Poštnina p talona »potentni ^ Cena Din 1*- jiniciuHl dom Štev. 14 V Jjublfani, 18. }anuac|a 1936 leto 1. Stnanniiciin zmaga ni še definitivna Konicnlca v bo)u psotl tankom Ras Elita cttstautjm z uilirvnep putrelistva Asmara, 18. jan. RP. Po poročilih tujih agencij o zadnjih bitkah na južnem bojišču je razvidno ne le, da so bile te bitke zelo krute, marveč, da so se odolčilni krogi na obeh straneh zavedali, da je to prvi veliki spopad v tej vojski. Zaradi tega sla obe strani uporabili v tej bitki vsa sredstva, ki so jim bila na razpolago. Abesinci so zdaj prvič poslali v boj svojo konjenico, na katero so stavili že od začetka velike nadc in so jo smatrali za nekako svojo železno rezervo. Toda konjenica se v teli bojih ni mogla kljub vsej spretnosti obnesti, ker so Italijani proti konjenikom poslali v hoj male tanke, ki so s strojnicami abesinske konjeniške oddelke naravnost kosili. Abesinci so pošiljali proti Italijanom vrsto za vrsto, napadi so se ponavljali z obupnim pogumom, toda tanki in njihove strojnice so podrle vrsto za vrsto. Kolikor abesinskih vojakov je_ moglo pobegniti pred ognjem s tankov, so jih pobile bombe z italijanskih avijonov, ki so ves čas obstreljevali neposredno zaledje abesinske fronte in to iz majhne višine. Uofska Rasa DesU ni razbila Addis Abeha, 18. jan. Po poslednjih ve-sleh iz Addis Abebe, ki so prišle, še preden je bila velika bitka severno od Doloja docela končana, je razvidno, da se je tam vojskovalo 60.000 Italijanov proti 100.000 Abesincem. Fronta se je vlekla od meje Kenye do italijanske Somalije. Po abesinskih poročilih ni res, kakor poročajo Italijani, da je vojska , rasa Deste razbita in da bi se načrti abesinskega vrhovnega poveljnika docela izjalovili. Pas Desta se je s svojo armado umikal v redu, saj kolikor je bilo v takem položaju mogoče. Zralne opeeaciie dKdU Anilina Asmara, 18. jan. RP. Andinsko okrožje, kjer so je včeraj odigrala velika zračna operacija, pri kateri so sodelovale desetine italijanskih avijonov, leži jugovzhodno od Tembiena; glavno mesto je Abi Adi. Itali; janska letala so bila Iti v veliki nevarnosti zaradi tega, ker je teren v Andimi podoben onemu v Teinbienu. Ozemlje je tu gorato, razdrapano, polno ugaslih vulkanskih žrel in čeri, med katerimi se sovražnik lahko skriva in nemoteno obstreljuje napadalne jjvijone. Italiianski aeroplani niso odkrili večjih abesinskih čet. ki so jih pa iz svojih skrivailšč kljub temu obstreljevale. Italijanska letala so zmetala na to ozemlje ogromne množim; bomb, toda brez posebnega vidnega uspeha. 9raziani ima preste urite Asmara, 18. jan. K P. Po zmagi pri (Janah: Pori a, ki jo moremo imenovati prvo italijansko zmago v. sedanji vojski, se je generalu Grazianiju posrečilo, da je odstranil vse glavno ovire, ki so stale napotil njegovim osvojitvenim načrtu v Uararju, ki je še zmeraj njegov glavni cilj. Z zmago pri Polo je osvobodil levo krilo svoje fronte velike nevarnosti in ho zdaj skušal v naj-večji hitrosti prepeljati svoje čete i/, levega krila fronte v osredje, da ho tako zavaroval svoje desno krilo, ki bo potem ob meji britanske Somalije prodiralo proti Hararju do Diredave, kjer namerava Graziani presekati želzniško progo iz Addis Abebe v l)ži-buti in tako onemogočiti Abesincem vsak reden dovoz orožja od morja. Po vesteh iz Addis Abebe je poraz rasa Deste neguša spravil v veliko presenečenje in skrb. Neguš je v rasa Pesto polagal največjo upanje zato, ker je imela armada tega rasa zvezo s Kon.vo, odkoder je nemoteno dobivala orožje in pro vijunt. Prav zaradi loga je bila ta armada za vso italijansko južno fronto največja nevarnost zato, ker ui bila pri svojem gibanju navezana na kakršnokoli pomoč od presto-lice. Po vesteh, ki se ne ujemajo, je ras Desia. baje odstopil, če pa lo ne. je bil poklican v Addis Abeho na odgovor, da se opraviči. Abesinska policija stavka Addis Abeha, 18. jan. H a vas poroča iz Addis Abebe, da je francoski policijski načelnik iz Diredave nujno zahteval od vlade, naj pospeši plačilo zaostalega zaslužka abesinski policiji, ker je vse moštvo policijske centrale v Diredavi začelo štrajkati. Za vzrok štrajka še ne vedo. Ofieijelni krogi izjav-ljajo, da je štrajk izbruhnil zaradi tega, ker dozda.i iz tehničnih razlogov ni bilo mogoče policijskemu moštvu in uradništvu izplačati zaslužka, da pa se bo to zdaj takoj izvršilo. Verjetno pa je, da za vsemi uporniškimi in sabotažnimi poskusi v Abesiniji stoje tuje temne moči. Sveeiska poostrila sankciie Stockholm, 18. jan. Pri zadnjem zasedanju švedskega državnega zbora Kix Uaga so poslanci cnodušno sklenili, da se zaradi barbarskih dogodkov, ki jih je italijansko letalstvo zagrešilo nad švedskim Rdečim križem, švedska država z vso odločnostjo priključi poostrenemu izvajanju sankcij. Poleg tega je švedski državni zbor sklenil tudi, da zviša proračun za državno obrambo, kar je pri tej severnjaški pacifistični državi nekaj nezaslišanega. 1,300.000 Edetlli iioidStov vacuie Rušilo Moskva, 17. jan. Na torkovi večerni seji Centralnega izvršnega komiteja je v proračunski debati o stanju sovjetske armade in njene oborožitve obširno govoril namestnik sovjetskega komisarja za vojsko Varošilova, Tuhačevski. Tuhačevski je v svojem velikem govoru v okviru zunanjepolitičnih ugotovitev, ki jih je pred Centralnim izvršnim komitejem iznesel predsednik sveta ljudskih komisarjev Molotov, utemeljeval nujnost povišanja sovjetskega vojnega kredita, ki je letos največji, odkar obstoja Sovjetska unija. Kevfluu sesedl e Tuhačevski je najprej opozoril, da ima sovjetska Rusija na vzhodu in zapadu dva do zob oborožena soseda, Nemčija, ki se mrzlično obo-rožuje v zraku, in Japonska, ki je za letošnje leto stavila v proračun več kot polovico za oboroževalne namene. Ob tem dejstvu je Sovjetska unija prisiljena zvišati svoje bojne sile v toliki meri, da bodo kos nalogam, ki jih vanje stavlja komunistična Husi ja. Reccoantzadia armade Ob takih razmerah, je naglasil maršal Tuha-»cvski. je postalo tudi liujuo, da se je rcorgani-*irala Rdeča armada, tako, da sestoji sedaj i* 77% kadrskih divizij in le 23% divizij, v katerih služijo vojaki s kratkimi roki. Doslej je imela sovjetska armada le 26% kadrskih divizij in 74% divizij l vojaki kratkih rokov. S teni je sovjetska Rusija ojačila svoje stalne vojaške sile. dvignila