svoji usodi, svoj lasten razvoj brez omejevanja, u-grožanja, uatrahovanja." . . To so predfcfldrtikovc .lastne bc- „ede, 'ki jm turatjs svojem apelu. V svojem apelu De Valera potegnil paralelo med Irsko in- A-raeriko z ozirom na revolucionarne vzroke. Svoje argumente podpira z izrelki skoraj vseh predsednikov Združenih držav. FRANCOSKA VLADA PODPI RA NAZADNJAŠKI KLERJ KLIZEM PO VSEM SVETU. (Pariz, 29. nov. — V francoski zbornici se vrši viharna razprava o vpostavljenjn diplomatičnih stikov med Francijo in Vatikanom. Socialisti silovito napadajo načrt vlade in jo obtožujejo, da'podpira nazadnjaške klerikalne stranke na Bavarskem, Ogrskemj Poljskem, v Avstriji in povsod, kjor ima katoliška cerkcv kaj vpliva, čeprav so te stranke najbolj na zadnjaške in skozi in skozi mo-narhistične. Klerikalizem je po vsod protirevolucionaren in bi rad oživel monarhijo v Avstriji in na Ogrskem — in Francija ga podpira. DIPLOMATIČNA VOJNA ZA PETROLEJ. Velik konflikt med Anglijo ia Združenimi državami ia kontrolo oljnih vreloev. BRITSKI KAPITALISTI IZIGRALI AMERIŠKE. RUDNIŠKI BARONI SO SE IZMOTALI. NASILNIKI V BISBEEJU NE BODO KAZNOVANI ZA IZVRŠENE ZLOČINE. Strokovno organizirano delavstvo ni zaradi tega izida prav niš razočarano. DELAVSTVO SE PROBUJA IZ SPANJA. Pred dvajset leti in danes!. Binningham, Ala. — Shod, ki jc bil obdržavian v Albanyju, v i interesu stavk ujučih rudarjev, pokazuje, da sc je delavstvo pričelo probujatL Albany je sto milj od premogovniškega okraja, v katerem so rudarji na stavki, kljub temu je pa bila največja d!vorana v mestu tako nabito polna, da je moralo mnogo delavcev oditi, ker ni bilo zanje prostora v nji. Delavski list "Advaneo" pravi, da bi bilo nemogoče prod dvajset leti rtbdribavati talko dobro obiskan delavski ahod v bližini stav-kovnega teritorija ali pa kje drugje v državi, ker delavci ni«> razumeli resnice, če se enemu dela veu zgodi krivica, da je bila ta krivica storjena vsem delavcem. Ali zdaj so prifcli v tako velikem številu v Albany, da ni bilo-zanje prostore v največji dvorani v me-st u. Pazno ao sledili govornikom in jim pritrjevali, ker so jim govorili iz duše — iz srca. Tako prihaja probujenje delavcev povsod. Nekje se pojavi hitreje, drugje kasneje, a na celi ••rti WnJtl nadaljevanju postopanja proti krivcem. Na teh besodah okrajnega pravdnika je mogoče, toliko resnice, da prič ne more dobiti, ker bi pri-interesi odslovili vsakega POLJSKA SE PRIPRAVLJA NA NOVO OFENZIVO? BELGIJA JE DALA STRELIVO, BOJNA LADJA NASEDLA Plvmouth, Mass. — Avertfta ladja za pobiranje min "Suan je naju%dla v bližini Ournetovega "viiilnfka. Mošrtvo se je rešilo na *ubo, kljub temu da je divjal vihar. CltUefB in okoHee: V sredo ne »talno in deževno. Vzhodni vetro ri. Temperatura v zadnjih 24. "raki na j vid ja 44. najnižja 4f ^'Inea izide ob 9M, zaide ob 4 2L utiu delavca, ki bi se drznil nastopiti kot priča pred sodiščem, da hudodelci prejmejo zasluzeno kazen. Splošno mnenje, o katerem govori okrajni pravdnik, da je na-nprotno nadaljevanju kazenakega postopanja, se pa da omejiti le na privatno intereae, kajti samopose-bica jc, da rudniški baroni in trgovci ne 1>odo zahtevali, da se nadaljuje s kazenskim postopanjem. Strokovno organizirano delav-etvo hi prav nič iznenadeno zarodi tega jmčetja. Privatni bizni-tfki interesi v tej dršavi, pgseboo pa v tej okolici, katerim načelu-jejo rudniški baroni, so bili vedno v oipoeiciji proti kazenskemu postopanja. Vložena ja bila tudi peticija, da se kaz«*i*ko potepanje potlači, ker bi pomnožilo dav-čno breme. Zelo važne priče so izginile kar čez noč. Rudarje so odgnali s silo iz Bis-beeja, ker ao približno en mesec preje preti nasilnim isgonom za štrajkali. Nasilniki so polovili rudarje in zaznamovane delavce in jih naložili ua vozove ta živino Bili so težko oboroženi in so grozili rudarjem in delavnem, da jih na mestu uetrele, ako ne gredo z njimi. Odpeljali so jih v puščavo, dvanajst milj proč od Columbu-*a. Na pomoč rudarjem je prišla zverina armada, ki jih je odvedla r vojaško taborišče v Columbus, kjer so ostali, dokltr niso od|wto-vali na razne kraj«. | Okrajni šerif jr izjavil. da je on zakrivil naailol iagon. ti»da do dal je. da je ravnal iz petrijotlč ni h motivov. Ker pa p*artava ne dovoljuj*, da f»o heri, da se drttgfcir krireem kaj «««si. Med nasilniki, M eo livrlili U «k* in. ao biM Ws^m»ni in nmd tiiki i min Milili Pariz, 29. nov. — Francoski kapitalistični krogi opazujejo z veliko pozornostjo diplomatični dvoboj, ki sc vrši med državnim departmentom v Washingtonu iu zunanjim ministrstvom v Londonu zaradi izključenja ameriških oljnih interesov iz angleških mandatornih kolonij. Francois Delaisi, francoski ekonomski strokovnjak, je izdal knjigo z naslovom "Petrolej", ki je zbudila veliko zanimanje. Knjiga se peča z najvažnejšim vprašanjem dneva; kdo bo kontroliral svetovne oljne vrelce! Odgovor na to vprašanje je že dala Velika Britanija in sedanja diplo-» matična vojna med Waahiiiyto-nom in Londonom pokazuje, kako se križajo interesi, ki so bili sdru-ženi med vojno proti Nemčiji. Nove iznajdbe, po katerih je mogoče kuriti z oljem na bojnih ladjah z veliko večjim uspehom kot pa s premogom, so takoj, po vojni prisilile Anglijo, da je spremenila načrt svoje mornarice. Prej je bila angleška bojna nlor-narica odvisna od premoga, katerega ima Anglija dovolj doma; toda kurjava z oljem daje ladjam veliko prednost', ker ladja lahko nosi več kuriva in težje topove, kot pa če je naložena s premogom. Pred vojno so imele Združene države največ olja, dočftnt Anglija ni imela nič. Angleški državniki so pa že med vojno spoznali, da ameriška mornarioa, ki se kuri z oljem, lahko nekega dne uniči britski imperij — in vrgli so se na petrolej po vsem svetu, ograbili so oljne koneesije v Egiptu, v Ceylonu, Hiamu, severni Kitajaki in na Malajskih oto-tih. Stopili so tudi na zapadnl kontinent in sc utrdili v Tampicu Mehiki. Dclaiai pravi s svoji cnjigi, da so bile revolucije v Mehiki v večji meri delo angleških in ameriških interesov, ki so oboroŽcvali banditake tolpe za gucrilsko boje vanje z namenom, da izpodrinejo drugi druge iz Mehike. Angleži so pograbili oljne vrelce tudi v Kostariki, Kolumbiji, Venezueli in Kkvadorju (centralna in južna Amerika), toda ameriška vlada je pozvala na pomoč staro Monroevo doktrino in prisilila Anglijo, da se Je odpovedala concesijam v omenjenih rcpublt-cah. To je pa bilo le ua/ videz. Angleži so takoj organizirali "ameriške družbe", v katerih ao bili kamoflažirani angleški interesi. S temi kompanijami so inva-dirali celo Združene države. "The Mexiean Kagle" in 'Ro)ral Duteh' sta angleški družbi, ki nimata ve-ike interese v Združenih državah. Angleška vlada je doMla oljne nt e rese tudi v Mezopotamiji, Burmi »n Perziji. Končno je pri-šlo do tega, da je Anglija v par letih nagrabila oljnih zakladov, ki predstavljajo 53 miljard sodov olja. Ta količina teoretično zado staje za 250 tet. Na dragi strani imajo Združene države, ki so pred vojno posedovale 70 odstotkov vsega petroleja na avetu. danes aamo še sedem miljard sodov, in to zadostuje komaj za dvajset lat Amerika s« je zdramila še le po premirju. Roekrfellerjrv tguat je poslal prespektorje po vsem sv* tu, toda kamor so prišli, ao našli Angleže, ki so rekli i "To je naše " Celo doma v