POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSKMEZNA ŠTEVILKA' 125 D IN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava}, Maribor. Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, De* lavska zbornica — Celie. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, znašali, vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50 $tev. 103 • Martbor, četrtek, dne 13. oktobra 1938 • Leto XIII Koncentracija svobodoljubnih In demokratičnih sil Uredimo naše notranje zadeve! Dogodki zadnjih tednov so glasen opo-Evropi in posameznim državam. V tvropi prebivajo ljudje, v državah tudi. Vsi ti ljudje so živi, delajo in mislijo, •meti pa morajo razum in prav delati, kakor jih uči zdrav razum. Ali pa delajo tako? ..Tragedija Češkoslovaške republike, kolikor se more govoriti o njej in nadaljne Polemike o »bolni« Evropi, ki jo morajo Urediti i.ii* tuje sile, značijo, da so go-sPodje mnenja, da je Evropa zmešano ^avljišče, polno teženj, polno zmed, Polno ideologij in polno razkrajajočih ^ snovi, ki bi utegnile ob najmanjšem po-v°du povzročiti splošno evropsko in eyentualno svetovno vojno. Ni težko uga-kje so vzroki, ni težko uganiti, da je imperializma oni krivec, ki hujska £arode med seboj ter jih duhovno ražnja s svojimi ideologijami in slavospevi psebam in sistemom. Kulturno in ideolo-propadajoča Evropa se pa opaja nad Vsem tem, kakor otrok nad pozlačenim ^°njičkom in pozablja na svoje človeško jj°stojanstvo in na realno življenje, ki za-roc|Va sPorazumevanie ‘n sodelovanje na- Vse evropske države se nahajajo pred Vropskim problemom. Tako so nam podali v Monakovem, ko so rekli, da bodo reševali sami še druga vprašanja. To je dovolj jasen opomin za vse male ^ave, ki imajo največji interes, da se v pohodi razvijajo in žive v prijateljstvu z jSemi drugimi državami. Svobodo in pri-Jateljstvo pa morajo zaslužiti s tem, da so svoji notranjosti konsolidirane in ureje--j,e v splošno zadovoljnost državljanov. ,,° je važno. Videli smo v Češkoslovaški, J je bila gotovo najbolj vzorno uprav-jana, svobodna in demokratična. Toda, je prišla v neprijeten položaj, so se s*asili razni elementi, kakor hijene okoli rhovine, da bi jo popolnoma razkosali, rj, e£la ni svoboda, ne demokracija, ogla-£ se je požrešnost, ki jo je rodila dolgova slaba šovinistična vzgoja, ker od-a,juje ljudi od realnega življenja. Med male države spada tudi naša Ju-vi„S- ja. Tudi pri nas se goji preveč šo-inizem tujcev, piliti? «■ ’ ’ *' '* ’Miiitnh Ne gre lia jati iz tisočev in iz stotisočev držav-f!rnov gole avtomate brez glav in misli, narpo notranja vprašanja. Želimo, da se ''Praašnia rešijo sporazumno in da se 'enejo vse vrste naših državljanov naj-.^»neje. Srbija je bila predvojna državica iiuhDrecani smo se j* Pridruži|i v idealni knueZni in zavesti’ da si ustvarimo novo *l«rno in socialno edinico, v kateri bo-bratskim sporazumom odpravili vse tem ki bi hotele ovirati ta razvo''- S ‘ idealom so prepojeni vsi državljani tiuhr?mT1° še dapes’ kar se izraža v vseh ba ■ , c,iah, ki smo jih videli doslej. Tre- iuma IC PraV ‘n d°bre inicilalive in spora- pa kako? it] vsej državi imamo svobodoljubne' ždrav3 6 demokrat‘čne sile s treznim in ve n Pogledom na edinstvenost dr žarov c Znotrai in tudi sile, ki ne iščejo spo-sile „ s^sedi. Te sile so konstruktivne, te n°stiG r^e n-is° zaP|et,p v moreče nereal-Sv0b-, ^neni smo. Ha te demokratične 'ndivii 1ubl1e s'*e upoštevajo človeško 'e nJ Ualnc!?t v korist splošnosti. Zato t>i se azurnljivo. naravnost nemocore. da tr^n ^,a |a način ne dala ustvariti baza za Svohn i zave ,'n s tem zagotoviti nje v^ašae,n razvpi- Mi smo zreli, da ta ure^imo sami in moramo jih • In slaba bi bila politika, če ne bi Volilve v parlament razpisane! Narodna skupščina je razpuščena Kraljevo namestništvo je na predlog | vlade podpisalo ukaz, s katerim se Narodna skupščina, izvoljena dne 5. maja 1935. razpušča in razpisujejo volitve po | sedaj veljavnem zakonu o volitvah narodnih poslancev za v nedeljo, dne 11. decembra. * Narodna skupščina, za katero ne bo nihče potočil niti ene solze, je razpuščena. Razpust skupščine smo pričakovali že pred tremi leti, po padcu Jevtičeve vlade 24. junija 1935. in prihodu dr. Stojadinoviča na oblast. Toda vlada dr. Stojadinoviča se je odločila, da bo raje delala s petomajsko skupščino in je šele sedaj, po več kot treh letih, sklenila povprašati narod. Razpust Narodne skupščine je nekoliko presenetil one, ki so pričakovali, da bo vlada pred razpisom novih volitev spremenila volilni zakon, katerega je ustvaril jeenesarski režim. Za to je imela tudi že pooblastilo od Narodne skupščine v žepu. Tega pooblastila se vlada ni poslužila. »Slovenec« pravi, da je vlada sicer napovedala nov volilni zakon ter ostale politične zakone, »vendar pa se ni vezala za noben termin«. Volitve se bodo torej vršile po sedaj veljavnem zakonu, ki predvideva javno glasovanje. Toda ni samo to. 2e za postavitev kandidatne liste je potreben ogromen aparat v vsej državi in seveda tudi denarna sredstva. Zakon sili manjše in slabotnejše skupine, da se vežejo med seboj, ker le na ta način zmorejo ogromno delo, ki ga zahtevajo že same predpriprave za volitve. Govorilo se je tudi in celo čitali smo, da bosta obenem z volilnim zakonom spremenjena zakona o društvih in tisku. Toda ostalo je samo pri napovedi. Ob priliki volitev 1. 