njihovo moč in more tako odhiti vsak nenadni napad od vzhoda kakor od napada. S to reorganizacijo se bo obenem izpopolnila vojaška vzgoja, b čemer se bo dvignil tudi duh sovjetske armade. S stroški, ki jih tirjajo te nove uredbe, se sovjetska armada približuje stroškom carske armade izza predvojnih časov. Cilj te reorganizacije bi bil v prvi vrsti ta, da se more v slučaju nenadnega napada tako na vzhodu kakor na zapadu izvršiti pospešena mobilizacija. Odpim: Nemiifi Sila sovjetskega letalstva je velika. Tisti, ki sanjajo o osvojitvi zemlja, ki pripadajo Sovjetski uniji, naj ne pozabljajo na to dejstvo. Zavedati se morajo, da je razprostranjenost ozemlja Sovjetske unije največja ovira za sovražni letalski napad za posamezne ruske industrijske centre, kar pa nasi sovražniki o sebi ne morejo trditi. Tuhačevski je nadalje naglasil, 'da je sovjetsko letalstvo tako v gradnji aeroplanov, kakor tudi v številu izšolanih pilotov izredno napredovalo ter se njegova izpopolnitev vidi iz dejstva, da so vojni piloti preteklo leto izvedli preko 16.000 skokov s padali z avijonov in preko 000.000 skokov iz skakalnih stolpov. Na naše pomorske sile in njih povečanje nismo pozabili. Naša nujvefja skrb gre za tem, da hotno izpopolnili našo mornarico v prvi vrsti s podmornicami, da ho sovjetska mornarica enakovredna in na isti stopnji kakor mornarice drugih svetovnih sil. Istočasno se utrjujejo obale na vzhodu, severu in jugu, za kar se je odločila Sovjetska unija graditi veliko število liidroavi ionov najmodernejših tipov. Vse te odredbe, je dejal 'tuhačevski, ki jih je sovjetska vlada izdala za učvrstitev varnosti in utrditev njene moči v svetu, so nujno -zahtevale povišanje vojnega proračuna. V I. 1936. b o m e -jo sovjetske Rusije h ranilo 1.300.000 rdečih vojakov. Vnadaljnem svojem govoru je Tuhačevski še povedal, da je sovjetska armada v vsakem oziru tehnično zelo izpopolnjena, za oficirski nara- ščaj skrbi 13 vojnih akademij, 6 vojnih fakultet, v katerih se za sovjetsko armado izobrazuje 16.000 mladeničev. Svoj govor je Tuhačevski zaključil z ugotovitvijo, da raste udarnost Rdeče armade od leta do leta. Vse lo delo ima edini cilj, da se Rdeča armada izpopolni in ojači v tako veliki meri, da je naši sovražniki ne bodo mogli nikdar doseči. Maršal Vorošilov. Sovjetski vojni komisar. Ruski (mrcniim za 1936 Moskva, IS. jan. Iti’. Sovjetski tisk prinaša prva poročila o načrtu za celotni državni proračun v I. 1936. l‘o tein proračunu, ki predvideva /.višanje produkcije, zvišanje blagostanja in zvišanje dohodkov, so za zvišanje preračunani tudi izdatki, ki znašajo za 1936 78 milijonov rubljev. Proračun je približno za 35% višji od lanskega. Njegove postavke gredo deloma na račun mrzličnega sovjetskega oboroževanja v Evropi in na Daljnem vzhodu, deloma pa na račun velikih indiistrijalizacijskih načrtov, ki predvidevajo dvig produkcije v vseh področjih. Prispevki, ki jih proračun daje gospodarskim organizacijam, ki imajo polofieijclni značaj, so za 63% večji, kakor pa preteklo lelo. Proračun za socialna, kulturna in sanitetna dela, dalje za šolo, gledališče, kino itd. kaže 19% več-izdatkov kakor preteklo leto. M u slmtDSto Sovjetski stratosferni letalec Vladimir Koki-naki se je 15. januarja dvignil v stratosfero. Poskus mu je uspel, Kokinaki se je dvignil lt.50'1 metrov visoko iti se je tam obdržal eno uro. V večjo višino se ni mogel povzpeti, ker je že pri 11.500 m ugotovil mraz 09 stopinj Celzija pod ničlo, kar je postalo za stratosferni balon hudo nevarno. Po uspelem letu se je Kokinaki spustiI in srečno pristal na neki snežni poljani. Slovtnlfn - pasivna pekraftna London, 18. jan. A A, Reuter poroča: Zunanji minister Eden je imel srnici pred svojimi volivci v Limingtonu velik govor. Uvodoma se je dotaknil najvažnejših dogodkov 1. J935. Nato pa je prešel na nalogo, ki jo ima angleška politika zaradi teh dogodkov. Med drugim je rekel: Storiti moramo vse, da proučimo spore s katerimi se mora baviti Društvo narodov, z nekega višjega stališča. Pri njihovem reševanju pa ne sinemo prevzeti nekih važnih točk. Ti dve bistveni točki sta: 1. Ne smemo dovoliti, da bi napadalec dosegel s svojimi načrti uspehe. 2. Člani Društva narodov morajo biti v svojem skupnem sodelovanju tako močni in tako složni, da morejo nuditi vsakemu sedanjemu in bodočemu napadalcu dokaz, da so miroljubna pogfijauja. ne pa napadanje le najboljše sredstvo za mirno rešitev sporov, temveč tudi edino sredstvo, ki more uspeti. Ce naj bo sistem kolektivne varnosti do-b"r in obvezen, mora imeti dve lastnosti: biti •nora i močan i elastičen. Močan mora biti /ato. da vzame vsakemu nanadalcu nočnin. elastičen pa zato, da lahko prepreči morebitne vzroke vojne. Sistem ko’cktivnega miru je zdaj <>dini cilj, ki lahko pospeši sporazum o oboroževanju. liila bi velika napaka misliti, da sta angleška vlada in angleško ljudstvo proti katerikoli državi. Naša politika ne nastopa proti nobenemu drugemu narodu. Nastopili bomo proti vsaki vladi ali narodu, ki hi skušal vrniti se k nasilni politiki in s tem ogrožati mir, ki ga mi skušamo utrditi s pomočjo kolektivnega sistema. Reccoanizaciia me&ianskib šol Belgrad, 18. jan. m. Glavni prosvetni svet je zaključil ? \ o j e januarsko zasedanje Na tem se je posebno bavil z vprašanjm učnega načrta v meščanskih šolah. Z ozirom na to je sklenil, da bomo odslej imeli pri nas tri vrste teh šol in sicer: kmetijske, obrtno- industrijske in trgovinske meščanske I/motiicl/i fin tnpotoyal v San-dringham, kjer se nahaja angleški kralj Jurij V V Ljubljani 13.000 vozil Zanimive so številke, ki kažejo, koliko je v Ljubljani prometnih sredstev. Motorna vozila Število motornih vozil se v povojnem času neprestano veča. Le sedanja kriza, ki nikomur ne prizanaša, je številčni razmah motornih vozil malo Zavrla in kupujejo nova motorna vozila navadno samo tisti, ki jih res nujno potrebujejo. Bolj redki pa so postali oni, ki kupujejo motorna vozila za luksus. Znatno je padlo zanimanje za motorna vozila tudi ob priliki uvedbe novih davščin. Motornih vozil je bilo preregistriranih iz leta 1934 na leto 1935 787. Od teh ie bilo potniških avtomobilov 442, tovornih avtomobilov 145, motornih koles pa 200. V letu 1935 pa je bilo na novo prijavljenih 171 motornih vozil. Od tega je bilo potniških avtomobilov 88, tovornih avtomobilov 7 in motornih koles 76. Odjavljenih pa je bilo v letu 1935 185 motornih vozil in sicer 104 potniški avto- in 224 motornih koles, skupaj torej 773 motornih vozil. Tržno življenje v Mariboru Kdaj bo tako? mobili. 