Ameriki bi v srednji ter južni Ameriki so na šli rm nove vrelce v rokah angl« llrih družb Tedaj ao ae AngkK javno pobahali, da je ve« avH icvzemši dela Metlike in Združe nih drŽav — zabarikadiran pMtt ameriškim oljnim interesom ta da Brusel, Belgija, 29. nov. — Nova belgijska vlada je sklenila, da ae pošlje Poljakom vsa zaloga belgijske munieije. To pomeni, da se Poljska pripravlja na novo vojno proti aovjetaki Rusiji. Voj-ua izbruhne na spomlad, ako ne prej. Belgijska vlada je tudi ratificirala francoako-belgijaki mili-tariatični pakt. POTRES NA SE-V EROZ APADU. OBČUTITI JE BILO VSO POTREBNIH SUNKOV. Med ljudstvom je nastala sioer panika, toda ikode ni bilo. IRCI ZANESLI VOJNO V ANGLIJO. Veliki požar ▼ Liverpoolu uničil osemnajst skladišč bombaža in lesa. Angleži »e boj« aa življenje kralj« in ministrov, ki so obdani s stražami. Policijski kordoni okrog parlamenta. Vojaška bombo podirajo bilo r Corku. Angleška vlada namerava zapreti 10,000 < IflMlv Spokaae, Wash. — Tukaj so občutili ob 3^30 bi 3:40 potrmiie sunke, ki ao zazibali hiše In sbu dili ljudi. Ljudstvo je prestrsše-uo zapuščalo hiše in bežalo na plan. 8eismograf na (ionzagovi univerzi je začrtal, da ima potresni teritorij tri sto milj v premeru. Bolniki v okrajnih bolnicah so se prebudili Iz spanja, ko so pričele fvenketati šipe bi majati po- dobe ua stenah. Polsatil se jih je panični strah, ki se je pa polegel, ialertj* .|£dor proil dovoljenja sa (o so po deeet minutah suuki mi nili in je nastal zopet mir. Porodila b Leavenwortha, Ya-kinie, Colfaaa in drugih mest govore o surtkih, 'ki so bili raslišue sile. ftattle, Wssh. — Tifckaj se je pojsvil potres v nedeljo zjutraj ob 3:M, ki je tmjal do 4:10 zjutraj, IVrtrce jo tudi registriral *e-smofjraf nK waahingtonSVi -oni- . versL Inštrument je |>oka*al, da so bUi to najmočnejši potresni sunki od potresa v Sau Franciseu eta I90H, Portland, Ore — Od tukaj pa do Mpokana, Wash,, se je tresla zemlja v nedeljo zjutraj. V Hood R iverju se je tresla seinlja tako močno, da so se i^biuliU ljudje i« spanja in je mled ljudstvom nastala velika panika. Washington, D. 0. — Heismo-graf ne uudvorzi v Ooorg nesreči 11. M«n požigalaev js Ml aretiran, ko js hotel ssšgati ogromno skladišče lesa ns sever nem kontu l»ndona | njegovi to varili s» ušli. V predmestju Klas-buryju je polMja zalotila moških, ki so ae vedli sumljive, in ko jih je hotels prijeti, so pobe* nili. med begom ss pa vrgli od aebe orodje ss trgsnje ključa v ni« bi pločevbisate poaodise e petrolejem. Včeraj je Mlo ijslane (Dalje as I. strani.) iPANSKZ DELAVOI PROTESTIRAJO PROTI ODHODU 0ET NA POLJSKO. London, 20. uov. Is Msdrida javljajo o velikih protestnih de». nionat racijah in isgrodih proti od* loku španako vlsde, ds pošlje ba< tsljon vojskov v Vilno s drugimi četami lige narodov. Hllovlte delavske demonstrseljs so so vršile v pristaniščnom me-stu Bilbso zadnjo soboto. Demonstrant Je so sažgali nov parnik "Alfonso XIII." v laki in ns ti« soče pristaniščnih delsveev js ined ognjem vpilo: "živsls Rusi* js I llurs Lenini Smrt Angliji in ligi narodovi" Pemonstrsclje In isgredl ao m vršili tudi v Madridu, Barceloni, Haragossi In drugih Španskih mo« stih. Vojak« Iste m Mle prlprsv. ljene as ho). ^ * >. . , Hoeialističnim listom, U napa. dsjo vlado saradl pošiljanja Ipsa* aklh čet na l*oljsko, so ss prldru* žili tudi neksteri liberalni šssopl* si, ki pišejo, ds je ftpsnijs postala sstrspljs in kolonljs Velike Rri-tsnlje In njone lige nsrodov. De. moustrsntje sahtevsjo, ds mora špsnskl delegat takoj »spustiti Ženevo, Madrid, Apanljs, 20, nov. — Železniški in mornarski delsvel so sskljttčlll ns shodu v Bsroeloni, ds proklamirsjo generalno stav* ko na šslesnlcah In morju, ako vlada takoj ne prekliče skleps, ds pošlje vojaške Čete v Vlluo, ŽENSKA DENARNA T0RBI0A V MLAKI KRVL Bal ti more, Md. - Na tirih ua lične žeteznios na PetnsjStl *skt! In zunsj nseta so našli šsnsko de« nam len v mlaki krvi. Od Mesni* škega tirja je vodila siq4 dvsjsst čevljev proč. To je sdjtis slsd, ki jo imajo fAilsstveni orgsnl sa rae-voslJanJe mieterijs, ki (iidsjs to MlS*. V pisano: "II. Terrjr, bivši izpraše-valre civilne komisije." Poleg js IdU v denarnici še vJsitfca "W. L. Iteinert iHothing eompsny, 40 Gsllia Strsst, IJliea s tem iinanom ni v Dsltimurju. PolielJa se trudi ras vosi Jstl mU sterlj In sodi, da js bil ivvrikm u-mor, truplo js pa Mle kam odpe» IJanb, I)'»zdsj pollcijs Is oi aslls irupla. zaradi Šestdeset cen Ohisage. 111. ~ Ko Je 17 lstal% William KiMburg stopd prek praznega slsviiišča, ds tSko odre. že pot prod evaJeaM! domu, je ivllgaj in žve»Aetal s Aest4ssst eentl, ki Jtfi js Imel v Žepa. Nemk ml so k njemu skotili trijs bs«MliiJe Vslen ss je n daril im, glavi, ds ga je pobil iu i tla. Km je vSUl od tal, js drugI hendlt nanj oddal strni. Krogla ga js sedela fM»d sresm In KiUburg se zdsj nahaja f zelo kritičnem po. Vtfsja. Bendltje ae po tam tolovajskem činu zbeŽaH PROSVETA GLASILO SLOVENCU NARODNE PODPORNI JEONOTE LASTNINA 8LO V ENK K E NAEODNE PODPORNE JEDNOTE C«M oglasov p« dogovoru. Narotnina: Z«dinj«n« driavaJiafcs CUeaf«) $».00 mJat* MJMl Bla $1.26 u tri hmmm; Chkaffo $6.60 m Ista, $$» » M ta M inozemstvo IK.00. U.L6 aa tri -PROSVETA' THE ENLIGHTENMENT9 af flfc Bsbaeristion: UatUd Btatas (aaeapt Chteago) aad Canada $6 par ( bl ago $dJ>o, and forsign eountriaa $6.00 per je«. PODJETNIŠKO PRIJATELJSTVO V PRAVI LUCl. "Wa»hington Post", zelo nazadnjaški dnevnik na vzhodu, je te dni prinesel članek, v katerem apelira na podjetnike in delavce, da naj bodo zmerni in naj se spomnijo, da je ameriško ljudstvo prišlo do prepričanja, da so ameriške delavske unije zelo koristne naprave. Dnevnik seveda priporoča delavcem, da paj sprejmejo znižanje mezde, da so to prijateljstvo med kapitalom in delom še bolj utrdi. Pri tem pa seveda apelira tudi toa kapitaliste, da naj bodo zmerni, kadar bodo rezali delavske mezde. V članku tudi ne manjka slapospeva kapitalu, češ, da je kapital središče civilizacije, plačevanje privatnega pro-fita kapitalu pa glavna naloga za ohranitev civilizacije na svetu. Uredniki dnevnika niso na svojo pest spisali tega članka, ampak so bili inspirirani, da ga napišejo. Lahko 1)1 tudi rekli, da je bil članek naročen. 