1935. smo socialisti postavili svojo listo. Premagali smo vse težave in zadostili vsem predpisom volilnega zakona. Udeležbo pri volitvah nam je prekrižalo naknadno izdano tolmačenje volilnega zakona od strani tedanjega pravosodnega ministra Kojiča, ki je' odredil, da morajo kandidati podpisati listo vsak v svojem srezu, v katerem kdo kandidira in ne pred sodiščem sreza, v katerem prebiva in kjer je tudi poznan. Ker je to tolmačenje prišlo komaj par dni pred vložitvijo kandidatne liste, je bilo »na- j pako« seveda nemogoče popraviti. Kakoi naj bi šel delavec-kandidat overovit svoj podpis iz Beograda tja nekam na albansko mejo, kjer ga v dotičnem kraju nihče » e pozna, da bi mogel potrditi njegovo identiteto pred sodiščem, in je treba' par dni za to pot tja in prav toliko nazaj. — Vrhu tega so‘ ceste slabe in služi kot prometno sredstvo le — magarac. Jevtičev režim je namreč neprestano govoril o velikih javnih delih in,razdeljeval milijardne kredite za ceste ter mostove, toda to so bile samo besede na papirju ... Značilno za razpuščeno skupščino je bilo, da v n jej ni bilo zastopnikov Hi vatov. Poslanci pa, ki so bili izvoljeni na Jevtičevi listi, so se svojemu gospodarju domala vsi izneverili in iskali pribežališča v najrazličnejših strankah in grupah. Največ se jih je zateklo v JRZ. Petomaiska narodna skupščina se je le redko kdaj sestala. K večjemu, da je obravnavala proračun, v ostalem pa je da- jala vladi polnomočja, da je lahko izdajala uredbe z zakonsko močjo, ne da bi se ji bilo treba ozirati na skupščino. In kakšna bo nova skupščina? Princip demokracije je, da je ljudstvo država in izvor oblasti. Za uveljavljenje tega primerja pa je treba, da so dani gotovi predpogoji. Dva nova ministra Obenem v z razpustom narodne skupščine in razpisom volitev sta bila imenovana dva nova ministra: za ministra brez listnice Svetislav Hodžera, advokat in biv-^ ši narodni poslanec ter za ministra za te* lesno vzgojo Ante Maštrovič, narodni poslanec. * Hodžera je predsednik Jugoslovanske narodne stranke, ki se je v svoji agitaciii že od nekdaj posluževala zelo radikalnih pesel in ima svoj koren predvsem med Nemci v Vojvodini, za katere izdaja nemško tiskano glasilo. Maštrovič je' bil izvoljen za poslanca na listi Bogoljuba Jevtiča, kot namestnik dr. Grge Andjelinoviča v splitskem okraju. — Ker je dr. Andjelinovič sprejel senatorski mandat, je Maštrovič postal poslanec. Do nedavna je bil Maštrovič v Zivkovičevi JNS, sedaj pa je prestopil v JRZ. HodZerova stranka se je stopila z JRZ Z vstopom Svetislava Hodžere v vlado in v JRZ se je tudi njegova stranka spojila s stranko dr. Milana Stojadinoviča. Sef bolgarskega generalnega Tudi njegov adjutant polkovnik Stojanov podlegel. Na šefa bolgarskega generalnega štaba generala Pejeva je bil v ponedeljek, dne 10. t. m. izvršen revolverski atentat. General Pejev je bil ubit, njegov adjutant polkovnik Stojanov smrtno nevarno ranjen in je nekaj ur na to v bolnici umrl. Atentat je izvršil rezervni major Stojan Josifov, ki si je po atentatu pognal tudi sam kroglo v glavo in bo najbrž umrl. Atentat na šefa bolgarskega generalnega štaba je izzval paniko v vladinih krogih v Sofiji, ki na kaj takega sploh niso bili pripravljeni. Izgledalo je, da se je bolgarsko ljudstvo pomirilo s sedaniim režimom. Atentat je pa nasprotno pokazal, da bolgarsko ljudstvo noče avtoritativnega režima. Znano ie. da so zadnje volitve v parlament potekle v znamenju štaba umorjen nasilja nad opozicijo. Le na ta način je vlada odnesla zmago. Streli na šefa generalnega štaba so opozorilo merodajnim, da je treba kreniti s poti, na katero so povedli državo. Podčrtava se tudi, da je bil nameravan atentat na Pejeva že dan poprej, ob priliki otvoritve razstave »Delo in veselje«, kakršne prireja v propagandne svrhe nemški nacizem po raznih državah. Te razstave se je udeležil tudi Pejev in pa predstavnik nemške nadomestne organizacije za delavski strokovni pokret »Freude und Arbeit«, dr. Ley. Ni izključeno, da ima atentat tudi zunanjepolitični pomen. Izgleda, da v Bolgariji niso zadovoljni z zunanjo politiko režima. Vlada napovedule lavna dela program javnih del. Minister za javna dela je povedal novinarjem, da se. porabita od štirimilijardnega posojila (ki se najema in porablja sukce-sivno) dve milijardi za ceste. Od tega zneska dobi Slovenija 209, savska banovina 226, vrbaska 115, primorska 100, drinska 160, zetska 165 milijonov di- končno že rešili sami notranjega in zunanjega problema. Dojrodki zadnjih tednov so opomin. Opominjajo nas, da preidemo k prepotrebni realnosti sožitja državljanov potom svobode, demokraciji in sporazuma. narjev. Za cesto Subotica—Beograd-Niš—Caribrod se porabi 415 in za vrba-sko še 220 milijonov. Za regulacijo rek se bo porabilo v dravski 51, savski 54, vrbaski 43, primorski 54 in vardarski 55 milijonov dimriev. V Sloveniji gre za dela nri cestah Ljubljana - Jeprca - Labore - Kranj - Naklo -Jesenice (30 milij.). Maribor - Št. Bij: (4 milij.), Kranj - Naklo -Jesenice (30 milij.), Celje - Žalec in Celje - Višnja vas (30 milij.), Ljubljana - Domžale <25 milij.), Ljubljana - Planina - ital. meja (10 milij.), Ljubljana - Novo mesto in Ljubljana - Su-šak (70 milij.) ter državna cesta skozi me- Kaj pravi program JRZ o politični zakonodaji? Program JRZ pravi: »Stranka je za ustavno in parlamentarno ureditev države v demokratskem duhu, za narodno predstavništvo, svobodno izvoljeno s polno zakonodajno oblastjo, splošno, enako, neposredno in tajno volilno pravico, svobodo tiska, svobodo zborovanj, dogovorov in združevanj.