29 tovornih avtomobilov in 52 motornih koles. Koncem leta 1935 je bilo torej v Ljubljani: 426 osebnih avtomobilov, 123 tovornih avtomobilov Motorna vozila, ki se v Ljubljani uporabljajo, so prav različne vrste. Pri osebnih in tovornih avtomobilih se najdejo znamke vseh mogočih evropskih tvrdk. Pri motornih kolesih se zdi, da prevladujejo angleške tipe. Številne so tudi nemške, dočim se italijanske in tipe drugih držav le redke. Navadna kolesa O navadnih kolesih (bicikli) moremo reči, da so poleg dežnikov, ki jiih Ljubljančani nosijo tako radi s seboj, stvar, ki se najpogosteje pojavlja na ulici. Razlika je le v starosti lastnikov: dočim so dežniki priljubljeni bolj med starejšimi ljudmi, je za kolesa bolj navdušena mladina. Skupno je bilo v letu 1935 prijavljenih v Ljubljani 13.529 koles, odjavljenih pa je bilo 1513, tako da je imela Ljubljana ob koncu leta 1935 skupno 12.016 koleis. če upoštevamo še 139 kočijaških in polkoči-jaških vozov, pridemo do ugotovitve, da je bilo v Ljubljani koncem leta 1935 skupno 12.928 vseh vozil. Ce računamo, da je v Ljubljani okrog 80.000 prebivalcev, pade približno na vsaJcega šestega Ljubljančana eno vozilo. Podžupanov lermač in Smukov pes pred sodiščem Tragična lovsha zgodba Divji lovci in lovski tatovi so navadna prikazen pred kazenskim sodnikom. Toda pošteni lovci? Ti »o pred kazenskim sodnikom redki gosti, lri zgodilo se je včeraj, da je prišel na založno klop pred kazenskega sodnika-poedinca g. Rajka Lederhasa v sobi št. 79 zakupnik rožniškega lova, posojilniški uradnik Ivan P., obtožen prestopka jx> el. 365 točka 1 k. z. zaradi poškodbe tuje lastnine, ker je 19. marca lani ustrelil dr. Vladimirju Ravniharju psa — fermača, vrednega 10.000 Din in pozneje 20. maja psa-čuvaja posestniku Smuku iz Kosez. Obtožnica v razlogih poudarja: Osumljenec priznava, da je ustrelil navedena psa, zagovarja pa se, da je bil kot lovski zakupnik k temu upravičen, ker sta psa gonila divjačino, l a •zagovor Tli prepričevalen, ker je ugotovljeno, da je bil dr. Ravniharja ptičar-fermač star komaj 1 leto, ki »ploh ni gonil divjačine. Mnenje izvedenca viš. sod. sv. v pok. g. Antona Mladiča, poudarja obtožnica nadalje, izrecno pravi, da se smejo v lovišču ubijati samo |>si, ki se potikajo in potepajo po lovišču. Ne eden, ne drug pes ni imel te lastnosti. Kljub temu je osumljenec streljal na nju. Obtoženec je prekoračil pravice, ki^ mu jih daje § 38 lovskega zakona. Krivda je večja, ker je kot iovet; in brez dvoma tudi kot lovski strokovnjak moral dobro vedeti, da je pes dr. Ravniharja zelo dragocen. Streljal je proti lovskim običajem. Dalje je ustrelil psa, ki se je par korakov nahajal od lastnika Smuka in otrok. Obtoženec ni šel /.a tem, da vzdržuje red v lovišču, temveč, da j>ovzroci s pobijanjem psov lastnikom škodo. Obtožnica — zagovor Obtdženec je pred sodnikom podal daljši zagovor Drugače ga je hranil odvetnik dr. Kran Lokar, ki je tudi vnet lovec in lovski strokovnjak. Obtoženec je med drugim dejal: Upravičen sem bil pse postreliti v svojem lovišču. Na Rožniku sem stal v gošči poleg steze. Streljal sem v goščo in pes je obležal na istem mestu. Malo je zacvilil. Pojem »pohajati in potepati« interpretiram tako, da sme lovec po lovskem zakonu streljati psa, ki se nahaja v revirju brez gospodarja. Sin dr. Ravniharja je bil vsaj 2000 korakov daleč od psa. Pes je lajal. Videl sem, da pes nima znamke. Po laježu sem sklepal, da pes nekaj goni. V drugem slučaju o Smukovem psu je sodnik pripomnil: »Ce pes skače v bližini otrok, ste lahko videli, da pes ni pohajač in izgubljen. Kako daleč je bil pes od otrok?« Obtoženec: vKakili 100 m.*' — Sodnik: »Nej>osredna bližina. To ni daleč.« — Obtoženec je poudarjal, da je z daljnogledom opazil, da pes nekaj preganja. Zato se mu je ^približal. — Sodnik: »Ste imeli namen ga ifstreliti?« —• Obto- Nepoznan dečko na policiji Včraj je stražnik blizu Irimostja ustavil nekega fanta, ki se mu je zdel malo sumljiv. Res je bilo značilno že to, da je »ant govoril samo nemško. Ko ga je stražnik hotel legitimirati, ni imel fant nikakih dokumentov in je samo povedal, da je prišel iz Avstrije. To ie zadostovalo, da je stražnik odvedel fanta na policijo, kjer so ga zaslišali. Tudii pri tem zaslišanju je pravil, da je iz nekega avstrijskega kraju, da ni doma ničesar zaslužil in da je zato šel po svetu. Sam ni vedel, kje in kdaj je prestopil mejo in se znašel v naši državi. Ko je pri ljudeh zvedel, da je že v Jugoslaviji, je pot nadaljeval proti Ljub-ljani, kamor je prispel zadnje dni. Pravi, da bi rad našel dela, ki ga doma ni mogel dobiti. Njegove izpovedbe j>a s,i ponekod malo nasprotujejo in policija ne izključuje možnosti, da ima opravka s kakim nepridipravom. Dečka so obdržali na policiji, da ugotovijo njegovo pravo identiteto in ga nato vrnejo staršem. Iz zaprtega proštora sredi dneva ukradel 5000 Din Dasi Ljubljana ni mesto, kjer bi se dogajali veliki vlomi in drzne tatvine, se vedarle pripeli tu in tam kak drznejši primer. Med te moremo šteti tudi slučaj, ko je včeraj sredi dneva bilo ukradenih v neki gostilni iz zaprtega prostora pet tisoč dinarjev. Dasi je bila vsota na varnem, jo je tat iztaknil m izginil. Tat je moral razmere v hiši dobro poznati. kar je dalo policiji tudi neko sled. Zato je upati, da bo policija kmalu iztaknila rokomavha, kakor je on iztaknil denar. ženec: »Uverjen sem bil, da je pes gonil in da je brez znamke.« — Sodnik: »Ali se je po strelu kdo razburjal zaradi psa?« — Obtoženec: »Ne. Ce bi bil pes kaj vreden, bi ga ne bil streljal. Drugače pa je pes spadal konjaču, ker je bil brez znamke.« Sodnik: »Lahko sklepamo, da ste vi sklenili ustreliti vsakega psa v revirju.« Priče opisujejo Zaslišani sta bili nato 2 priči. Prva priča, ako-demik Evgenij Ravnihar, podžupanov sin, je v bistvu izpovedal: Kritičnega dne 19. maja sem se napravil na izlet k Sv. Katarini. Seboj sem vzel psa-fermača. Šel sem po Večni poti. Ko sem prišel nekoliko dalje od strelišča, je pes začel tekati po gozdu in goniti. Gonil je proti vrhu. Padel je strel. Zaslišal sem, da je pes zajokal. Šel sem na vrh. Pes je ležal prosto na travniku. Prišla je neka žena s jniško. Vprašal sem jo: »Ste vi streljali?