0 ;> Taka naročila ne prihajajo od delavcev, ampak od ljudi, ki ne pripadajo k delavskemu stanu. Zanimiva so h pa vseeno taka priporočila, ker govore^ da se naj prijateljstvo med delavci in podjetniki utrdi na račun delavcev. Delavske mezde se naj znižajo, da bo to prijateljstvo bolj držalo. Ali ni to smešno? Delavec ob času sedanje draginje ne more izhajati z mezdo, ki jo prejema. Kako naj pa delavec izhaja, če se mu njegova mezda še zniža? Ali naj mar delavec s svojo družino še bolj strada samo za to, da bodo lahko rekli, da so se delavci iR podjetniki sprijaznili in so za vselej pokopali bojno sekiro med Tako priporočilo ni samo smešno, ampak je tudi precej arogantno. Delavcu naj se torej zniža mezda. Zaka; pa prijatelji miru in sprave med delavci in podjetniki ne priporočajo, da naj padejo cene? Ali ne bi bilo tako priporočilo bolj na mestu, kot pa znižanje delavske mezde? Delavci se prav lepo zahvalijo za tako prijateljstvo od strani podjetnikov, ki jim naklada le nova trpljenja in pomanjkanja. Strokovno organizirani delavci so znal dozdaj braniti svoje pravice in pridobitve in znali jih bo do tudi v bodočnosti. Taka priporočila, kot so bila pri-občena v washingtonskem dnevniku, so za delavce nesprejemljiva. Delavci bi morali biti res neumni, če bi rekli podjetnikom, da naj znižajo delavske mezde, dokler jih tare neznosna draginja, da bodo šmokavzareki dnev h niki lahko pisali, da so se delavci in podjetniki pobratili k Za tako pobratimstvo se organizirani delavci prav lepo m zahvalijo iti pripravljeni so pobrati vsakčas rokavico, ki jo vržejo bojeviti podjetniki pred noge. * ^ Kadar sloje podjetniki prod Itansaikim rassodiičnm — Ko so pred kansaškim razsodiščem stali mlinarji, ker so omejili produkcijo, je razsodišče razsodilo, da imajo pravico omejiti produkcijo najvažnejšega živeža^za ljudsko prehranitev, če je pričela padati cena mokC Ako bi bila omejena produkcija v mlinih, ker so delavci zastav-kali, da si izboljšajo svoj položaj, tedaj b1 bila sodba tega razsodišča izpadla malo drugače. Ni čudo, če so vsi velebizniški listi zdaj navdušeni za kansaško razsodišče in priporočajo, da^ae uvede tudi v drugih državah. To časopisje je zagovarjalo še vsako napravo, ki je škodila delavcem, in ostalo je dosledno svojemu principu, ko je bilo treba povedati mnenje o kan-saškem razsodišču. Ce bi to razsodišče izreklo, da so delavci upravičeni do stavke za povišanje mezde, ali če bi sodišče kaznovalo mlinarje, ki so Eaprli mline in tako omejili produkcijo najvažneja produkta za ljudsko prehranitev, tedaj bi zapela seveda druga pesem v velebiz-niškem časopisju. Kapitalisti so ros pametni ljudje! — Vlada je zgradila na Hog Islandu največjo ladjedelnico na svetu, ki je stala šestdeset miljonov dolarjev. Vlada m Je določila, da proda ladjedelnico. Razpisane ao bile ponudbe in neki kapitalistični konzorcij je ponudil zanjo reci in piši štiri miljone dolarjev. Kapitalisti bi radi dobili sastonj, kar je ljudstvo plačalo z miljoni in kar je še danes vredno lepe miljone. Vlada je to nesramno ponudbo odklonila. Chiesgo, m. — Z dežja pod kap t Tako je bil naalov uvodnemu članku v "Glasilu" KSKJ it. 46 od 17. novembra L 1. In ko sem prečit al ta članek, sem rasvidcl, da je pisec tega članka koneično vendarle spoznal, da je bil ves Čas v zmoti, ker je hvalil in povzdigoval sibeko vlado in londonski odbor. Pisec tega članka ae gotovo ie dobro opominja na debato, katero smo imeli 28. februarja 19lSv neki dobro znani slovenski gostil-ni na Wo«dovi centi med drugo in četrto uro popoldne. Povdarjaj sem, da moramo vsi skupno na stupiti v -boju za pravice slovenskega naroda, da moramo skupno delati za jugoslovansko federativno republiko, ker le v tem je reiitev Slovencev, v nasprotnem slučaju, da bodo prodani ki za-barantani; povdarjal sem, da ni mogoče zaupati srbskim niti italijanskim imperijaJistom, kot sploh nobenim imlperijalistom ne. Dofeaooval sem vsem rojakom, ki so bili dotitfni popoldan v omenjeni gostilni, da je skrajni čas, da se združi n*> v tem oziru vsi Slovenci brez ozira na politično prepričanje, in da moramo' pustit? na strani vse osebnosti, ker ako tega ne storimo, bomo veliko zagrenili. In gotovo ae bo ie spominjal, kaj mi je odgovoril, da 'sa-mi socijalisti hočejo republiko" da md nimamo pravice diktirati, kako vlado da naj imajo, da bodo narodi ie sami o tem odločali, in da bo predsednik Wilson že reži Jugoslovan^ pred grabežljivim i Italijani. Na to sem jaz odgovoril, da dvomim, da bo predsednik NVilson mogel izpolniti to, kar bi> rad in kar želi. In nisem se vara prav nič, to je dokazano danes.— Ko je bila srbska misija v Chi eagu leta 1918 februarja meseca, se jc pisec omenjenega članka tu dl iel poklonit tej misiji V-bruarja v čiknflki auditorij, ko sem jaz iel na veselh;o žen ske krajevne organizacije J B. Z. Proti meni ae je iirazil da bi moral hi v ta au#torij rte herni zavedni Slovenec**! nakar som mu jaz odgovoril, ,da noben poiten slovenski delavec i ne 'bo storil tega, da bi ao šel poklonit kaki kraljevski misiji in da ao te tega zmožni sam? kraljevati, da ini zavedni delavni odločno od klanjamo talkah stvari in,4a skupno delujemo za splošne ljudske interese in ae nočemo uklanjati nobenim raonarhistom iti kraTjfev skim misijam. Mr. John Zcfran me je na to opozoril, da 14 mora vpo&tevati to, da sem tajnik stav hinskega in posojilnega društva "Slovonaki dom" in da bi ne smel tako govoriti, nakar aera od govoril, da na bom nikdar zamenjal človeško glave z oslovsko Vsled tega odgovora se jc pa go rtilničar tako razjezil, da je sto pil izza točilne mizo in me hote šiloma odstraniti iz pivnice. Proti gostilničsrju aera rekel,, da la-lahko grem iz sobe in da grem ie rad, toda pazi naj ae, da An aam ne pojde za mano. Kar se je zgo dllo oaem mesecev poenojc. —• Vse to se je zgodile v zuani slo venski gostilni na Woo(Jovi cesti kar se bo gotovo ie spominjal pi scc •članka "Z dežja pod kap"I Spominjal ae bo goKovo tudi ie redne mesečno seje društva "Sv Štefana" ftt. 1 K. B. K. J. dne B januarja 1918, ko actn apeliral na Člane, da naj delujejo za repu blikansko združenje in neki član je že predlagal, da naj ae izvoli odbor dvrii Članov, ki naj zaato-psjo to društvo na sejah JRZ. Toda (slino on je bil odločno nas proti In je toliko čaaa goVorU. da ja odvrnil člane od tega sodelovanja pri JRZ in sicer rta j več samo frazo, da ao sami soeijslisti pri JRZ in da ae katoličani ne smejo mešati med socialUte, in nakar ste Re pripomnili, da aeNu stanovi v Olevelandu, O. 'Slovenska narodna zveza* in da sle podobno sporočilo ie dobili od g. HclineHerja. tačasnegs gl. pred KSKJ in poznejšega predsednika HNt Isto je bilo tudi na aejl društva "H?. Jurija" it. 9*0 C. P. V na •rji 13. j milja 1918, ko «t« apeliral na flane, naj ae droitv* iarr-č* M sodelovanje pri JRZ in je ie tafcorekoč sklenilo, da m pri* drtili in na aejl je bilo nabranih ie šest dolarjev prost oroljaik pri-*>evkov aa JRZ. Toda zgodilo se j v lato km ae je pri pn o otaenje nem druAtvu In nabrana vsota ni Teda pomagali ste pa kolikor ste le mogli agentu za Veliko Sr-liijo Troštu, ki Jg agitiral med a-ineriskimi Slovenci za arbAo monarhijo pod krinko H4ovenske narodne zveze. Temu niste nikjer nasprotovali, ampak mu pomaga i pri organiziranju podružnic, na shodili, itd. Gotovo se ie spominjate »hoda 13. junija 1918, ki ae vriil v dvorani pod cerkvijo in sicer po deseti maši, na katerem je prav polteno klobaaal in napadal vse, kar ni trobilo v nje gov kralje vaški rog in da zahte vajo republiko samo socijaliati iz Lawudale Ave., in da ao d^u^i vai to, da ostane vlada k&korfna svetf ,kot prve prošnjo John Ko-, ko j znižali cene in sicer t*o za vM—i^—a j«, namreč kraljevina. Gotovo se še spominjate, da sem se fcf oglasil k besedi in rekel, da to ni resnica, da bi bili sami socijalisti iz Lawndale Ave,. za republiko, ampak da sleherni ameriški državljan, ako je le zvest svoji republiki in zastavi mora biti ca ta ko idejo. Ako ao ie Kitajci porezali svoje kite in jih zmetali med staro Saro, zavrgli monarhijo iu proklamirali republiko, ali yaj bodo Slovenci oziroma Jugoslovani bolj nazadnjaški. Čemu Slovencem ponuja srbsko monar hijo za katero ne marajo, kakor ni maralo za avstrijsko. Ustanov naj ac federativna republika, ker le v taki državi bo slovenski narod svoboden in sc mngfel razvijati. V nasprotnem