« Zakaj piše sedaj »Slovenec« proti programu JRZ? ________ »Slovenec1* o deklaraciji Stoladlnovlceve vlade Ko je Stojadinovič prebral deklaracijo svoje vlade pred skupščino 4. julija 1Q35. leta, je »Slovenec« drugi dan zapisal: »Ni dvoma, da bodo vsi prebivalci Jugoslavije sprejeli napoved tako težko za-željenih svoboščin kot nov evangelij. Napovedan je nov volilni zakon, ki bo napravil konec nečuvenemu potvarjanju narodnega hotenja, kakor smo ga nekajkrat doživeli zadnja leta.« „ > Tako Izgleda samoodlofba narodov ki jo propagirajo Poljaki. V Tešiniu in Frištalu, dveh okrajih s poljsko manjšino, ki jih je morala Češkoslovaška odstopiti Poljski, živi vsega skupaj 220.000 prebivalcev. Od teh je 80.000 Poljakov, 120.000 Čehov in 20.000 Nemcev. Tu se vidi, kako čudna so pota evropske narodnostne politike. sta (10 milij.). 20 milijonov din je določenih za podpore siromašnim občinam za zidanje šol. Južna Srbija v razne namene 280 milijonov. V Rimu zanikajo vesti o odpoklicu italijanskih Odhod dela italijanskih vojakov iz Španije vojakov iz Španije Te dni so se razširile vesti, da je Italija sklenila odpoklicati svoje vojake iz Španije in da je to storila po dogovoru z Anglijo. Iz Rima zanikajo te vesti in pravijo, da je Italija res odpoklicala del svojih čet iz Španije, vendar ne v zvezi s kakšnim dogovorom med njo in Anglijo. Odpoklicani so samo vojaki, ki se že od početka 1. 1937. nahajajo na španskih tleh. O od-. spoklicu teh čet se je italijanska vlada raz-govarjala edinole z generalom Francom, ki da je na to pristal. Vendar pa izražajo v Rimu nado, da bo ta »simbolični« umik zadostoval, da bo Anglija pristala na uveljavljenje sporazuma o podelitvi interesnih področij na Sredozemskem morju in končnem pomirjenju z Italijo. Dasi v Rimu zanikajo, da bi se bili sporazumeli z Angleži, se zdi, da je po sredi pa vendarle sporazum, samo, da nočejo priznati, da gre za popuščanje pred Anglijo. 3000 prostovoljcev mednarodnih brigad iz Barcelone na potu v Pariz I(z Barcelone bo prišlo v Pariz 3000 članov mednarodnih brigad, povečini ranjencev in bolnikov. Vsi bodo odprem-ljeni po ozdravljenju v države, iz katerih so. Ako pa se v te države ne bodo mogli povrniti, potem jih bodo sprejele nekatere ameriške države. Prieto o pomoči Španiji. Voditelj španskih socialistov Prieto je govoril o finančni pomoči Španiji po končani vojni. Dejal je, da se mora nasloniti Španija na južno in severno Ameriko in »obrnili se bomo proč od Evrope, ki nas je na celi črti izdala.« Kruh — čez fronto nazaj Kruh, ki so ga metali nacistični letalci Madridčanom iz zraka, so zbrali in vrgli iz zakopov republikanske vojske pred Madridom v postojanke frankovcev. Obenem so republikanci sporočili, da imajo več kruha kot pri Francu, ki je vso svojo žetev moral odstopiti Nemčiji in Italiji za pomoč. Boji ob Ebru se nadaljujejo in so republikanci zopet napredovali. Sestrelili so tri nacistična letala, eno pa so izgubili. Francovo letalo bombardira potniške vlake Neki Francov hidro-avion je bombardiral potniški vlak, ki je vozil proti Barceloni. Bilo je 182 mrtvih in 400 ranjenih. Francoski socialisti za begunce iz Sudetskih krajev Francoska soc. stranka je pozvala vse svoje člane, da žrtvujejo prispevke za socialiste, ki morajo zapustiti sudetske kraje. Že prve dni po pozivu so zbrali okrog 80.000 frankov. Uredba o oovrnitvi Škode za poSkodbe Iz polltUnih nagibov Občine so plačnice za škodo in za stroške vzdrževanja reda in miru. Poslednja važnejša uredba vlade pred volitvami je uredba o odškodninski odgovornosti občin za poškodbe iz političnih nagibov. Za škodo, ki jo utrpi kdo i-z političnih nagibov, je odgovoren predvsem storilec. Ako pa je storilec brez premoženja ali ga ni mogoče izslediti, potem je plačnica občina, v kateri se je stvar dogodila. Oškodovani mora, ako hoče dobiti odškodnino, najkasneje v dveh mesecih zahtevati od politične oblasti I. stopnje, v mestih, kjer je sedež banskih uprav, od bana, povračilo škode. Ako oblast prizna, da je škoda nastala iz političnih nagibov, določi znesek povračila in ga naloži v plačilo občini. Občine plačajo odškodnino na ta način, da predpišejo vsem občanom posebno doklado na direktne davke. Ako občina ne more plačati predpisanega zneska, ga plača namesto nje pristojna davčna uprava, ki potem poračuna z občino. Ako je imetje zavarovano, plača občina samo razliko med zneskom ugotovljene škode in dejansko izplačane zavarovalnine. Občina je tudi obvezana plačati stroške za vzdrževanje varnosti, ako je potrebno, da se pošlje v kakšen kraj večje število orožništva ali celo vojaštvo. Uredba je vzbudila splošno pozornost in se smatra kot prvi ukrep za miren potek volitev. Izdelana je po istih vidikih, kot uredbe angleške vlade v Indiji, kjer so se slični ukrepi jako dobro obnesli. Potreba svobodnih strokovnih organzadj Samo primera za današnje modrijane. Človek ima prste. Ti so majhen del v primeri s telesom. Tudi so manj važni kakor večji deli: glava, srce, telo. »Ali,« se je vprašala že Giordano Bruno, »kaj bi bilo od človeške civilizacije, če bi človek imel namesto prstov kopita? Ali bi mogel kaj ustvarjati?