« — Odgovor: »Nek Prišel je lovec in sem ga vprašal,' ce je on streljal. Je pritrdil in pripomnil: Vsakega psa bom streljal v lovišču. Kako morete kot lovec streljati fermača? Odgovor: Sem mislil, da je podivjan. Fermač je bil v dresuri. Priča je pustil psa na mestu. Drugi dan je na psu manjkala znamka. Druga priča, lastnik psa-čuvaja .Janez Smuk, je omenil, da je šel 26. maja na nedeljo s psom volčjakom in otroci z doma na sprehod v gozd. Pes je drugače vedno privezan in kot čuvaj ne potrebuje znamke. Pes se je rad igral z otroci, ki so mu metali kamenje. Prišel je v hrib lovec, pomeril na psa in ustrelil. Sodnik: »Brez potrebe, ker ni gonil. Ali je lovsko, da se strelja na psa, če so otroci in ljudje v bližini? Lahko bi se nesreča zgodila? — Obtoženec je molčal. Priča je pripomnila, da bi bil čisto lahko kdo obstreljen, ker so otroci stali v neposredni bližini psa. Sodnik obtožencu: »Tudi po vaši interpretaciji ni bil ta pes pohajač, ko se je nahajal v neposredni bližini otrok.«' — Obtoženec kratko: »V revirju je bil.« Pes-čuvaj je bil vreden 500 Din. Ker je obtoženčev branilec predlagal zaslišanje še nekaterih drugih prič, je sodnik razpravo preložil na 25. t. m. ob 10 dopoldne. Za to razpravo je vladalo precejšnje zanimanje. Neki gospod, ki je drugače ljubitelj narave, je sarkastično pripomnil: »Cuius regio, eius religio. Po naše naj bi bilo tako: Kjer zajec travo muli, ondi naj ga lastnik travnika pokonča. Zanimivosti iz poslovanja trtnega nadzorstva. —• Obseg mariborskega želodca je znaten. Maribor, 16. januarja. Toliko se zadnja leta v Mariboru govori in piše o potrebi prestavitve našega trga in zgraditve nove tržnice, po vrsti se navajajo prostori, kam naj bi se tržno življenje prestavilo ter sc omenja včasih Dravska vojašnica, včasih zopet prostor za Pokojninskim zavodom, potem je v načrtu zgradba tržnice na stavbišču med mostom in Bergovo hišo, toda priznajmo si: V Mariboru bi bilo le dolgočasno, če bi izginilo tržno vrvenje z Glavnega trga. Kako bi izglodala potem ta \jlika prazna ploskev, ki je za dvo- in trinadstropna poslopja, s katerimi je obrobljena, razmeroma res prevelika? Sedaj pa jo dopoldne in še popoldne oživlja živahen direndaj ter daje vsemu mestnemu središču sliko pestrega življenja, ki bi s prestavitvijo trga gotovo izginilo. Res je trg izjx>stav-ljen raznim nehigijenskim vplivom — prah oku-žuje živila, vremenske neprilike so šiba za prodajalce in kupovalce. Pa smo Mariborčani patriarhalen rod, ne bojimo se tistih par bacilov, ki so ogrožali prav tako naše prednike, pa jih niso pregnali s sveta in ne bodo pregnali tudi nas. Da pa je mariborski trg važen vir, iz katerega se zalaga mariborski želodec, nam dokazujejo številke, ki jih je sestavilo tržno nadzorstvo ob zaključku leta 1935. Tekom vsega leta so pripeljali kmetje na trg 6615 vreč žita, in sicer 870 vreč pšenice, 387 rži, 868 ječmena, 1173 koruze, 1123 ovsa, 615 prosa, 176 ajdovega pšena in 934 fižola. Perutnine se je prodalo skupaj 81.800 komadov. V tem pogledu so Mariborčani poznani daleč naokrog, da jim gredo v osobito slast poba ni piščančki in mariborski trg slovi ,da se dobi na njem najboljše kakšno blago. Piščancev je bilo med perutnino namreč kar 63.915, kokoši 10.190, gosi prav malo — 1143, zato pa puranov 2127, ki jih imamo radi posebno ob praznikih lia mizi, rac 1799. Domačih zajcev se je pospravilo 2626. Tudi divjačina ni napačna stvar in tako se je prodalo na trgu 472 srnjakov, 2200 zajcev, 2337 fazanov, 3755 jerebic, 333 kljunačev in 6 divjih rac. Druga leta se je prodalo še več divjačine ter se je lani naravnost poznalo občutno pomanjkanje te vrste mesa, ker so lastniki lovišč, ki so šele lani iz-dražbali lovišča za dolgo dobo 12 let, prvo leto postopali precej Sledljivo ter so divjačino čuvali, da si lovišča izboljšajo. Razmeroma malo gre v Mariboru rib v promet. Prodalo se je skupaj 11.110 kilogramov rib, od tega 7757 morskih in 3353 Skrivnosten dogodek V splošnem velja Ljubljana za mirno mesto, kjer ne pride pogsto do večjih kriminalnih dogodkov. Zato pa vzbudi tem večjo pozornost vsak še tako majhen dogodek, ki se zabeleži v ljubljanskem pouličnem življenju. Tak dogodek, ki sicer ni naravnost v zvezi z javno varnostjo, je pa odlomek iz številnih nočnih dogodkov, ki se dogajajo po ljubljanskih ulicah v nočnih urah, se je pripetil danes ponoči. Kmalu jx> polnoči sta šla v smeri proti železniškemu prelazu v Št. Peterskem predmestju dva moška, o katerih je vsakdo mislil, da sta najboljša prijatelja. Ker nista prav nič glasno govorila in šla popolnoma mirno, se ne more reči, aa sta bila vinjena. Malo pred železniškim prelazom pa je eden od obeh naenkrat začel obdelavati svojega spremlje valca ter ga po kratkem prerivanju vrgel na tla. Ko ga je hotel tudi na tleh še naprej obdelavati, je napadeni začel vpiti »Na pomoč«. Napadalec 11111 ]e hotel očividno še z dlanjo zakriti usta, toda ko je videl, da se bliža nek pa/sant, je napadenega izpustil ter urno odbežal proti prelazu. Napadeni je na tleh še nekaj časa hrof>el in preklinjal, pa se je tudi on nenadoma pobral in ravno tako hitro kakor njegov prednik zbežal proti vijaduktu; tam pa je zavil na desno stran proti tovarni Kolinske cikorije. Ves dogodek se je izvršil tako hitro, da pa-santi — bili so v rani uri prav redki — niso mogli pravočasno priteči, da bi čudna nočna skrivnostenža videli od blizu. Verjetno je, da imata oba čudaka kake take medsebojne zadeve, ki so dokumentirane v listini. To listino je morda napadeni nosil s seboj in napadalec mu jo je najbrž hotel vzeti. To potrjuje tudi okolnost, da je napadeni jx) pripovedovanju nekega očividca površnik tesno privijal k sebi, ko ga je sjjemljevalec obdelaval. Ker je moral biti napadeni ves blaten — cesta je baš na tistem mestu zelo blatna — bo moral biti vsekakor zelo previden, da se ne bo izdal. Da pa ima napadeni res interes na tem, da ga ne identificira, dokazuje precej skrivnostna okolnost, da je tudi on pobegmil, ko je videl, da se mu bliža nek pasant. sladkovodnih. Ribe so v Mariboru precej drage, drugače bi bila potrošnja gotovo večja. Poleg rib se je prodalo še 86 kjj rakov. Zanimivo pa je, da Mariborčani nismo »zabarji«, kakor