slučaju bo izgubljen in prišel bo i dežja pod kap. In kaj je Tro&t na to odgovoril t Da je ta shod za njega in ne za me. In ie eek> pred shodom ae jc izrazil napram neki osebi, če kupi fajmoStra, , potem ima kupljeno celo faro. Ker sem prav dobro vedel Vse njegove nakane, ae tni je ko nočno . vendarle posrečilo, da kljub celi cerkveni maiini n vMpel preveč dobro in je več rojakov naseljenih v tamoinji okolici pristopilo k JRZ. Toliko sem «bil p rim oran napi sati, da l>o Širša javnost vedela i kako sc je tukaj v fari sv. Štefa na dolovalo in da morajo vsi ta kratn! nasprotniki JHZ in prijatelj srbske kraljevaške klike pri znati, da smo bili pvi ves čas na Rjavem, ko amo svarili pred Lon donskim odlborom, pred raznim Tmmbiči, Troiti, Vodnjaki, Zu partiči et collegialea, ki.ao hodili tananjevati kraljevaiki evangeli, v 'Ameriko. Pojasnjevali amo jim da so samo agent je za Veliko Sr JiiJp, in nič drugega ne. In ako niso popohtma udarjeni s slepoto danes lahko ra/.vidijo, da je vac to resnica. mtMI tn kar sem napisal ao popolnoma resnični dogodki, katerih sc ne more utajiti. In g. Zupan mi bo gotovo pritrdil, da sem takrat prav imel. Za dobro stvar, ki v resnici koristi yplo6neniiu delavskemu raz redu, aem vedno deloval in tako som .tudi za JRZ, ker sem prepričan, da bo Jugoslavija napredo-vavala le, ako bo sprejela načrt katerega je izdelalo JRZ. In priznam, da aem prispeval v liriljon-dolarski Wklad 25 dolarjev, ako ravno aem pri prost in ubog de lavec-trpin, in ni mi ie bilo žal,' ker sem videl, da ae denar rabi fr one avrho, v katere j« bil nabijgn. In izjavljam da bom ie, kak^ hi tro bom sliftal, da ae m^ arbaki in italijanski impcrijaTizcm. Nisem tega napisal vsled tega, da l|i mialil napasti urednika Glasila KSKJ. Ne. niti najmanjšega namena nisem imel; napisal sem pa raditega, da tabko spozna, da je bil v zmoJi in je i<> ranes v marsičem in da je ikodoval dobrin idejam maralkrat, ko je na-aprotoval JRZ. in povzdigoval srbsko kraljevaiko klike, ter de lal reklamo za arlsiko monarhijo. Tudi ae prav nič ne čudim, ko ao komiki Slovenci odglasovali, da raje pripadajo avstrijski republiki, kot pa arbkki monarhiji. Ako bi jaz imel na idbiro, bi »e ie tudi raje odločil za prvo. — Josip Stebla). čevarja, pojasnilo gl. predsedni ka SJJPJ, poziv iz Lorain, 0., na Slovence ▼ Pueblo, Oa4e.,4n v naslednji titevijbki Prpsvete pa dopis iz Pueblo, €olo., da ae je organiziral tozadevni odbor, ki bo akr-bel, da bo nevredni rojak Jofcn Kočevar dobil poftteno obravnavo in da bo ta odbor najel dobrega advokata, ki bo zagovarjal tega nearsftaeea rojaka pri Kirotni olbnamavi. Ko sem vse to pravil k rojaku Tony Kafoltu, >azuo preči tal sam ae tffcoj od-tateremu aem vso stvar poja*ml in nato sva ae podala po naaelbi ni nabirat prostovoljne priapev ke. ObjAala sva aldhrnoga rojaka in vsakdo je rad priapeval kolikor mu je bilo pač mogoč«. Nabrala sva $31.45, katero vsoto aem poalal Magajniku tozadevne ga odbora Peter Culigu, PueMo, Colo., a pojasnilom, da naj to vsoto (poralbi v obrambo rojaka John Kočervarja. -r Moja na ji Skrenej6a zahvala vsem darovalcem, kakor tudi rojaku Tony foltu, V mi je pomagal pri nabiranju prostovoljnih prispevkov. - Frank OoUČ^k. ~ (Opomba urednlfitva: em Vsled ])onianjkanja prdstoii so priob-Čena imena poaaimepiih daroval cev med "nafcnanili, vabili in zahvalami." —___ it1 »jrt Elbert, W. Ve. -h/ :V Prosveti it. 254 sem opazil dopis »z tukaj &nje naselbine, ki pa ne odgorar ja popolnoma resnici. Izredna seja je bila sklicana ot predsednika Jolhn Želeta, in ne od brata, katerega je omenil doipia-nik. Te izredne seje ae je udeleži lo tri četrtine vaeh članov in, ne samo ena, kot omenja ta dopisnik. Prostovoljnih prispevkov smo nabrali petinštirideset dolarjev in ne samo petintrideset, ker smo prispevali vsi razun enega, ki jc pa preveč oddaljen od nas, in radi tega ga ne smemo prezirati Toliko v pojasnilo. Del svakih razmer na bom opi saval ,ker so iate kot po drugih krajih. Zatorej delavec trpin, de laj in misli, da se kmalo otresemo nai&ih idkoriftčevalcev, organiziraj ae politično in čitsfl dobro delavsko čaaopigfr^^^^^^^^^^l Pečlarjev je pa naseljenih v tej naselbini eir. ducat, ki imajo vsako rtoč krasne sanje, toda ko se pa prebudimo, pa opaeimo, da so bile aamio sanje. — Anton Flor jan&č. bila nHh nasadov. Seveda,, kdor tfciiko, da lahiko drži borni**' trga vsaj toliko čaaa, da antje pokupijo, kolikor m, dobiti in Me potem postavi „„ pridHf^c na trg, ko so ugodne j cene, dobi tudi farmar toliko, likor je upravičen, dk ae iUU plača garati in delati. Toda v kajenji okolici so ,pa večino™ sami najemniki ali pa novi n*J ljenei in ti morajo prodati w pridelek, kakor hitro ga mora ako hočejo Živeti. •V zadnjem 'času aem precej dopisov in nasvetov gic farm, raditega naj podam ti jaiz svoje mnenje o tem. Moji bom a tem nsipeavii kakemu t«. | jaku veliko uslugo. Moje imie« je, da naj sleherni, kdor se mišul naseliti na farme, preje viwt\ farmo v najem« kot je le navada nekaterih državah, namreč n| eno tretjino pridelka* ah polori-co, ali, iiakor je že običaj. Na u način bo paSkusii Januarsko živ. ljenje, videl bo ksAco je delo, ki-ka je klima v ootični državi, v kateri ae namerava naseliti, krfu je zemlje^ in sploh vse. Na ta n«. čin bo tudi prišel do zaključka, ali je "rojen" sa farmarja ali ne. Veliko Slovencev, ki ao se naseli-li na farme, niso nikdar pričakovali, da bodo imfeli tako življenje, kakon&nega so imeli potem, ko so ae naselili na fasme. Marsikateri je prej, ko je iealeiei v rudniku ali tovasmi, nekako z necavistjo ogledoval farmarje v jeseni, ko so varili svoje pridelke v mest«, ogledoval lepo rejeno živino in želel biti na njegovem mestu. Ako bi pa vsakdo prej pomislil, koliko truda in dela je stalo prej slehernega farmarja, da je lepo uredil svojo farmo, bi si pa ne želel tako na farme in bi tudi vse drugače mislil - * Resnica je, da farmarsko življenje prdkosi\vedno življenje industrijskega delavca, ako bi i-nuel vrak novi naseljenec toliko denarja, da M> mogel pričeti i modernim obdelovanjem polja. Toda velika večina novih naseljencev nima toliko dmarja in vaakdo je ie arečen, kdor ima toliko, da takoj plača farmo in si nabavi potrebno poljedelsko o-rodje. Velika večina pa ie toliko nima in »e mora takoj zadolžiti. In take naseljence pa ravno tako tlači k tlom kapitaliaem kot pa industrijskega delavca. Dokler se industrijski delavec in farmar ne bodeta združHa in skupno nastopila, bodeta vedno modema sužnja in garala za nenasitni kapitalizem. — va" št. 316 SNFVT akoravno je ie mlado in ne šteje bogve kako ve* liko članov, toljpb temu dobro napreduje. Edini križ je, da se nekateri člani bolj poredko ude ležujejo mesečnih, sej. Apeliram na vse Člane, da se polnoitevilno udeleže prihodnje seje, ki je glavna letna seja in katere udeležiti ae, je dolžnost slehernega člana. Kdor se ne bo udeležil ho kaznovan po pravilih. Seja se vr-ii 12. decembra t. 1. v navadnih izborovalnih pretstorih. — Apeliram tudi na one rojake v tukajinji nasrfbinl in okMi«, ki ie niso pri našem društvu, da pristopijo, ker to društvo pripada najin najboljši Slovenski pod- večjl Pnaj lirie ni države, ki M zadovoljila ' vsem in vsakega naseljenca, n največja krivda v tem pa leži v današnjem sitemu distribucije pridelkov. V vzhodnem delu države Tišt-pridelali veliko več kst ps lansko iHo, In marsikateri farmar se je že ve-aeMI, da bo letos vsaj dela in trmi doliM plačano, kar j« gotovo pri-Čakoval, da bo ietoa Ista eeaa kot j>' bila lansko leto ob tem času T.mU vračunal ae > konmito. Ko Elbert, W. Va. — Ni moj namen napadati v javnosti kakega lista, toda sedaj sem pa primo-ran odgovoriti na nesramni jezuitsko zaviti napad v listu 'Krivica", ali kako so gs oče Za-krajšek krstili "Edinost", katerega pa delavci imenujemo "Prepir in alepar delavcev" v it. 64. s v P|^tal m louderse prošnje.