« Podobna vprašanja so postavljali tudi drugi. Meščanski ekonomisti so se zanimali za problem, kaj bi ostalo od kapitalizma brez delavskih strokovnih organizacij? Strokovne organizacije so regulator gospodarstva in socialnosti, vršilec reda in razvoja. Zato morajo biti svobodne! —H— VotnO' (f» fi6 svetu Živahno politično gibanje. Opozicionalni politiki imajo zapored sestanke, na katerih raz-motrivajo io zunanjem pa tudi notranjem položaju. Tak sestanek je bil v petek v Beogradu. Na njemu so bili (v stanovanju Miše Trifunoviča) Joca Jovanovič, Vilder, Grol, Vlajič, dr. Ninčič, dr. Gavrilovič in Krsta Miletič. Sklenili so poživiti akcijo z ozirom na notranji položaj dn volitve. List »Pravda« zopet dovoljen. (Beograjski list »Pravda«, ki je bil pred nekaj tedni ustavljen, je sedaj zopet dovoljen. Lastniki lista so j bratje Sokiči. Kakšno politično smer bo list zastopal odslej «e še ne ve, dejstvo je, da jo je že parkrat menjal. Sodniki upravnih sodišč in državnega sveta nimajo stalnosti. Splošno se je mislilo, da so v zmislu določil sedanje ustave tudi sodniki ■ upravnih sodišč in državnega sveta postali stalni, t. j. da ne morejo biti premeščeni, razen na lastno prošnjo. Pred meseci pa je državni svet v zvezi s tožbo nekega upravnega sodnika, ki je bil prestavljen proti svoji volji, razsodil, da se določbe ustave o stalnosti sodnikov ne nanašajo na sodnike upravnih sodišč in državnega sveta, ampak da so ti samo del državnega upravnega aparata ter veljajo zanje določbe uradniškega zakona. Tudi novi zakon O sodnikih, kadar bo izšel, se ne bo nanašal na sodnike upravnih sodišč jn državnega sveta. Razsodba državnega sveta je vzbudila nemalo pozornost v pravniških krogih in v javnosti. »Koroški Slovenec«, ki izhaja na Dunaju je bil dne 5. oktobra zaplenjen. Bo zaplembi je izšla druga izdaja. Golnik dobi 60 novih postelj. Vzorno in veliko zdravilišče za tuberkulozne bolnike na Golniku nad Kranjem dobi nov paviljon s 60 posteljami. To je lep napredek v zdravljenju nesrečnih bolnikov. Nova palača Poštne hranilnice v Beogradu. Stroški za palačo znašajo za .stavbo okoli 44 milijonov, za instalacije in drugo okoli 13.5 milijonov, torej skupaj okoli 58 milijonov dinarjev. Gradili so palačo tri leta. V palači so tri sklonišča proti zračnim napadom za 150 oseb. Premog iz inozemstva. Zadnjič smo poročali, da direkcija državnih železnic naroči doma 30.000 ton premoga, ki ga je prej naročala v inozemstvu. Sedaj pa poročajo, da se ta sklep ne izvede, marveč, da direkcija državnih železnic le naroči v Nemčiji okoli 45.000 ton, kar bo veljalo okoli pet milijonov dinarjev. Premogovniki in industrija zahtevajo, da se to blago naroči v domačih premogovnikih. — Kakšna sila ali potreba je prvotni sklep izpre-menila? S kladivom po glavi — potrdilo za plačan dolg. V Samobor.u je ugledni trgovec Policer ostal dolžan uglednemlu krojaškemu (mojstru Kuliču. Krojaški mojster Kulič je potrpežljivo čakal, kdaj se bo Policerju zljubilo, da bo odprl srvoj mošnjiček in odštel svoj dolg. Nazadnje mu je bilo čakanja dovolj. Pograbila ga je jeza. Počakal je Policerja na cesti in ga udaril s kladivom po glavi, da se je na mestu zrušil, rekoč: »Tu imaš potrdilo za plačana dolg!« To je naša zadnja zahteva v Evropi, so Nemci izjavili v Monakovem, ko so se pogajali za Sudete. A že drugi dan se je slišalo o novih nemških zahtevah; priključiti si hočejo Gdansk, del Litve s Klajpedo in odpraviti poljski koridor pri Gdiiniji. Nemci se nikdar niso odpovedali suhozeimni zvezi z Vzhodno Prusijo. Poljsko čakajo še težki časi in nemara se ji bo §e kolcalo zaradi Tešinja. Tudi Italija noče zaostajati. Že se javljajo njihove zahteve po italijanski manjšini na francoski nivijeri in zahtevajo nazaj Nico ter otok Korziko. Danes meni, jutri tebi. .. Madžarom ni več všeč slovaška avtonomija. Znano je, da so v zadnjih tednih tako iz Dunaja, kakor tudi iz Budimpešte podžigali Slovake, da naj obrnejo Pragi hrbet in postanejo avtonomni. Čehi so pristali na avtonomijo Slovakov. Madžari so bili ob prejemu te vesti navdušeni. Toda navdušenje je trajalo samo en dan. Čim se je izvedelo, da je slovaška vlada izjavila, da ne odstopi Madžarom niti ene slovaške duše, je Budimpešta začela gonjo proti slovaški vladi. Madžarski imperialisti trdijo naenkrat, da sedanja slovaška vlada ni prava predstavnica naroda. Tudi Čebi znajo delati narodnostno propagando. Radio Košiče je začel propagirati narodnostna načela po vzgledu propagande v Nemčiji, na Poljskem in Madžarskem. Prvi govor je bil posvečen sedermmilijonskemu rusin-skemu narodu na Poljskem. Ako je Poljska za narodnostni princip, potem naj ga uveljavi naj-poprej v sivoji lastni državi. itsli Zamenjava čeških kron za marke. V sudetskih pokrajinah se bo izvršla v razmerju 1 Kč — 12 pfenigov. Propaganda proti ČSR v nemškem radiu, Anigleška vlada je ipo svojem poslaniku v Berlinu opozorila nemško vlado, da želi, da preneha v radiu propaganda proti Češkoslovaški Italijanski fašistični svet je sklepal o izganjanju Judov. Pričakovalo se je, dla bodo ob priliki zasedanja fašističnega sveta v Rimu1, ki se je sestal te dni v Rimu, govorili o zelo važnih zunanjepolitičnih vprašanjih. Vse te razprave pa so odpadle. Posvetovali so se edinole o izvedbi protižidovskega zakona. Jude so proglasili kot sovražnike fašizma. Vse Jude, razen tistih, ki so služili v vojski ali pa so bivali v Italiji pred 1. 