so Ljubljančani. Žabjih krakov se je lani pospravilo samo 25 škafov. Prav za jirav so redki pomladni dnevi, ko se dobijo žabe na trgu in prav tako redki so mariborski žabojedi. Po večini smo ljubitelje žabjih krakov i 111 jK>rtirali iz Ljubljane, ker se pravi Mariborci žab nekam sramujejo. Zato nam gre bolj v slast svinjska pečenka in prekajena svinjina, ki tako lejio harmonira s pristnim Štajercem. Na Vojaškem trgu so prodali podravski Špeharji 4158 zaklanih prašičev. Kor pa ne živimo samo od mesa, so nam pripeljali okoličani na trg tudi 15050 voz krompirja, 100 voz in 2400 vreč čebule ter 360 voz zelja. O drugi zelenjavi je skoraj odveč govoriti. Najraznovrstnejših tržnih dobrot je prodalo na trgu ogromne količine. Sadja se ,ie prodalo 3' i. - Skakalnica v Planici. pijska skakalnica je ena takih, ki ne odgovarja vsem predpisom FIS-a. Letos za novo leto je Biir-ger Ruud že skočil na njej 81 m in s tem prekoračil sveto številko 70 m, ki jo je predpisala FIS. Kongres bo še pred zimskimi olimpijskimi igrami. Tu bo padla odločitev; gotovo je, da bo stavljen s te ali one strani kak pomislek, vendar bo najbrž držalo, da bo FIS-a morala tu popustiti. Dejstva sama bodo najbolj govorila in posamezne skakalnice dokazujejo, da ni resnična trditev, da so velike skakalnice nevarne. Prav naša Planica i to najbolj dokazuje. Videli smo skakalnico in ska-| kače, videli smo pa tudi, da padcev skoraj ni bi-; lo. V čem tiči torej nevarnost? Ali v nepravilni gradnji skakalnice ali pa v preveliki drznosti prer malo treniranega skakalca. V obeh primerih pa imamo vodstvo in instance, katerih naloga je, da je skakalnica pravilno grajena in da se skakalcu, ki sam nima toliko kritike, zabrani skakati. To so stvari, ki jih je napravila tudi naša JZSZ, ampak prrizn Norvežani in če bi bila Planica na severu, bi tega najbrž ne bik). Norveške skakalnice za tOO m Letos pa je stvar drugačna: Norvežani ao postavili svoje skakalnice, ki omogočajo skoke do 100 m, nemška olimpijska skakalnica je večja kot bi smela biti. Konkretno pa bo moral kongree razpravljait o predlogu, ki ga je poslala Švica in v katerem predlaga, naj se omejitve (ki jih FIS-a sedaj stavi) umaknejo in postavijo drugi pogoji. In tako se bo najbrž letos dogodilo, kar je bilo lani nemogoče. Norvežani nimajo sedaj nobenega razloga, da bi se švicarskemu predlogu protivili. Nemci bodo z ozirom na svojo olimpijsko skakalnico tudi glasovali za predlog; tem se bodo pa pridružile tudi vse odločujoče srednjeevropske dežele in tako smo lahko prepričani, da delo v Planici ni bilo nepomembno, da celo več, da smo videli daleč naprej in videli, da so pogoji, ki jih je stavila FIS-a, premalo daljnovidni. Ta švicarski predlog bo pa na kongresu tudi zagovarjal ing. Straumann, mož velikih izkušenj in tudi strokovnjak, ki ga priznava FIS, kajti on za FIS etrokovno urejuje skakalnice. Olimpijske igre v številkah Na letošnji prvi seji olimpijskega organizacijskega odbora je poročal glavni tajnik dr. Diam o prijavah za poletne olimpijske igre v Berlinu. Do-sedaj je od 49 prijavljenih držav, ki bodo sodelovale v berlinskih igrah, prijavilo posamezno število svojih tekmovalcev že 21 držav. Vkljub temu, da manjka torej še več kot polovica natančnih prijav, znaša število doeedaj prijavljenih tekmovalcev 3800! Po tem računu bo na letošnjih poletnih igrah v Berlinu tekmovalo trikrat več tekmovalcev kot v Los Angelesu. t Hrast za spomin Prav tako je sklenil olimpijski komite, da bo vsakemu zmagovalcu v katerikoli disciplini klonil poleg kolajne še — majhno hrastovo vesce, ki ga bo lahko presadil, kamor ga bo hotel. Tako bodo posamezni zmagovalci v Berlinu čez leta lahko gledali svoje nagrade, kako rastejo in si pri tem mislili, koliko znoja in truda je bilo za tako zmago potrebno. Maratonski tek v avtomobila Zanimiv dogodek se je pripetil na olimpijskih igrah 1. 1904 v St. Luisu. Na programu je bil maratonski tek, vladala pa je strašna vročina. Udeleženci tega maratonskega teka so bili Amerikan-ci, kar je z ozirom na veliko daljavo in majhno zanimanje, kd je takrat vladalo za olimpijske igre, popolnoma razumljivo. Jasno je, da se je pri vro-j čini 33 stopinj v senci število tekmovalcev že j kmalu močno razredčilo. Ena od teh žrtev je bil tudi Amerikanec Lorz; dovolil si je šalo, ki bi si je današnji kontroli prav gotovo ne bi mogel privoščiti. Sredi proge se je namreč ustavil in se je potegnil naprej z avtomobilom tako daleč, da je zopet dohitel vodilno skupino. Blizu cilja je na takem kraju, kjer ga ni mogel nihče videti, izstopil in z novimi močmi nadaljeval s težavno progo. Ker komisiji na cilju to ni bilo znano, ga je razglasila kot zmagovalca v maratonskem teku. Sam pa je bil celo tako nesramen, da je tekel še častno rundo v stadionu. Vse ga je navdušeno pozdravljalo kot zmagovalca in ko je četrt ure za mSe -M*V« ‘4. JSSSjft njimi prišel pravi zmagovalec, Amerikanec Hiks, so ga samo toliko pozdravili, kot so že morali. Kronika pa dalje nič ne poroča, kako je bil Lorz za svojo sleparijo kaznovan. Pariške olimpijske igre 1900 L. 1900 je bi! v vsej Evropi en sam stadion v Atenah in tekališče v Bois de Boulogne je bilo čisto preprosto in pokrito še s travo. Ta športni prostor je bil last Racing kluba; o kakih tribunah seveda ni bilo govora, igrišče je imelo na notranji strani še drevesa, ki so gledalcem motila pogled. Tudi organizacija je bila pomanjkljiva. Časopisi pa so iz onih dni prinesli zanimivo notico o nagradah, ki so jih dobili takratni zmagovalci. Zmagovalec v metanju krogle je dobi! listnico, vredno komaj tri franke, neki drugi zmagovalec palico, ki so jih prodajali v bazarju po 50 cent. Zlasti Amerikanci, ki so odnesli skoraj vse zmage, so se nad takim omalovaževanjem zelo škandalizirali. Samo eden od nagrajencev ni ob teh čudnih darilih izgubil svojega humorja. 1 a je poslal svojo nagrado —- palico za 50 cent — olimpijskemu odboru nazaj s posvetilom, ki je vzbudilo splošno veselost, Ta šaljivec, ki edini ni izgubil dobre volje, je vrnitev svoje nagrade takole motiviral: »Za vašo gospo soprogo.