(ao ipekulaiHje videli, da je bom--s* 'ki so bife prioMeno v listu Pro-lbsiov pridalsk--- - so ta- V "uredniškem«*nku ptte "Kdo je kriv, da ao ddbili Italijani Jugoslovane"! Seveda njegovi svodcneli možgani so kon-statirali, da Kristan in Kriči, kje je vsota #60,000, "koliko zeraJ jp bi se ie laMio kupilo s tem denarjem" Itd. Jaz bi le rad po-jssnila od očeU Zakrajška in njegovih lajbganBstov, sli je bila ta vsota zbrana za to, da se ku-puje zemljo? Po mojem mnenja ne, saj jafc niaem del v *a namen, da bi kupovali semSjo. Seveda o-četa ZakrajMca jesl, ker on ni j,e iak* organizacije nernogo U bi delavci vanje ne pri- Na podlagi pravil in zaključkov izvraevaiuega odbora J.' R. Z. v ,*iia ae bo prihoduja konvencija j. R. Z. v rneato Ohicago, 111. in gj^r okoli novega leta 1921. zborovanja še ui do locea ia to največ radi iega, ker uwipo vedeli 4edaj ae vrne iz Ju-jcoalavije aden ali drugi uaših aa gjopnikov. Četrti redni oibČui zbor J. R. Z., bi ae vtilii ae to jesen,* um l)ttJv iker ao bile razpisane volitve ia ustavotvomo skupščino za 28. jiovembra, ko bo ljudstvo odločalo o bodoči formi vlade, zato; je bilo sklenjeno, da ' te počaka s konvcneijo vsaj do (Časa, ko bomo zvedeli za r^ultat volitev. Vse organizacije, ki so upravi-to*e do zastopotva na konvenciji j. R. Z. opozarjamo na to, da v najkrajšem izvolijo svoje delegate in jih prijavijo na glavni urad, tako da se jih bo lahko pismenim potoni obvestilo, kateri dan prične "konvencija zborovati. Da W bo nobenega napačnega razumevanja, ikatere organizaei-je so opravičene do delegata in koliko delegatov smejo poslati na konvencijo, naj tu citiramo' tozadevna pravila: 1) Okrožne organizacije JRZ in krajevni odbor ttnajo pravico do obsega pdlib dtufttev ali l<>ikak»lh organizacij do eptiga in potem pa na vsakih pet društev po enega ^ jj pofiTJL- *t<*>ali. Nobena delavska organizacije, pa magari če je Mta, ur uioi* »obstati, ako nhna delavcev za ki flbdajejoiPGdnrja pri njegove« delu žena. kuu4 BRMUV ob-točena umoma, j i Fort Valley, oa — fvd q. Slitippard, kralj breskev v Geor-Kiji, je umrl uagle iu misterijoz ne »mrti v juniju. Bil je bolan sa iao tri dni. Hkaperti trdijo, da je bil Sluppard za* ropi jen. Miljo-nar je seveda umrl bree testamen ta. Njegova žena je takoj po njegovi smrti zahtevala ijegovo zapuščnino sase. Zdaj %ao aretirali njegovo ženo, njeno smtro in sestrinega sina na obtožbo umpra. z vojaškimi aveti. Neki d'Aiinu* Aretacija ia obtoiba sta poviro-« aljev prijatelj je rekel, ^a aio* /Vi I t »olika* -------- r.. • „ ___11 ' M . M « ... . 1 ' čili veliko uamkih krogih. m|lje- tii KOZAKE, KOZAKE POTREBjJ Bock Island, 01. - "Imeti moramo kozake, jfe hočemo, da se ohrani demokracija," so gobeada-li .govorniki na ahodu, ki ao. ga podprli privatni bizntfki inteevsi. ..JPrivatni bizniški interesi menijo, če država dobi črne kozake, da bo igrača uganjati delavce in ,jili Stisniti v najnižje šivljenske razmero. 1 i delrgatAj j2) Centralizirane organizacije podružnice JB2, imajo pravico do enega delegata za vsafkih 2,-000 članov; 3) Samostojna društva po naselbinah, glasila in krajevna organizacije JRZ., ki ne spadajo pod okrožno organizacije ali v o-k rajni odbor, po enega delegata. 4) Občnega »bora se vdeležijo tudi člani oenttrakiega, izvrševal-nega in nadzornega odbora. Vožnje stroške in dnefvmice de-legatom trpe organteafclje, ki jih pošljejo'. Vožnji stroški hi dnevnice članom izvrševal nega odbora, nadzornega odbora in tajniku oziroma tajnici ožjega 'odseka centralnega odbora se plačajo iz Klavne blagajne JRZ. , Potrdimo je, da se delegati i« ven Ohicage kmalu javijo glavnemu uradu, »tako da nam bo mogoče preskrbeti stanovanja za nje. Frank S. Touchar, 'tajnik JRZ. vil v bran psi aretaciji. OSUMLJEN SODELOVANJA FftI ROPU. , New Tork, N. Y. — Aretirali so David 8ayiorja, sla draguljarje tvrdke, ki je bil oropan za šs*me in sciraentrje "1'nijs Io-jalnib štanarjev In drvarjev." ftumarjl in drvarji so organizi rani tod i v pravi strokovni orga nisarijl hi ta organizacijs pravi, ds no podjetniki zaradi tega usta iNrvili žoh.. organ kar »jo. da ji*r •ioži za znUbnje delavsk«- mezd* Če bi delšvei poslušali delav*' voditelj* in deiasrsko časopisje so provocl V A la batni je atavka rudarjev in podjetaiki skušajo obratovati rudnike a ljudmi, ki nikdar v svojem življenju uiav videli rud nika od znotraj, dokler uiso podali stavkdkasi. Taki ljudje pa flT*do v rudnik kot podgana v nastavljeno pa.st, ker nimajo naj- hovo imetje na ruskih tleh bo popolnoma zavarovano proti aoeiail. ziranju, zaplembi ali rekvlriranju a Mirani aovjetsklh ,oblasti, toda ^att bodo morali gotov delež produkta ruakl vladi, lnoaemaki ka* pltalhiti bodo »mčli najemati ru. ske delavce, ali ravnati ae bodo PQjT f M.evirnoitttl' morali po sedanjih delavskih u- Inozemstvo. D Anonnaio je odatovil gaaaral«. Reka, 27. nav. — D'Annunrio Italijanski »ooialliti odobrili vstop ▼ 8. intarnaclonalo. Florenee, Italija, 29. nov. — Na .jtukajluji generalu! konforsuei socialistične stranke je bil akoraj soglaano ratificiran zaključek ekaekutive, da ae iUlijauaka ao je ^ptavt^Mralni štab v KVaiiJ1*1.11"*11?1^ •tr«ttk» PMrni\ komu armadi in generale je nadameatU »"teruacionall v Moakvi. sistem demokratizlra reško ai*n*< do, ampak to še ni boljševiaamt D'Ar mzio je obdržal naslov coMoandante" in vojaški sveil iodo odgovorni njemu. Člaidlva« jaških avptov so skoraj izktjtičim samj mladi fanUHnl, ki ao 41no ponosni na novo službo. V priata« nKču in na suhem dnevno grme toppvi med vajami novih poveljnikov. Socializiranja indnatrij ? Nemčiji Berlin, 2«. nov. — "Lokal An-zciger" poroča, da bodo vaČlnaki socialisti, ki ' so najmošnt^jša stranka v parlamentu, kmalu predložili uačrt za socializiranje vseh večjih Induatrij v ^emdiji. Načrt ae glasi, da država aaseže tovarne, jih . -oceni in .potem od-škodi lastnike a bondi, ki bedo nosili pet odstotkov obrasti. -f kotili v Rusiji. Sprejeti ao bili val pogoji sa pri-stop iu atranka je stopila v tretjo internacionalo kot cuota brez razkola. IBCI BANSSLI VOJNO V (Nadaljevanja • 1. atrani.) saporuo povelje proti mnogim irakim ainfajnovcem v Londonu, ki ao na aumu, da so zapleteni v zaroto požiganja. j Na lesenih barikadah, ki zapirajo pota do vladnih palač v Londonu, so aiioči gorele rdeše luči in vojaške šeta ao atražiie vhode. IjOMtan in druga vešja mesta na Angleškem delajo priprave aa notranjo vojno. Vladajoči krogi ao v strahu, da komunisti Izrabijo položaj aa oborožen napad na vlado. Belgijci št vedno bišajo i—Hiflhi* v Kongu. New York, M. nov. — Hajree Perklns, prospektor Iz Teaaaa, ki je vrnil is Afrike, kjer je bival lest let, jc povedal, da Belijo! v Kongu še vedno pretepajo domačine. Perkina pravi, da je tam videl, kako so belgijski uradniki obsodili zamorce na 60 do 120 ba-tln zaradi malenkostnih pregre-žkov. Večkrat ae zgodi, da airo-mak umre pod udarci biča. Operiranje sovjeUkih čet , v Ukrajini. London, 28. nov.