1918. bodo izgnali. V bodoče ne bodlo Judje imeli dostopa v državne službe in tudi v vojski jim ne bo treba služiti. Razen tega je prepovedano Italijanom sklepati zakone z Judinjami in domačinkami v kolonijah, da bi «e ohranila čista italijanska rasa. Vse ostale rase so manjvredne. Kako zelo židovska je Italija dokazuje dejstvo, da je n. pr. sam maršal Graziani, ki se je proslavil v Abe-siniji in je bil (italijanski podkralj v tej koloniji, Žid. Slovani in italijanski rasni zakoni. Nekateri so pričakovali, da bo italijanski fašistični svet proglasil tudi Slovane kot manjvredno raso. Vendar pa se to ni zgodilo, ker vlada nazira-nje, da za itaiko tezo ni podlage. Italijanska kraljica je namreč Črnogorka, hči bivšega kralja Nikite. Prestolonaslednik je toTej italijan-sko-slovanskega pokolenja. 150 milijonov mark kredita za turške nakupe v Nemčiji je dovolila nemška vlada po svojem ministru dr. Funku turški vladi. To se pravi: Turčija bo v Nemčiji kupovala. Nemška vlada bo za te nakupe jamčila, dokler Turčija ne bo plačala. Pripravlja se reorganizacija angleške suho-zemske armade. Angleško suhozemsko armado hočejo reorganizirati in povečati. V teku prihodnjih mesecev se bo povečal stalež armade od 400.000 na 600.000 mož. Letalske nesreče. V Švici je pred tednom dni izginilo potniško letalo z 8 potniki. Domneva se, da se je raztreščilo ob ‘gorskih stenah švicarskih Alp. — Dne 9. t. m. pa je severno od Diisseldorfa padlo na tla belgijsko letalo, v katerem je bilo 16 nemških potnikov in 4 člani posadke, Belgijci. Avstrijske novice Pri sodišču v Baslu (Švica) se je vršila kazenska razprava proti .avstrijski enrigranl rodbini, obstoječi iz moža, žene in hčere, so prišli v Švico s ponarejenimi potnimi ^ Mož se je zagovarjal z nepremagljivo silo-vedal je, da je neki njegov znanec, ki je noval v isti hiši, bil v soboto pozvan k drz**' tajni policiji in takoj odveden v konccntra1'1 sko taborišče Dachau. Naslednjo sredo P* 'e policija dostavila očetu žaro s pepelom njeŽ0 vega znanca. Naslednji dan je bil tudi on P° zvan k držav, .tajni policiji. Tega se je ustrašil, .da si je v neki tajni pisarni, ki P°na reja potne liste, takoj dal napraviti zase itt lJ svojo rodbino ponarejen potni list in je taM zbežal čez mejo v Švico. Državni pravdnik je predlagal obsodbo, češ da se ne more skl*®4 vati na nepremagljivo silo, kogar kak pra^ obstoječi državni urad, kakor je gestapo, kW* na odgovor. Sodišče je razpravo preložita 9 izvrši natančnejše poizvedbe, kako je praV li prav s temi stvarmi. (Po »Basler Zeitung«-) * »(Koroški Slovenec« (II, izdaja) od 5. t. ^ poroča, da so bili v Šmihelu pri .Pliberku ^ zadnjega časa zelo ponosni, ker so imeli šoli tudi slovenski napis, četudi pouk V ni .odgovarjal njih željam. To je sedaj odpra', ljeno in .se sedaj na šoli blešči samo n' napis v gotskih črkah. — Zadnjo septembers^0 nedeljo je prišel celovški župan dr. Fran* s 135 celovškimi mestnimi uradniki in na®*” ščenci v Grabštanj pomagat kmetom kro®P^ kopati, ker so bili možje in fantje večinoma P" vojakih. Po izvršenem simboličnem delu *" bili Celovčani pogoščeni z moštom, in prigf’*' kom. -)(- Avstrija je bila pred priključitvijo k Neffl®? strogo katoliška država. Temu primerno 1 bilo urejeno tudi šolstvo. V šolah so imeli | hovniki iprvo besedo. Sedaj je izdal koniisa^ Biirckel razglas, v katerem pravi, da ver*^ pouk v šolah ni več obvezen. Ta razglas 50 morali prečitati duhovniki raz iprižnic v cerkvah. * Dokler je bil .v Avstriji katoliški režim, 59 se v bolnicah skrbno brigali za to, da so bol', niki lahko izpolnjevali srvoje verske dolžnost1' zlasti, da so lahko hodili k maši, opravlj9^ spoved, prejemali obhajilo in v slučaju težkež* obolenja ibili prevideni. Z novim režimom r uveden tiudi v bolnicah nov red. Obiski hovnikov pri bolnikih so dovoljeni le ted**' ako pacijent tak obisk zaželi in ob enem pr«^’ loži potrdilo lečečega zdravnika, da naivz«^' nost duhovnika ne bo ogrožala medicinske^9 uspeha. Na Dunaju bi se bil moral vršiti kongres ka toliških učiteljev. Komisar Biirckel pa je ko11 gres prepovedal. Inienjerjl obolevale! socialne reakcij S seje Zveze inženjerskih zbornic ^ Beogradu. Upravni odbor Zveze inženjersk^ zbornic je imel v soboto sejo v Beograd**’ Sklenil je resolucijo proti tujim stroko ' niakom in pozdravil napore vlade za šanje mezd in socialnega položaja d lavstva. Da ostane volk sit in koza ce»> pa pravijo v resoluciji, da podjetjem sk duje, ker so se uvedle minimalne mezde • socialni predpisi. Temu vzrok je tudi rf dražitev materijala. Priporoča javna del > toda poboji se morajo izoremeniti, da d be podjetja primerno odškodnino. — ^ snodje inženjerji so se še malo nauC,J Za vsako gospodarstvo je itreba dafl. dobrega konzumenta, to je. dobro P*a^g nepa delavca, kupca. Če bodo delav plačevali po 20 in 24 din pri iavnih de na dan. oomeni to uničevanje konzun Toda tudi javna dela morajo biti p[aca-e tako, da so mogoče primerne Pla^’ se. govorimo s stališča inženjerjev. On danjih razmerah oddaje javnih del, R krenavata nri njih delavec in morda tudi podjetja. Sirite naS list! Pristopajte k društvu za vpepeljevanje mrličev ogenj; mar I BO* oskrbuje za umrle vpcpe////cv v ferew ^o-v Gradcu. Sprejemoma, enkratna jo „ sti in mesečna članarina DinJ„mnobeW* tega nimajo člani s P°«re^^nik ** stroškov. Zahtevajte pra vil« „0flen]“. Maribor. Horoiiesa ul«00 našiU Ucojev Konferenca poverjenikov »Delavske Politike1*1 se bo vršila v nedeljo, dne 23. oktobra 1.1. v Celju. Vabimo vse one poverjeniške odbore, ki nam še niso sporočili svojih delegatov, da to nemudoma storijo. Prijave Moramo sprejeti najkasneje do 17. t. m. » ostalem pa veljajo vsa navodila, ki so ph poverjeniški odbori sprejeli za konfe- r?"c°’ k' bi se bila morala vršiti dne 2. oktobra. Pripravimo se na volitve! TRBOVLJE var,f0glaT'®. “ . kaznih- Naivec kazno-ri»m iS° A zadn'e dve leti delavci na dnev-y op,u Doberne, pri (podjetju Dukič in drug. so bdi delavci kaznovani predno so ja ,začeli delali- Delati se je pričelo ob r»i/U[‘ Če 'e delavec pred tem naredil kovan' m 01™ ?