« Ob tej duhoviti domislici so se zasmejali celo najresnejši funkcijonarji olimpijskega odbora. ^Hmi tedna Mongoli na smučeh. Japonski tekmovalci so prišli v Ga-Fa. SLNf.aLS mmmm '■ N t % m iivkv* i 1 aula Wcssely, zuanu iz »Epizode« in »Maškarade« in Atila Horliger sta se pred nedavnim na Dunaju poročila. B&boona (Union). Baboono, film o letalskem raziskavanju Osrednje Afrike, lahko prištevamo med odlične kulturne filme svoje vrste. Imenoval bi ga reportažo iz pragozdov in. planot, ki so jo delali ljudje izvežbanega footgraf.skega očesa in velike drznosti ter poguma. Reportaža je jiotna dramatike, ki se javlja bodisi v fantastičnih kroženjih nad neznanimi pokrajinami, jezeri, gorami bodisi v življenju zveri in živali v džungli, ki ga tako filtnanega nismo videli še nikjer. Prizori s čredo levov okoli aviona, življenje mladih leopardov, boj med divjim prašičem in jaguarjem, življenje orjaških pavianov v pragozdih ob gornjem Kongu, milijarde flamingov ob neznanih jezerih, bojni plesi pigmejcev, vse to so odlike tega lepega filma. Fotografija v njem je presenetljivo mojstrska, človek ne ve, ali naj se čudi drznosti operaterjev ali njihovemu umetniškemu čutu. — Bilanca 100.000 km poletov nttd nepoznano Afriko, nad Abesinijo in nad njenimi čudesi je boljša, kakor smo bili tega vajeni recimo pri »Afrika tovori« ali v drugih podobnih filmih. — Zato je umestno, da pride »Baboona« na program današnje in jutrišnje matineje, da ga bo videlo čim več ljudi. Dunajska kulturna organizacija »Urania« ga je kazala pet tednov nepretrgoma ob, polni dvorani. Želimo mu v Ljubljani vsaj malo takega uspeha. Dantejev pekel (Sloga). Film je zmes resničnega življenja ameriškega dobirčkarskega človeka, ki ga žene naprej zgolj denar. Jim Caster postane iz lastnika predmestnega panoptika, kjer kaže nerodne žive slike iz Dantejevega »Pekla«, lastnik zabavišča — kako — to ni važno. Nazadnje ga kot bogatega lastnika vsemogočih zabavnih podjetij denar prižene tako daleč, da opremi plavajočo, napol zločinsko igralnico, ki jo pa pri prvem izletu na morju uniči požar. Med 'požarom Caster preživi grozo pekla, kamor ljudi žene gon za denarjem; v viziji Dantejevega »Inferna« preživi svoje življenje in dobi očiščenje. Kljub vsemu amerikanizmu v prisiljenih zvezah in dejanjih je delo monumentalno v slikah iz pekla, ki so podobne pogosto silhnetnim vizijam kakor jih poznamo iz Dorčjevih ilustracij. Stavili bi ga v tisto vrsto kakor De Milleovih »10 zapovedi«. _______ »Pekel« priča, da je De Milic dobil vrednega naslednika, ki ga bo — če ga ni že s tem filmom — prekosil. Sin ubit očeta V bližini Smedereva v vasici Mala Plana se je odigrala rodbinska žaloigra, ki je je hil kriv alkohol. Kmet Živan Brankovič je imel precej obsežno posestvo, vendar je začelo isto propadati, ker se je bi! Brankovič vdal pijači. Radi dolgov, v katere je zalezel zaradi, neprestanega pijančevanja, sta morala za svojo mater skrbeti dva mlada sina, od katerih je eden izpolnil 15, drugi pa 13 let. V takih razmerah je nastala velika napetost med sinovoma in očetom, ki je poleg tega zelo surovo ravnal s svojo ženo. Kljub temu, da sta bila fantiča še zelo mlada, sta se vedno postavila v obrambo matere proti očetu in je med njimi večkrat prišlo do pretepov. Pred nekaj dnevi je prišel Živan Brankovič po svojem starom običaju pijan domov in brez kakršnegakoli povoda začel pretepati svojo ženo. 15-letni sin je skočil pred očeta in ga pozval k miru. Pijani oče je skočil na m In doga sina in ga začel z vso silo pretepati. V tem trenutku pn je mlajši 13-letni sin zgrabil za puško in svojega očeta ustrelil. Po nekaj urah je Živan umrl. Oba mladeniča sta pred sodnikom odkrito izpovedala razloge, zakaj sta na tako krvav način obračunala s svojim očetom. Vendar je oblast usmerila preiskavo tudi drugam, ker je prepričana, da je na mladoletna fantu vplivala še neka tretja oseba, ki je na ta način posredno uredila z Živanom Brankovičem svoje račune. MB U 38 Pwet»lovS5ino nemške podmornice v svetovni vojni Usidrali smo »c poleg parnika »Gaa«; tega so Mttn določili za stanovanje. Ko sem stopil na ladjo, me je pozdravil avstrijski častnik in me nagovoril v govorici, ki je nisem razumel. Še nikoli nisem slišal dunajske nemščine, zato sem skoraj podvomil, da je Nemec. Častnik je bil zelo ljubezniv do mene in ko je videl, da ga ne razumem, je takoj pričel govo- riti v književni nemščini. Pripovedoval sem avstrijskemu tovarišu, koliko smo potopili v Sredozemlju, nato pa sem mu predstavil svoje častnike. Potem smo šli skupno k avstrijskim častnikom. Avstrijce sem spoznal kot izvrstne mornarje. Avstrijska mornarica je bila pravi vzgled mornarice. Tako častniki kot moštvo je bilo izbrano iz samih starih izkušenih mornarskih rodbin. Med njimi je bilo mnogo častnikov, katerih očetje ali dedje so se borili še pod admiralom Tegetthofom v pomorski bitki pri Lissi 1. 1866. Izobrazba častnikov je morala biti visoka, kajti bili so v vseh mornarskih vedah dobro podučeni. Njihovi častniki podmornic so bili povsem drugega značaja kot mi severnjaki. Bili so zelo živahni in pravi kavalirji južnjaškega tipa. Nekatera imena sem si zapomnil, n. pr. Singule, Rigule, eden med njimi se je pisal celo Hudič in je sam rekel, da je zanj pripravljen poseben prostor v nebesih, '^oveljnik Kotora je bil admiral Hansa, poveljnik brodovja pa admiral Haus. Admiral Haus je bil star tedaj gotovo nad šestdeset let. Bil pa je še silno gibčen, tako da so rekli, da bi še vsakega mornarja prekosil v veletoču na drogu. Bil je zelo fin in ljubezniv mož, kakršnih težko najdeš. Bali pa so se njegovih ciničnih dovtipov. Kratek primer: Ko se je neki mornariški častnik po nekem brezuspešnem boju javil pri njem in mu rekel: »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob Telefon 21)! »Ekscelenca, uvidim, da sem napravil napako,« ga je Haus ustavil in rekel: »Napako sem storil jaz, ker bi tega dejanja ne bil smel poveriti vam!