«— Iz Moskve javljajo, da ao aovjetake četa v Ukrajini ujele 12100 Petlurovlh mož ki vplenile tri oklopne vlake, 30 topov, 3000 otrojak Iu veliko zalogo straliva. , • ; Rusija ja odprta vrta tujim London, 29. nov. — Brezžična brzojavka k Moekvs ae glaal, da jc vrhovni ekonomski avet v sov jetakl Rusiji Izdal aplošne določ OLAVMI STAN« ItST-M SO. LAWNDALS AVS« CM1CAGO, ILLINOIS. Irvriavalni odUr. umu vat ooazu I laKOvnl 0dK>or. umsuu h aun rama Združitveni odbor. « pna am, hm u. onmtmti a«*, uim Tf«di Mm ltl, MM Ovfa. atl | ma a«h| imk.a.m Mwr UM« M, ieM M vaHOVNl muVNKi Dr, 9. I« Is« odoovouni uaaoNia •vtoavtit*! luna '"^■■rrspsif^f vvsevnia rPivavBPo v vmm awwai I - ttfmsaimm a a*. išinH U Mkja v mi^ ki n m^if^i p^kr^ a m. r. a. aaa-m m a«^ nu vt aoLNilKa rooroaa n nailovbi a«^, ckiMea m. oBNABNt roilLJATva m aTvam, M M IM«|» ak f«Ma m mmtmm ta|au«v» s. N. r. j« wmm m. m zadbvb v avggi 1 aiAOAJNtšaiMi roau m a n. r. j, aeevae M. unas a«h cai^ca m. vet ur, j, stl t bombami in Škoda znaša pol mlljona dolarjev. DuMin, 20. nov. —- Program angleške vlade je, da mora kiti do Boiiša prijetih In interniranih najmanj 10,000 Ircev. V minulem tednu je bilo aretiranih približno tisoč Ireev In gunja -se neprestano nadaljuje. Nasilne hišne iu osebne preiskave so dale na tone raznih dokumentov In tiskovin na podlagi katerih oblasti v dubllnskem gradu pripravljajo nova zaporna povelj«. Vse civilne In vojaške ječe na Irškem ao polne do vrat in zdaj mrzlično grade ujstniška taborišča na planem, v katerih bodo zaprli ujetnike. Govori ae, da Angleži nameravajo internirati vae prostovoljce v republlčanskl ar madi, katere poznajo. Sodnih o-Uravnav, ne bo; jetnike bodo eno-atavno držali v taboriščih In ječah toliko čaaa, dokler ne bo revolucija docela potlačena. Tak je program sedauje angleško vlada. Angleške oblaatl nameravajo poslati v Ameriko veš filmov, ki kažejo "zločinu irskih republlča-nov". Hinfajnovakl voditelji opozarjajo Američane, da se naj ne puste potegniti od teh filmov. 1 SLUŽBO IAOB ženska arednje dobila hišno delo ataroetl, rada bi pri slovenski družini, kjer Imajo dva otroka, ki pa še hodita v šolo. Za plačo In drugo ae pogovorimo plameno. Za naalov ae lave pri "Proasvtl". Pisma je pisati aa "Hlžna" 9GS7 So. Lyvndale Ave,, Chieago, IU, SLUŽKINJO SE SPREJME, Sprejme ae ionska v službo sa domača hišna dela in splošno go> apodinjetvo, opravljati Ima štiri oaobe. Hprejme ae dekle ali pa tudi vdovo brez ali 1 enim otrokom. Dobra plaša. Za naalov ee obrnite na list "Proaveta" na Ime "Služkinja", 2607 Bo. Lawndale Ave., Chieago, 111. NaivMte sorodniku aH prijatelju ? itart na prodaj ali v knjige aa zimske večere ima Hlo-aoeialiatični klub št. 1»7 no Inozemakim kapitalistom Izkoriščati ruske pri rodne zaklade. T«jI podjetiki smejo odpreti nove tovarne, rudnike in nasad? in nji- J. S. Z. v G ros, Kami. Klub Ima nad 100 resnovretaili knjig vseh alovenskih ,piaatrljev k rajnih prevodov ia drugih jezikov, katere želimo zamenjati ali prodati. Za vsa nadaljša pojaanttO glo- be, na temelju katerih bo dovode- j, tek knjig oe okrnite osebno miuma vofui \ ( M ao MM voioM f Charteston, W. Va — Suvko-kaškl rudarji, ki delajo v premogovniku Buraing Creek CJoal ketnpanije so napadli n^i4" partijo organiakanih radsrjev. Te« rudarje« sa k«slo priS na njih tovM« In povaljaj B^uvkokaze «alo po blatu, ki niso opazili ob prava« času, <\h j« prišla druga pe«o* Druge naefe še ni bik». ___ EAmEELBA V^OTfgJZS i LED 10 A — V premogovni k., Raifirajr FW« ^^^ nastala i^ozija. ki je nMla de vet rudarjev, deaet pa ranila. » aplodiral je pila. VA«IIA««t«BII ali pa pišite na tajnika kluba št 117: Naalov je: Jaha Kunstelj, V. O. Bo* 32, Oroeap Kana. Kas. (Adv.) Nov. 91-90. Dee. 1. L y - .■":■ ^J^Jll-' - SREČNE IN VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE šssarjs. IU ■a Vsak rsjak je lahlw sapravlM svejae« II— Millata „|MM1I t1 w F*-1 J-1- saj jI« ba v >s«ai ki aajle bašlšaa praaslk šeMas le Isvstltlf kar le padJe lakhs tolst la Imras, aavaisl« ali pa krajMvsI« pela«, mm abralle se keft Is pest!* Vsakšs j* EMIL KISS BANKER 1SS Seeond Avenue, NmVffk ki aa šrsgs bsslss pasle la kMfj* v 4e«evlse. Oe šekM MM svej- jiw pssašrešea Mstke vssk ŠM la •Maka •pvšrijs esa pesla Utee la o 4*v*JJsi»* vsskesMN M ao Val dO MM* j« blizo. Ntjb^lJo, nsjeentje In nsjpotrtbMj« dsr ss val« sorodnik« v domovini je densr, Mslo dolarjev veli-ko kron. Mi pošljemo vsi densr po najnižjem kurzu, Ur je Izplačan r eUrem kraju hitro in točno, na kar vam po nekaj tednih s potrdilom in lastnoročnim podpisom pre-jsmalca dokažemo to. n . NEMETH STATE BANK IVAN NSMBTH, MiMH, NEW YORK sss-1«, f - "v J otip KotUnJtTKi NA SOLNČNIH TLEH. P O V E S T . (Nadaljevanje). "Ne, motite ae, n« obrazu ae mu pozna, da ni tiste vi*e," je miril prvi in »e obhiil Podlip-niku, rekoč: "Govorite dalje in ne zamerite jim. Ne morejo Terjati, da je šs kje pošten ičlovek na svetu. Niao še nsšli pravice ia višnjevi ao njih hrbti od btftfcn. Težko jih je prepirati." Podlipnik je bil vea miren, niti tiVntt ni z o-česom. In ta mirnost je vplivala na težake ugodilo, da to utihnili in napeto* pričskovali, kaj na-ataae iz tega. "Ne zamerim vam vaših beaed, moije. Da u-vidHe, kako resna mi je yolja, da vam skušam pomagati, vaa prosim, da izberete iz avoje arede zaupnika, • katerim hočem vso zadevo pred vašimi očmi obravnavati, da ne bo praved govorjenja in da ee izvrši vae brez prevelikega šuma. In da ne pozabim, ai hočem vae tu^H vpričo vaa na-piaati. Konra torej najbolj zaupate! Počakati hočem nekoliko, da ae lahko poavetujete." Težaki niao dolgo razmišljali. Takoj je zaklicalo več glasov: "fttrk naj govori! Matija fctric je naš pooblaščenec on ve, kako je treba ziniti." Iz oddaljenega kota ae je prizfbal velik koščen Človek srednje staroati. Trde ao bile poteze njegovega obraza in temni oblaki ao bili zbrani na njegovem razo ranem čelu. Kratki ščetinaati brki ao Črndi nad njegovo nekoliko ohlapno ustnico in enaki lasje ao silili do arede aene.Vse to je kasalo reanega in odločnega Človeka.'Samo njegove drobne rjave Oči niao bile v pravem so-glaaju z ostaliirf obrazom. Sijalo je iz njih nekaj mehkega in prikupljivega, kar j«- takoj vzbudilo v opazovalcu zaupanje. Podlipniku je 'bil mol na prvi. hip ^ Ko ae je fltrk bližal Podlipniku, je PerkOsto-pil korak nazaj, kakor bi ae hotel zav*rcnrati za Podlipnikomvim hrbtom. Ko je pa videl, da atoji oni povaem mirno in ae nanj niti ^e ozre, ae js o-junači in dejal je Podlipnfkm1 "Ker vašega jezik^ne razumem, je umevno, da morate a teny (fovgriti laško. V mojem in goapodarjevem int*ft*u je, da vae razumem in ga laho zavrneta, "kadar je treba." "Vae prida o avojem čaau, goapod Perko. Ne boate s< imeli pritožiti. Toda v popolno razumevanje va ga jo potrebno, da ga izprašam v svojent in i jegovem jeatku, ker vaeh finea vašega jedka t ne posnam in akoro gotovo tudi on ne. Zato bo te i* oproatili. Sieer pa bi ae ga bili le zdavna ftriučili, da bi vaaj lažje nadzorovali težake la l/ vam ničesar ne ušlo. kar bi lahkš ročill goftfodu