‘,.bil všcč' tak°i ie bil kazno-teri 1S>°iP.a * kaznovani tisti delavci, ka- ' so S°j j Paznikom ,v korist. N. pr.: da om Pripravljali -drva, jih razžagali, na a * n? v1°zičke in dostavljali nekaterim :a ?m' en primer. Delavec, ki nima karaj e ln »zame kos premoga ter ga odnese do-p v’.,se kaznuje. Ne kaznuje se ga pa, ako nenf aže zapeljati voziček premoga kakš-si , u fiospodu na dom. Ti slučaii kažejo ves em, ki je vpeljan pri tem podjetju. KRANJ TAKO si nismo predstavljali BODOČNOSTI... prejeli smo: doki i, ob pričetku svetovne vojne, sem 0z kot pripadnik slovanske ideje ia Sokola rad'* ° P' v’ ^°Hko -sem z drugimi vred za-1 tega prestal, ni treba popisovati! kure ma'a sem 'moral gledati v Juden- so t ' c *l° S0 stre'iab somiišljenike-vojake, ki av i°* Slovenci bili za Jugoslavijo in se uprli K -,Skeim'U režimu. 'Aaj praviš, sodrug urednik? i ie mogoče, da človek po vsemi tem še a' takega doživi! Kam plovemo? »G b° mera polna, prosim, da vzameš v roko yprenjca« .od 1. oktobra in prečitaš, ako še dlanek »Akcija na terenu« in pod novici j2 Kranja: »čudno štafeto«. Potem vzemi asledrtjo številko od 8. oktobra in prečitaj odnik: »-Položaj v Evropi«. Za njim pa pod »?V.VraraA-,jz K*?11’3 članek: »Na kranjski gim-PaZlb“ , l . ožnica zaradi Češkoslovaške). , ven, ki je 1. 1918. videl bodočnost drugačno. ČRNA PRI PREVALJAH Odpoved prireditve % lut| ti«l Č3»K. J°i društvo »Vzajemnost« v črni je ie hT.a °/Vr pr^Te(^tev vinske trgatve, ki !’ ,b.,l1v%t t,”* “ <*» ■<. «• d rsis BO’'til" ŽERJAV d»^?^Va^a’. ^akvaljujem se vsem darovalcem, cem k™dedcem kakor tudi nameščen-jtp zbiralnice Žerjav za darovano vsoto din Dpi’ 1Zf je,nec na krsto prerano umrle Roze ost 3i U nelavke iz zbiralnice in za pomoč pre- kvalaToprešnikUIvamk°iniCe' VSel" na'1CPŠa LAŠKO p Zaposljevanje vajencev brez učne pogodbe. ^nem s°dišču v Laškem je bil pred *ratkim tožen neki obrtnik iz Trbovelj, ker je zaposljeval v svojem obratu vajenca brez ^edpisane učne pogodbe. Ko pa ga je oče km^niCa sild.na podpis pogodbe, je fanta krat-od?! ? .nagnal. Oce fanta je sedaj zahteval ohrt -i no za k' Ka je fant opravil pri Zav -"U- Okrajno sodišče v Laškem ,ie tožbo .^vrnilo z utemeljitvijo, češ, da je fanta šteti, 'Mo pomanjkanju predpisane učne pogodbe, liilf rjraveKa vajenca in da mu torej ni nastala 'kakršna škoda. Na priziv tožnika je okrož-•? sodišče v Celju zadevo ponovno vrnilo .Krajnemu sodišču v Laškem z naročilom, da «1 .o dožene, kdo je prav zaprav zakrivil da jni Predpisane pismene učne pogodbe ni pri-reki m da nat0 izda novo ^odbo. Pri tem je iz-nhrt ^ nedoraslih delavcev, ki delaio prt Pbff !iu 1 brez Predpisane pismene vajeniške čhp ni n10^056 štet' za vajence. O kon-liam 'Zidl' zadeve bomo še poročali. Pristav-„ mo. da se je v teku obravnave izkazalo, ntemf 'Sti mojster 'mel zaposlenega brez pis-va učne pogodbe tudi še nekegi drugega aJetica. RIBNICA NA POHORJU tri' izkaz prispevkov za družine stavkajočih SGRVrCev V Ribnici na p°horju. Podsavez bih • r>zbral; Stavbinci Ljubljana 1569.75, stav-st c‘. Petrovče 15, stavbinci Medvode 30.25, 3,12s ‘ . Krani 255 5°' Podruž. SGRJ Kranj Eaiji ’ 'mizarji Ljubljana 68, dlela-vstvo tovarne in ,rt . * oblačilci Ljubliana 175, a-vto-montaža n5a železničarji Dravograd 138, želez- 27 r,J Ptuj 158.50, kurilnica gl, kol. Ljubliana Žej arilnica gorenjski kol. Ljubljana 109.75, 3li Zn.'čarjii Maribor 104, stavbinci Trbovlje Vrd foiezniearji Brežice 52, rudarji Rajhen-skiin rudarji Mežica 400, SMR.l Celje 135, nik; a' A194 d5n. Nabrano v Mariboru: stroj-dar. ln hurjaoi, zbral s. Žagovec 306. Zveza ru-kole.V dugosla-vije Trbovlje 300. I. Delavsko d*n; nrSj ? društvo Pobrežje 100, skupai 707 Vsake volitve nalagajo socialističnemu | boš pravočasno dobil od zaupnika. Ne-delavstvu, da se nanje pripravi. ( strpnost in brezglavost ter malodušje so Predvsem veljaj eno opozorilo: ne pod-1 vzrok vsakega neuspeha. Povej to tudi pisuj ničesar, ne nasedaj agitaciji nasprot- v tvoji okolici in agitiraj za to, da bodo nikov, ki bodo 'skušali zanesti zmedo v ljudje disciplinirani, pripravljeni in po-naše vrste in čakaj mirno navodil, ki jih, žrtvovalni! Pobrigajte se za svojo volilno pravico! Volitve so razpisane in z dnemi razpisa volitev prične tudi reklamacijski rok. — Vsak, kdor ni vpisan v volilnem imeniku, pa stanuje v občini vsaj šest mesecev, sme zahtevati vpis v volilni imenik najkasneje IS dni po razpisu volitev. Poznejše reklamacije so brezpredmetne. Skrbite za to, da boste imeli volilno pravico. LJUBLJANA Letalski napad. Vojno ministrstvo je odredilo,1 o samomorih. Flegmatično pravijo poročila, da da se izvrši bodoče >dni nad Ljubljano vaja le- je nesrečnež šel iz .obupa nad življenjem v talskega napada. Po danih alarmnih signalih smrt. Pa je zgodba končana in — pozabljena, se morajo ljudje poskriti po hišah in vežah. Ti pogosti samomori imajo vendar svoj vzrok, Nihče ne sme biti na ulici.. Napad se bo prire- ki pa tudi dokazujejo, da postajajo socialne dil podnevi. Alarm bodo naznanili trije topov- razmere pri nas naravnost žalostne. Socialna ski streli na Gradu, tuljenje siren, piskanje že- vprašanja se ne rešujejo z