« Admiralovo junaštvo je bilo znanrt. Ko je odplula njegova mornarica na prvi bojni polet, se je uvrstil admiral s staro linijsko ladjo na čelo brodovja in pripomnil, da je najbolje, če star vojak pogine s staro ladjo vred. Novih ladij bi bilo vendar škoda, da bi jih sovražnik kot prve potopil. V boju h podmorničninii pastmi. Kotorski zaliv je bil zdaj naš dom. Odtod smo hodili na svoje bojne pohode. Moj s podmornicami je postajal čedalje težavnejši. Angleži so se v syoji obrambi marsičemu priuiili in to nas je sililo k čim večji previdnosti. Mnogokrat so pripravili podmornicam presenečenja, ki smo jih komaj mogli razumeti. Tako smo v bližini Malte naleteli na parnik, ki je vozil pod nevtralno zastavo. Ker so angleške ladje, ki so' nam bile nastavljene za past, često vozile pod nevtralnimi zastavami, smo nevtralce odslej še natančneje opazovali kot druge. Spoznal sem, da so nam tudi la parnik nastavili za past in zato sem sklenil, potopiti ga s torpedom. Posrečilo se nam je, priti pod vodo na pravo razdaljo, kjer smo izstrelili torpedo. Toda torpedo ni zadelo. Zakaj ni zadelo, si še danes ne znam pojasniti. Vse je bilo pravilno nastavljeno, teoretično bi bili morali pogoditi. Vrhu vsega sem bil tako blizu, da bi ne bil mogel preslišati poka. Najbrž je bila ladja opremljena s posebnimi mrežami, ki so torpedo zadržale, še preden je doseglo ladjo. Bil sem zelo potrl, ker si nisem vedel razložiti, zakaj torpedo ni zadelo. Otožno sem opazoval skozi periskop, kako se je ladja oddaljila, ne' da bi se ji bilo kaj zgodilo. Zdaj pa je neposredno v moji bližini tako strahovito zagrmelo, da sem bil prepričan, da je naša podmornica zadeta. To ni bila granata, kajti 2. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 !. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Iv. granatni pok sem dobro poznal. Granatni pok je bil komaj lahen presket proti temu strašnemu poku. Ali so z ladje vrgli mino proti nam ali pa je bilo to torpedo, ki se po gotovem času samo vžge. — Ponovno sem moral ugotovili, da je voda izvrsten prevodnik zvoka. če. poleg podmornice eksplodira dinamit, se tO sliši mnogo močneje, kot če bi isto eksplozijo slišal v zraku. Pok pa, o katerem ne veš, odkod je prišel, zlasti še, če je tako silen, zbega vso posadko, tako da za nekaj časa sploh ni za rabo. Zato smo se globoko potopili in hitro odpluli. Minilo me je vsako veselje, še dalje imeti opravka s takimi pastmi. ■ V tistem času so antantini parniki začeli voziti v skupinah, ki so obsegale po^ petnajst do dvajset ladij, spremljali pa so jih rušilci, majhne topniške ladje in podobne oborožene ladje, ki so neprestano vozile v vijugasti črti pred ladjami in okrog ladij, tako da podmornicam ni bilo mogoče napadati. Tako veliko skupino ni bilo varno napasti, kajti sredi toliko ladij bi podmornico prav lahko opazili in jo uničili. Poprej sem rekel, da se pri izstrelitvi torpeda napravi znana bela lisa na vodi. Če bi podmornica napadla tako skupino, bi pridrveli rušilci na tisto mesto in bi vrgli vodne bombe. Vodne bombe so iznašli Angleži leta 1915 in jih vedno bolj izpopolnjevali. To so bile bombe, ki si jih lahko usmeril za vsako globino. Niti ni bilo treba, da so zadele, dovolj je liilo, da so se razpočile v neposredni bližini podmornice. Zaradi silnega pritiska so počili tanki z oljem in olje je takoj splavalo na površje. Rušilec je potem toliko časa metal vodne bombe po sledi, ki 11111 jo je kazalo olje, dokler ni bila podmornica uničena ali je bila zaradi poškodb prisiljena splavati kvišku. Jaz sem se skušal vodnim bombam ogniti na ta način, da sem se takoj po strelu potopil za Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica G'111. Tele Čeč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jožr šestdeset metrov, potem pa z največjo brzino odplul v katerokoli smer. Tako smo nekoč našteli stodvajset vodnih bomb, ki so se razpočile nad nami in poleg nas. Vedno je stal eden od posadke v centrali in je s kredo na tablo zaznamoval, kadar se je razpočila kaka bomba. Rekel sem že, da je bilo zelo težko napadati cele skupine ladij. Da pa smo jih kljub vsem težavam napadali, se razume samo po sobi. , N,uyadno snl° jih napadali tako, da smo se po izstrelitvi torpeda hitro potopili, se oddaljili, potem pa se spet dvignili in v velikem loku pripluli znova pred skupino !er jo od spredaj napadli. I’a tudi |»o!)oči smo jih napadali in sicer r-od vodo. 1 Pri tem smo vedno poiskali keko odprtino med rušilci in pomerili na ladjo, če je torpedo pogodilo, je bil pogled ponoči nara*noat peklensko čaroben. Torpedo vrže visoke *l.:i.;c vodo proti' nebu, ki so videti ponoči, kol hi jih obsevala bengalična luč. Nad gladino se živo rdeči, potem prehaja rdeča barva v rumenkasto, i-.goraj pa dobiva modrikast blesk. Peklensko lep pogled! Tudi ponoči smo se navadno takoj potopil, čim smo izstrelili torpedo. čudno zgodbo smo doživeli z neko angleško nastavljeno ladjo. Torpedirali smo velik angleški parnik Obuj-šanje tega parnika pa se mi je zdelo zelo ‘udno. Da ima pogodeni parnik nekaj /n bregom. !o .vino takoj opazili, ker moštvo ni »luifttilc rešilnih čolnov. Angleži so imeli na parniku velik top in j* lega topa so začeli streljati proti n»m, (udi p«>-teni še, ko so imeli torpedo že v boku. Opazoval sem jih skozi periskop. Topničarji r.j. angieftj ladji so silno ostro pazili na nas in kadarkoli sem kil kalno cev dvignil nekoliko viSe iz vode, so ustrelili. — Jaz nisem preveč previdno ravnal s kukalno cevjo, saj je bil parnik vendar teiko zade,t in je moral biti pripravljen na potop. fon 2994 iti 299b. Uprava: Kopitarjeva 6. Košiček. Čudaški zbiralci Praznoverje nogometašev Ko je pred tedni v Kalkuti umrl star možakar, so v njegovti zapuščini našli štiri zaboje, v katerih so bili natrpam vozni listki tramvajskih prog skoro v:ega sveta. Več kot 20 let se je pečal z zbiranjem in samo korespondenca v vse kraje sveta £a je stala velike vsote denarja. Ves svoj prosti čas je porabil z:i dopisovanje in urejevanje listkov, kajti itnel je vse lepo v abecednem redu uvrščene. Neki Anglež z doktorskim naslovom je pa najbolj strasten zbiralec železniških voznih listkov. Pravi, da jih inia že nad dvajset tisoč in skoraj gotovo je med terni tudi kak listek naših železnic. Nekdo drugi se peča z zbirko prvih številk vsakega časopisa, ki prične izhajati. »Slovenski Dom« bi mu bil gotovo tudi dobrodošel, le škoda, da nam ni znan naslov tega čudaka. V Londonu živi zbiralec gledaliških program-urh listov, ki jih ima že za celo knjižnico. Kar pa vrednost teh listov povzdigne, je to, da ima na vsakem listu napisane svoje pripombe in tudi kritiko predstave. Še bolj nenavadna je bila zbirka nekega mornarja. Nekoč je vihar metal ribe na krov. V primernem bazenu jih je nabral lepo vrsto. Toda, ribe iz I ihega Oceana ne živijo v Evropi, in prvi sneg, ki je padel nad Temzo, jih je umoril. Siamski kralj je imel