Buriattiju." Obvoril je tiho hi hitro, aamo zadnje stavke je poudaril glaaneje in a takšnim marazmom, da je Perko petkrat preatopil, kakor da bi mu gorelo pod podplati, fttric, ki je to ališal in bil dobro opazil, je aklonil glavo, kakor bi ae eramoval avoje škodoleljnoati »ki je taČaa vzkipela v njem Podlipnik pa je dejal glasno; da ao lahko ališali vai i "Govorite aedaj Matija Strk. Razodenite mi avoje in želje vaših tovarišem ter ne prikrivajte ničeaar. Ako imate tudi pritožbe, je aedaj čaa, da jih zaupate." Atrk ae je zravnal in pogledal v krogu na avoje tovariše ter je aaAei t "Skrivali nimam ničeaar, goapod. Govoriti hočem aamo rasnieo, naj bo pa v koriat ali škodo nam ali pa drugim. Sklenili amo, da pojdemo ko. nec tega uitaeca k goapodu Durlattiju in mu predlošimo neke prošnje v izboljšanje uašoga atanja. Toda pooblaatili nlamo doadaj še nobenega, da bi govofiil v našem Imonu. Katko pride torej goapod Hurlatti do tega, da nam kar aam ob sebi hofe pomagati f Odkdaj je poatal tako človekoljuben in dobrotljiv" Podlipnik je bil presenečen in je hotel nekaj vpeašati, toda Strk je fle govoril dalje. apo "Iz vaših oči Pitani, goapod, da vam niao anaue skrivnosti godala Pelin, da torej ne ti* člte a njim pod enim klobukom. Zato vam hočeta povedati, da ni drugega mogoče, kakor da je Šel Perko k goapodu Bnrlatiju in aa je nekoliko po-nonVval a njim, da bi ga borda izlopa pri-pravil m ta, kar kna prHi. In da bi a tem vjel naa kaline, *sš: glejte jss ar in vam pomsgal, jaa mm pripravil gospodarja, da ae jo začel zanimati za vaa. 8 tem hoče ublažiti avoje grehe pri naa in ai ohrani« avejo klaveruo alužbieo, ta laški pod-leež. TVnla mi ai anamo pomagali aami, da ai ne zametujevno poštene podere od nikogar. In ako »le nam rea naklonjeni vi, ki vaa pa še ne pozna-mo, a ate naše krvi, vam hotno za vaše poaredo-vanje hvaležni" Podlipnik ae je pri teh hesedsh »pomnil naročila Buriattijsvega: Zanašam ae na vaa, da boate varovali moje intereae in prod vnem jih potolažite a obljubami. Ali mrm» pogledati težaku v oči, »ko hoče i« vrši t i naročilo RuriattljevoV Ali ni tam to gola komedija f Tmla aaj aedaj še ne zahtevajo ničeaar. NM ne de. aa obe atranki ae ne mera imeti enega gospodarja. Kakor blisk ao ae podile take in enak« miall po njegovi glavi In omahoval je aamo nekoliko hipov. Ko se je se- rf1 9* ** Immnlh tanfih In po izmučenih obrazih, je 141 S* tnfrn njegov aklep: ««V njih a ušlm hočrm atoplU, a njimi hočem deliti avoja livljrnje " al je dejal in kakor kamen ae je ndva-lilo da ne more biti drugače, aaj ao enake raanmre tudi pri dragih skladiščih. Trpeti je treba od jutra do vešara in molčati, aicar amo takoj pod kapom. Toda delo in trpljenj« ata naš deleš in nobenemu ni bilo na mislih, da bi ae zaradi tega pritožil. Izplačevalo ae nam je pošteno, nihče ni stikal za nami in za našimi v proatem čaau. Bili amo tačaa proeti in avobodni, aami avoje gospod-je, daai majhni in revni, vendar gospodje. Odkar je pa nastavljen pri naa nadairatelj Perko, amo postali auinji v pravem pomenu beaede. Ne aamo tukaj nam je vedno za petami, tudi v našem proatem čami zaalednje aleherno naše dejanje in prenaša vae našemu delodajalcu. Ako bi prenaial aamo reanieo! Čestokrat ae zgodi, da amo kaznovani a prikrajšanjem dnine, ne da bi vedeli, a čim amo ae pregrešili. Iz trte ae izvijajo vzroki in nobeden jih ne preišče. Izreče ae kazen in ob aobotah ae izvrši. Izplačuje naa vedno le Perko, on ima vae zapiske v rokah, on je tožnik in sodnik. O tem amo ae zadnjo aoboto natančno prepričali. Goapod Burlatti ne ve o ničemur; popolnoma menda zaupa temu, ki ni vreden, da ga aolnce obaije. In zato amo aklenili, da ae ga (prihodnjo aoboto aami otreaemo in da mu pokažemo, Česar še ni videl nikoli. Po neprevidnosti pa je že danea zjutraj počila etruna. Ali je bil pijan ali ga je zapuatila pamet, je aunil brez vsega povoda tovariša $%pana z vao ailo pod rebra. Tedaj ae ta ni mogel zdržati in mu je priaolil zaušnico, da ae je opetekel, in planili ao tudi drugi nadenj. Slaba bi ae mu bila godila, da ae ni izmuznil kakor jegulja in zbežal. Vedeli amo, kam je šel in puetili amo del,o, da ae pogovorimo, kaj nam je »toriti, ko ae vrne ali aam ali z gospoda rjerii. Tako amo pričakali vaa. To je bil torej neposredni povod današnji razburjenosti." "Razumem." je dejal PolipoHc. "Ali sedaj mi razjasnite še, zakaj ate hoteli z njim obračunati prihodnjo soboto." "Tudi to vam hočem povedati. Se do nedavnega čaaa nam je plačeval gospod Burlatti po devetdeset krajcarjev na dan. Ker je delo hudo in ker so tudi drugod delavcem povišali dnino na goldinar, smo prosili tudi mi Perica, naj nam iz-poslujc enako povišanje . Bil je takrat, dva meao-ca je že od tega, zelo dobre volje in nam je obljubil, da to atori. Očividno je bil vesel, da smo mu sprožili tako lepo miael, od katere se j4 brih-tna butica takoj nadejala dobitka. V soboto bomo že izvedeli, kako je sprejel gospod Burlatti našo prošnjo, nam je dejal. In res, v aoboto potem nam je sporočil a hinavskim obžalovanjem, da je moral gospodar za aedaj našo prošnjo odbiti. In izplačal nam je navadno dnino. Nihče se ni potem veš brigal za vso zadevo, vsako aoboto stno podpisali v knjigi prejem izplačil. Zadnjo aoboto amo se pa prepričali, da so nam bile dnine še pred dvema meseoema povišane na goldinar lu da je Periio vea ta ta poviaek opravljal v *voj žep in naa tako ogoljufal za nate žulje. Podjimovali smo mu pirzne rubrike, v'katere je porueji vpiaaval tvof Da as ob njegovih *n-| IjHt rede takšne ekalstane« kakor Je Perko? is koliko je Perkov v Tmtul V vsaki nHei jih ara-*uj«, na vsakem oglu ss asdena ate ansga ali |« (Dalje pflltodnjič.) Prijatelj. Bil je vreč poldan. Neskončno dolga bela pot se je vila pred mano. Hitela sem na vso moč, pa vedno daljša je bila pot: predaleč je bil cHj. Kar zagledam sredi razpaljene ceste črno tofiko. Spustim ae v tek, da pridem do nje in dohitim dečka, ki sem mu brž prisodila svojo starost. Vštric ava molče ubirala pot in sramežljivo obračala glave, on na desno, jaz na levo. Semtertje ava pogledala drag na dragega, pa hitro zopet obrnila glave ki urneje stopala. Drugi dan sva se zopet se-atala in ubrala molče pot domov. Tretji dan me je čakal. "Ti, aH je teika tvoja torbat" "Je, je," mu hitim zatrjevati. 'Če ti je pretežka, jo lahko daš meni; le včeraj sem mislil na to, ko ti j? pohajala sapa" Koliko ai pa atart" ga vprašam. 