obljubami, proble-lezniških lokomotiv in zvon-enje. Konec vaje matičnimi slavospevi in z bogatenjem kapi-naznani zvonenje. talistov, ampak le is pravo realno socialno po- Vedno več samomorov zaradi bede. Že nekaj I litiko, ki koristi tam, kjer je potreba naj-večfa. tednov prinaša časopisje kar po vrsti poročila I MARIBOR Novoimenovani občinski svetniku Notranji j Lešnik je vršil poneverbe daljšo diobo. Stranke, minister je imenoval im *t nekaj novih občin-i ki so pričakovale denarnih pošiljk, so seveda d>n- j i ° društvo Pobrežje 100, skupai 707 din! v tv izkaz,anih 16.866.75, skupai 21.766.75 zbrai' * • izkazu objavljeno vsoto 335 din so ' '• ,'mar>borski železničarji. Vsem daroval- 'skrena hvala! — Odbor. skih svetnikov namesto odstopivših in umrlih i Novoimenovani so: Josip Loos, ravnatelj »Put-nika«, restavrater Alojz Senica in Anton Kovač, ravnatelj mariborske podružnice »Karitas«. Volitve v narodno skupščino, volilne reklamacije. V smislu določil § 8. zakona o volilnih imenikih so stalni volilni imeniki mestne občine mariborske razgrnjeni še o-redbm. Začetek ob 15. uri. Vstop prost. Pridite, sodrugi in sodruiice! Vabi odbor, znak sočustva z bratskim narodom v Češko- Svobodna volitve v Delavske zbornice so nuino potrebne I Svobodne delavske strokovne organizacije zahtevajo, da se izvedejo svobodne volitve v skupščine Delavskih zbornic. Ta zahteva je opravičena. Kajti Delavske zbornice so z zakonom osnovna samoupravna telesa. V zakonu je tudi točno določen rok, v katerem' bi se morale vršiti volitve skupščinarjev. Skoro bo dve leti odkar je pretekel ta rok, volitev pa še vedno ni. Pač pa čitamo v gotovih listih zahteve nekih samozvancev, ki terjajo te ustanove zase, vendar ne potom volitev, ampak na ta način, da se jirri enostavno izroče. Pred kratkim je bila razpuščena skupščina novosadske Delavske zbornice. Med drugim je naveden kot razlog razpusta: zmanjšanje števila skupščinarjev pod v zakonu določeno mero. Ni čudno, ako se število skupščinarjev logov, mogoče celo na prigovarjanje, odpovedo mandatu. Da bi ne bilo treba razpuščati skupščin Delavskih zbornic zaradi nezadostnega števila skupščinarjev, je treba, da se takoj razpišejo volitve v vse Delavske zbornice! 104.000 zavarovancev OUZD v Ljubljani avgusta meseca Povprečno je bilo v avgustu mesecu 1.1. zavarovanih 104.416 oseb. Letna razlika znaša 2014 več zavarovancev. — Število zavarovancev je naraslo v tekstilni industriji (za 618), industriji za predelavo lesa (za 451), pri hišnih poslih (za 243), v občinskih obratih (za 221) itd. Nazadova- ^ , , . v - - nie izkazuje gradnja nad zemljo, industri- Delavskih zbornic v sestih letih zmanjša.' ja tobaka in papirja predvsem. V sezij-Delavci gredo s trebuhom za kruhom. V skem pogledu so napredovale gradnje nad šestih letih jih mnogo izpremeni svoja prebivališča.. Čim pa zapuste ozemlje, ki spada v upravno področje dotične Delavske zemljo (224), gostilne, kavarne in krčme (150), gozdnožagarska [industrija (129), kovinska industrija (127) itd.: nazadovale zbornice, izgube tudi mandat. Nekaj jih' pa so oblačilna industrija (237) industri-seveda umre ali pa se iz kakršnihkoli raz-'ja kamenja in zemlje (182) itd. Samoodločba narodov, monakovska 725.904 Čehov priključenih Nemčiji konferenca In CSR . Nemčija je stavila svoje zahteve napram1 ČSR je torej odstopila Nemčiji več | Moravske Šlezije. Češkoslovaški, sklicujoč se na pravico sa- ozemlja kot pa znaša celokupna površina Po prebivalstvu je živelo na: moodločbe narodov. . v , XT Ceskem........................ 7,109.376 od teh Nemcev .... Moravski, Šleziji .... 3,565.010 od teh Nemcev .... Monakovski sporazum je določil: da bo po zasedbi prvih štirih con mednarodna komisija določila ozemlje pretežno nemškega značaja, katerega bodo zasedle nemške čete v času od 8. do 10. oktobra 2,270.943 799.955 Skupaj 10,674.386 od teh Nemcev 3,070.938 ČSR je odstopila Nemčiji 3,638.082 Kako izgleda to pretežno nemško ozem- prebivalcev, od teh 2,811.060 Nemcev, lje, čigar zasedbo po nemških četah je To znači, da je odstopila ČSR Nemčiji sklenila mednarodna komisija poslanikov eno tretjino prebivalcev Češke in Morav-v Berlinu, povedo naslednje številke: ske ter Šlezije. Pred delitvijo ČSR je znašala površina: V imenu »samoodločbe« narodov dobi Češka............... 52.062 km2 Nemčija 3.6 milijonov prebivalcev, od ka- Moravska, Šlezija . . . 26.808 km2 terih je 2.8 milijonov Nemcev, ostalih ___________________J 725.904 je Čehov. skupaj . . . 78.870 km2] Kako izgleda »samoodločba« po raz- Površina Nemčiji odstopljenega ozem- merju prebivalcev v posameznih Nemčiji Ija znaša 28.291 km2. I odstopljenih mestih, kažejo te-le številke: Polička . 5.947 Čehov 149 Nemcev Petrzalka 7.854 » 3.137 » Znojmo 13.990 » f 0.360 » Bresi.iv 39.S71 >x 1.873 » Hustopeče 17.214 » 8.259 » Mor. Krumi. 20.184 » 8.341 » Prahatice 11.168 » 9.341 » Senftenberg 3.659 » 43 » Postoma 3.595 » 285 » Ali je to v smislu besed: »Jaz nočem nobenega Čeha!