ix)sebno veselje z zbiranjem vžigaličnih škatljiic. Vse barve in vse jezike sveta je imel na njih. Lord Lonsdale še danes zbira biče. Kdo ve, če ni med temi (udi bič kakšnega gorenjskega voznika. Sedanji angleški ministrski predsednik Baldvvin pa ima baje največjo zbirko pip. Ce še nima nobene čedre, bi se mu zelo prikupil tisti, ki bi mu poslal pristno bohinjsko cedro, s srebrom okovano in s pristnim vivčkom. Mjiogo prostora pa mora imeti v svojem stanovanju oni anglikanski pastor, ki zbira — žehtnike. I Ta je gotovo najbolj čudovit med čudaškimi zbiral-I ci, ki dragega časa ne vedo drugače izrabiti kot s I takimi nepomembnimi zbirkami. Roland, popnlarni morski slon v berlinskem zoološkem vrtu je poginil. Bogato poplačana vljudnost Ne mnogo, a vendar nekaj ljudi pa je, ki imajo srečo pri vsaki stvari, katere se lotijo. Vzemimo angleško delavko Klaro Lane. Pred lanskim je svoj letni dopust porabila v to, da se jc za nekaj dni odpeljala v neznatno letovišče Jia severu. Dan pred odhodom sc je seznanila priVbedu s starini gos|xxlom. Prva ga je ogovorila ona, dasi bi se to ne Spodobilo. Napravila je to radi otožnosti, ki jo je bila na njem opazila. Ostala je vse popoldne z njim ter 11111 pripovedovala vsakovrstne stvari, tudi. kako je treba v delavnici, kjer je zaposlena, pridno delati, da si privarčuje toliko, da ji jo mogoče ili za nekaj dni na oddih. Nikdar več ga ni videla. Pretekli mesec pa jo je presenetilo pismo nekega odvetnika, kateri jo obvešča, da je njen otožni znanec umrl, ter ji v zahvalo na tisti prijetni razgovor v letovišču zapustil h-i sto funtov, t. j. okoli 72.0C0 dinarjev. Nekaj sličnega se je pripetilo trgovskemu pomočniku, ki je ob plohi stopil v vežo, da razpne dežnik. Tam pa je stal starejši gospod, ki se je zatekel pod streho. Dežnika ni imel s seboj in silno mudilo se mu je. »Prosim, vzemite moj dežnik,« je ponudil poijiočnik svoj obrabljen dežnik. Naslednji dan ga je dobil nazaj, poleg tega pa drobno pismo, v katerem se dotični gospod zahvaljuje za pomočnikovo vljudnost. Že davno je pozabil na ta dogodek, ko je pred par dnevi prejel obvestilo, da je Abesinski prestolonaslednik nadzira čete. tisti gospod umrlj ter srečnemu posojevalcu dežnika zapustil 100 angleških funtov, nekako 24.000 Din. V Hamiltoni na Novi Zelandiji je neki mož v večernih urah bos hodil ob morski obali, ko ga nekaj zbode med prsti na nogi. Misleč, da je žebelj, se je nemalo začudil, ko mu je izmed prstov padel na tla demant. Zgrbljenih denarnic navadno ni nikoli več nazaj, zato je razumljivo, da se je neki potnik, ki je denarnico zgubil v tramvajskem vozu v mestu Ci-kago, strašno začuden, ko jo je dobil vrnjeno. Še bolj se je pa začudil in si še do danes ne more raztolmačiti, kako je mogoče, da je bilo v nji mesto dve sto, kar .štiri sto dolarjev. Srečo je treba imeti. Nogometaši, kakršnih je dandanes že povsod dovolj, celo po podeželskih trgih in vaseh se že najdejo, so silno praznoverni. Zlasti neposredno pred važnimi odločilnimi tekmami jim blodi po glavi marsikaj, kar se navadnemu človeku zdi smešno. Nekdo, ki te vrste športnike dobro pozna, jc rekel, da ima nogometaš toliko vraž. kot riba koščic. Ce igralec kasno pride na športni prostor in si pri preobuvanju napačni čevelj natakne na nogo, mu je gotovo znamenje, da ta dan ne bo imel sreče. In če to stvar zaupa svojim tovarišem, je igra tako rekoč že izgubljena. Nasprotno pa so klubi v Avstraliji, ki smatrajo takšno zmoto za srečonosno. Nesrečo [Tomeni, ako se pri obuvanju utrga trak, srečo pa, ako kdo izmed igralcev pomotoma zamenja športni dres in ga obleče. Ako ima kdo svež žepni robec, ne bo srečen pri tekmi, zato pa imajo nogometaši navadno zelo umazane robce, Francozi imajo takšne, ki niso nikakor podobni žepnim robcem. Vratar, t. j. oni, ki lovi žogo, mora zadnji zapustiti garderobo, sicer je nesreča neizogibna. Najvažnejše pa je, da se nihče prej ne dotakne žoge, kot pa je potrebno. Neki nogometni sodnik je poskušal izbiti športnikom takšne bedarije iz glave. Dokazal jim je, da jc moštvo v treh slučajih imelo strgane trakove na čevljih, a je vendar zmagalo s 4 proti 1, da sta dva nogometaša zamenjala srajci, a vendar so doživeli poraz, zopet ob drugi priliki sta imela dva brcavca sveža žepna robca, pa je sledila zmaga. Vse to in slično dokazovanje pa ni nič zaleglo in nogometaši so ostali praznoverni do današnjega dne kljub vsem nasprotnim dokazom. Mohamedanci — po večini Arabci — molijo v svoji mošejji v... l^ondonu. Pasji jezik Prof. Sebastian Schmidt v Monakovem je objavil knjigo o pasjem jeziku in predvajal v seji Društva za primerjalno psihologijo plošče s posameznimi glasovi. Slednji se delijo v šest skupin: lajanje, tuljenje, cviljenje, renčanje, mrmranje in zehanje. Vsuka skupina odgovarja določenim zunanjim vtisom in psihičnemu stanju, a posamezne pa-sme se poslužujejo različnih načinov izražanja. Tako se poslužujejo buldogi z mopsi mrmranja in veliki j>si čuvaji renčanja tudi takrat, ko zadostuje ostalim psoni lajanje. Barva zvoka (intonacija) ima večji pomen kakor glas sam. Pasji jezik je pravo splošno veljavno občilo. Človek se ga lahko navadi, če ima vztrajnost. Sinotren pouk tudi Inhko odvadi jisa posameznih glasov in nasprotno razvije ostale glasovne skupine. Slični jisi se poslužujejo pri izražanju svojih želj ali občutkov določenih umetnih glasov, »govorijo samo njih gospodarju umljiv jezik« * \ Mirno spanje Melonov zavod v Pittsburghu je zgradil sistem električnih zajiisovalcev, ki beležijo najmanjšo kretnjo in se lotili raziskovanja mehanike človeškega spau.jo«.. Ugotovil je predvsem, da nima nobene pravice do obstoja znana krilatica: »Spi kakor klada« Judi popolnoma /drav človek z jeklenimi živci 111 izvrstnim želodcem ne more ostati vso noč v eni in isti nespremenjeni legi, temveč se ohrne v postelji 20 do 45 krat. Stori to nagonsko, da bi ustregel različnim notranjim organom, ki so potrebni počitka. Idealna lega, ki bi bila primerna za vse skupaj: srce, možgane, pljuča itd., sploh 111 mogoča. Ležanje na trebuhu bi bilo še najbolj ugodno za pretežno večino notranjih organov, a je izvedljivo samo pri otrocih. Naročajte „Slovenski dom“ Pomisli, sanjalo se mi je da hodim v sami srajci po Vodnikovem trgru! * Pa oko postave? Tudi ta je bil prepričan, da grem iz davkarijo...