'Devet let, v tretji razred S dim, pa same ene imam." {Pokimala aem zadovoljno in dejala: "Jaz. sem stara osem let in hodim v drugi razred." Vzel je mojo torbo in jo molče nesel do doma. Od tedaj ava si bila prijatelja. Srečala sva se vsak dan; nosil je tonbo in menila sva se, kot, da razpravljala o najvažnejših stvareh na svetu. Delala ava načrte za prihodnjost. Govorila sem prav zaprav le jaz, on pa je (poslušal Dolbrovoljno se je amejal, kadar sem pravila, kako ipmiitna igral ka postanem; če pa aem govorila o samostanu, ni bil zadovoljen. O sebi ni govoril nikdar. Tako ao potekli tedni, samo par dni je manjkalo do velikih počitnic. Nekega dne se je zamu dil v šoli in ni me čakal. Žalostna ae odpravim sama domov. Srečajo me njegovi sošolci, epogle-dajo se, eden zažvižga in že me udari po nosu. Kri se mi ulije, toda jaz se zakadhn vanj ter ga oprasnem po licu; v tem trenutku me potegne drugi za lase. Položaj je bil Okrajno neprijeten. Toda p redno ae dobro zavem, u-dari nekdo po mojem protivnilcu, po drugem in tretjem ln vsi so odnesli rogove. Ozrem se po svoj jem branitefju — bil je.moj pri- da je on gospodar sveta in naslednik vseh pridobitev in celokupne kulture. V otroku ae mora negovati čut ponoaa radi tega, ker on poseduje nasledstvo vseh časov. Otrok mora biti poučen, da apoltuje vsaki korak nasproti napredku in proaveti. Kav not ako mora spoštovati naša mesta, v katerih je nagomiljenlb toliko tvoib ljuddke sile in misli. Končno mora otrok poznati življenje svojega rodnega kraja, avojo domovino, celo zemeljsko oblo, ker vse to pripada njemu, otroku. Čim veič ljudskih stvari in del človek spozna, tem več je vreden, da nosi ime človeka. Otrok je veriga ki veže preteklost in sedanjost ljudstva. Napravite prostora otroku — temu naaledniikn velikih del člo-večanstva. PREDSEDNIK NEMŠKE STROKOVNE ZVEZE OB-DOLŽEN KORUPCIJE. jatelj, 'Sla! bo bi se ti bi^o godilo,' ja dejal samoaavestno. Hvaležna aem tmi bila-In nisem vedela, kako naj mu povrnem. V pravljicah vzame kraljevič rešeno kraljično za ženo. . . (Pogledala aem gi od strani. Ali je uganil moje mislit Oba sva zardela tom ušesa In v zadregi molče nadaljevala avojo pot . Zadnji dan pred počitnicami je važno in skrivnostno prenašal bel listek. Kljub vsem vprašanjem mi ni zaupal skrivnosti belega listka Pred nizko predmestno hi šo se ustavi. "'Počakaj, gospodu učitelju od dam. ." in le je izginil. Kmalu nato ae je vrnil. BH je zelo mol čefc, jaz sem mu pravila o počit nicah. Par korakov pred domom se je ustavil. !Zwlo nerodno, mu je bilo,, stiskal mi je roko, da me je bolelo in govori! je pretrgoma: "Na tistem listku je pesem "Vijolics", zz te som jo napra vil. V 'Zvončku" bo natisnjena zato sem jo dai goapodu učitelju Kadar postanem velik, postanem peanik, ti pa boš moja žena, al boif— "Bom" — sem odgovorila smeje in dbežala domov. Od tedaj ga nisem videla Wi Makaim Oortdj: I Vzgoja otroka« Otroku se mora vsadki pojm človeštva kot dražbe, katere člani telijo za splošnim hlsgosta nJem. • Zgodovino IjudZkegs razvoja in napredka, zgodovina civilizacije — ta pri povest nsd vsemi pripoveati — ima največjo vzgojno asoč sa razum in duio. ONt ne sme znsti samo tega, kar ao ljudje dosedaj napravili, •mptšt asore razumeti, da je vse to napravljeno sa njega. Namen take vzgoje otroka je, ds as pospeši napredek da se na daljnje drio In stvaritev novih o-bilk življenja — pametnejšega in av<*odn«jŠe*a življenja Napake prHaklosd so popis«* ae s velikimi trpljenji A ljudsko trpljenj« ima previeo do tega. da o nvslevano od naa In od našo deee. Otroku sa mon vvepiti miael, Berlin. — (Poroča Iaaac Don Levine..) — Pismo, ki je bilo pred kratkim javno objavljeno in katerega je pisal Kari Legi en ruski sovjetski trgovski komisiji, ko je bivala v Nemčiji in hotela skleniti trgottoko pogodbo za dobavo železniških lokomotiv in drugega železniškega . mafterijala v znesku dveh mdljard mark,'je vzbudilo veliko ogorčenje med vsem delavstvom v Nemčiji. Iz tega pisma jo namireč razvidno, da je bil zapleten Kari Legien, predsednik strokovno organiziranega delavstva v Nemčiji v velik komisijski škandal. Ko je profesor Lomonoeov prišel v Nemčijo z naročilom za lokomotive in drugo železniško o-premo, je Kari Legien, konservativni vodja nemftke delavske federacije vzdignil oster protest proti pogajanju zastopnikov ta-kozvane ruske delavske vlade z nemškimi kapitalisti in je zahteval, da naj bodo pri teb pogajanjih navzoči tudi zastopniki nemškega delavstva. Sovjetska trgovska misija je nato pozvala tudi zastopnike nemških delavskih strokovnih organdaacftj, da noj bodo priča teh* pogajanj. Kot se je izrazil Viktor Kopp, sovjetski poslanik, da ruska sovjetska misija ni nikdar mislila, da bodo nemtfke strokovne orni je, ki ao tako delovale, da bodo pomagali skleniti trgovsko pogodbo z nemškimi kapitalisti v znesku nad dve miljardi mark, zahtevale za to delo kako denarno odškodnino. In nemške strokovne unije tudi niso zahtevale kako denarno odškodnino, ampak Kari Legien, ki je bil predsednik nem- ških strokovnih unij, je sam hteval 40 miljfuov mark provitj. je. — ■ ' 6 pomočjo švedskega bankirja Aaohhdjerga je organiziral d mi bo "Nemška ekonomska zveza"! ki naj bi posredovala pri tej kup! čiji med ruako vlado in nemškimi kapitalisti. V pismu, ki ga je po. sini Kari Legien švedskemu l»aa. kirju Asohbergu, se glasi, da bo. do nemške strokovne unije ponj*, gale issveati naročilo za lokomo. tive za oovjetsko Rusijo in »čer po ceni, katero so ponudili nemiki ceni, katero so ponudili nemški kajpitaflifiti "NenJ&ki ekonomiki zvezi". Na koncu tega piarna so pa tudi pogoji ruski sovjetski t*, govinski komisiji, ki se glasijo; Mi računamo ne več kot dva odstotka provizije od aklenjene kupčije, v kateri proviziji pa ni. so vračunjeni stroški organiza-iije, financiranja, izmenjava denarja, davka in poštnih stroj, kov. Sedaj so vsa pogajanja glede dobave lokomotiv in drugega že-lezneškega materijala v vredno, sti dveh maljard mark obstala na mrtvi točki, ker je ruska sovjet-ska trgovska komisija zavrnila plačati ves materija! v zlatu, to-da ponudila pa je, da založi del kupne vsote v zlatu na kaki banki kot poroštvo, da plača ostalo v surovinah. A Sedaj se (ffganizira močan fi-nančni sindikat, katerega namen bo, posredovati pri izmenjavi raznih izdelkov s surovinami med Neinčijo in sovjetsko Rusijo. SLAVONIC IMMIGRANT BANK poilljala v tiari kraj jofo.lo-?uuln krona Is dinar« p« ti Ia mali Caaa denarja da druga odredbe: 1000 kron zA $ 9.10 5000 loron za 45.00 10000 kron za 89.00 50000 kron za 440.00 100000 kron za 860.00 1000 dlnnrn za 34.90 Cene kronam in dinarjem se vsaki dan menjajo,, rastejo ali padajo. Slavonic Immigrant Banka, vam bode računala po ceni onega dne ko sprejme od vaa denar. SUVORIC IMMIGRANT BANK 4M Wnt 23rd Strast, NEW YORK, N. Y. VOJNA JE PRENEHAL«! HENRY C ZARO, BANKIR, naznanja vsem rojakom, da je vojna z Italijo končana. PROGLAŠEN JE MIR, DALMACIJA JE REŠENA. POMAGAJTE DOMOVINI! Kupujte jufoalovaake dinare — krone, dokler so le po nizki ceni, ker za vsak dolar vloien v ta denar prinese daeat. V Jutfoalarijl j« ^daj mir. Jugoslavija ja postoU velika In mo^na država, ki ae da primerjati s vaako evropejeko silo, torej ni povoda, sskaj bi njen denar ne imel dobre vrednoati. Vai krret-•U kankir Žara. vam da po najniiji ceni deaag in Jamatvo za vloge. HITITE Z DOBIVANJEM SVOJIH SORODNIKOV V ZDE. DR2AVE. Val, ki telite dobiti avojce v Ameriko, js akrajnl čaa, da hitite » tem, ker pred parlamentom je zakon, ki ima namen mabranlti izdajanje dovoljenja sa dohod v Ameriko in za vsako naaeljevanje sploh. Ta zakon bo nedvomno kmalu sprejet In stopi takoj v veljavno. .Ravno radi tega hitite. Baalrir H. C. Zaro ja odpri aalaii radi tega rr.j a md e Za frak«, Gajeea »lica 47 lil., kjer ima upo-alenlh veliko lUrilo uradnikov, da točnejie in hitreje odpravljajo potnike, predse stopi u zakon v veljavo. On mm daje pisano Jamstvo aa dobavo svojcev, ali ps ds se vam vrne denar ako, oeehs ae prida sem. Dajejo as brezplačna navodila in nasveti ss vas karkoli potre kujete; -mojpMHa^ln apraiajte vaieCe krrateka«. pd drftava po- HENRY C. ZARO, 39 COOPER SQUARE, NEW YORK, N. Y.