«? -M- Tetke izgube in mali usnehl Japoncev na Kitajskem V avgustu in septembru padlo 50.000 Japoncev, 60.000 jih je bilo ranjenih. obsega proti pogorju Tapieh, ki leži 200' Med tem, ko je bila pažnja vse Evrope posvečena izključno dogodkom, ki so se odigravali med Nemčijo in Češkoslovaško, so se na Kitajskem1 vršili zelo hudi boji med Japonci in Kitajci. Japonci so napadali na dveh glavnih bojiščih in sicer: ob reki Jangce v smeri proti Hankovu, sedanjemu glavnemu mestu Kitajske ter ob Tapiehskem pogorju, ki leži severno od reke Jangce. Boji ob reki Jangce so se odigravali v MadZarl bi radi kar vso SlovaSko Predrznost šovinistov. Pogajanja med češkoslovaško- in madžarsko delegacijo v Komarnu radi popra- ,, j • „ i ve meje med obema državama, so zadela kilometrov severno od reke Jangce m se l ^ težkoče krivdj Ma’džarov _ razprostira od vzhoda proti zapadu v po-j Madžarj stav|ajoF -bolj nemogoče za rirvlrm\roTi nrtt \ omari onAtiooni 10 Kil 11Q J J J J © Ab!!:i I bteve. Za se reklamirajo ozemlje, na ka- pridejo preko tega pogorja in na ta način | ^ prebiva 670.000 Madžarov’ in 400 napadejo Hankov s severa, prodirajoč ob železnici Peiping-Hankov, ki seka zapadni odlomek pogorja Tapieh. Napad Japoncev je pričel iz mesta Lučova in Jungčaua. Napredovali so v treh kolonah. Najbolj južna ie dospela do mesta Shavo v po glavnem pri Kiukiangu. Tu so Kitajci po- gorju Tapieh, srednja do Kuangšana in topili v reki Jangce mine, ki so branile japonskim ladjam, da bi mogle prodirati po reki navzgor proti Hankovu. V krvavih bitkah, ki so divjale tod meseca avgusta in septembra, se je Japoncem posrečilo, da so osvojili to minsko polje. Istočasno so njihovi oddelki napadli severno od reke pri Kuangtsiju, v nadi, da bodo prodrli proti zapadu in na ta način s kopnega pomagali ladjam. Napad pri Kuangtsiju pa se je ponesrečil, ker so Kitajci pravočasno dobili ojačenja in s protisunkom zadržali Japonce. Japonci so na tem delu fronte uporabljali strupene pline in imajo svoj lokalni uspeh, ki so ga dosegli, ne da bi ga bili mogli izkoristiti, zahvaliti edinole uporabi tega zahrbtnega orožja. Po ponesrečenem poskusu severno od Jangceja, so začeli Japonci napadati južno od Jangceja. Svoj napad so osredotočili ob železniški progi Kiukiang-Nan-čang. Posrečilo se jim je prodreti do mesta Joki, ki leži 40 kilometrov zapadno od prej imenovane proge. Razdalja od teh bojišč in do Hankova pa je še vedno precejšnja. Samo na tem bojišču so Japonci izgubili v avgustu in septembru 50.000 mrtvih in 60.000 ranjenih. Te številke najbolj zgovorno govore, kako silni so bili boji radi dosegli, ob reki Jangce. Svoj napad ob Tangceju so hoteli Japonci podpreti tudi z ofenzivo velikega najsevernejša do Sinjanga. kjer se je pri bližala železniški progi Peiping-Hankov. Toda nadaljnji izgledi na tej fronti niso preveč ugodni za Japonce. Njihov namen, prodreti preko pogorja Tapieh s severa proti Hankovu je močno prekrižala kitajska vojska s svojo obrambo. V severnih provincah, v Šansiju, se Japoncem ni posrečilo, da bi s severnega brega reke Huang Ho prešli na južni breg. V osvojenem ozemlju pa so Japonci neprestano ogroženi po kitajskih četnikih, ki operirajo z veliko spretnostjo. Kaže se tudi, da Japoncem primanjkuje človeškega materijala. Posadke v Peipingu, Tient-sinu itd. so mnogo preslabe, da bi očistile zaledje kitajskih četnikov. Bati se je celo, da utegnejo četniki lepega dne napasti in zasesti ta mesta. V japonski vojski se opaža, da pojema mi častniki. Na Jangceju ie padlo J 500 častnikov, čijih pepel so prenesli v Sanjaj. Malo verjetno je. da bi ti častniki padli vsi od kitajskih krogel. V japonski armadi razsaja tudi malarija. Japonci so daleč od zmage, ki bi jo tisoč Slovakov. Pa tudi to jim še ni dovoli, ampak hočejo, da bi se v vsej Slovaški in Podkarpatski Rusiji izvedel plebiscit. Češkoslovaška odklanja te zahteve. Predlagala je, da naj se pogajanja prekinejo, da bi preskrbela točne narodnostne karte in statistike. Madžari so ta predlog odklonili, nakar ie Češkoslovaška pozvala angleškega vseučiliškega profesorja in et-nograaf Vansistarta, da se kot izvedenec udeleži konference v Komarnu. Tudi so delegati ČSR zahtevali, da da Madžarska kulturno avtonomijo 350.000 Slovakom, ki žive na Madžarskem. Seveda nočejo Madžari o tem ničesar čuti in trdijo, da v njihovi državi sploh ni Slovakov. Nekatere obmeine kraje pa je ČSR Madžarski že odstopila. Poljaki so dobili, kar ni njihovo Čehi beže iz zasedenih krajev. J Poljaki so sedaj zasedli pokrajino, ki so jo jim odstopili Čehi. Dejstvo je, da so v tej pokrajini Čehi v večini. V Tešinu so poljski šovinisti pred prihodom poljskih čet razdejali hiše Čehov in oplenili njih disciolina. Voiaki se znašajo nad neljubi- trgovine ter stanovanja. Iz krajev, ki so Ali si ie poravnal naročnino? JI ko fto no, ispolnl svojo doline at! TOMBOLA v Kranju 16. oktobra ob 2. url pop. (ob vsakem vremenu) jih zasedli Poljaki, beže Čehi čez mejo v ČSR. Delavski pravni svetovalec Ločitev zakona in zahtevki moža (Radovljica) Vprašanje: Priženil sem se na posestvo, či- V ogledal Kruh namesto bomb. Naši listi priol poročila, da so pretekli teden metali fran na Madrid zavitke kruha. .V 'n*, i t t i »Sl®1 nec« poveličuje ob tej priliki spet svojega rovanca in pripoveduje, kako ljudomil j® * človek. Vsak večer se v zadnjem času od"1 na kratkem valu 30.43 m Madrid, postaja republikanske Španije« (nemško poroča 0 9.15, 21. in 23. zvečer, češko pa ob 9. uri g®? in 21.20 zvečer) in ta postaja je poročala o t®** že dva dni prej ter objavila tudi proglas gcn®', rala Miaje o tem »bomibardmaju«. Gene1* Miaja, branilec Madrida je izjavil: »Varujte danajski darov. Ali se spomnite že dveh tak* slučajev, ko so v drugih španskih mestih tali najprej kruh, ko so ga pa ljudje pobira* so pa začele padati bombe? Ali veste, da e v tem kruhu bakterij, ki naj v Madridu rijo nalezljivo bolezen? Državljani, Vaš ral Miaja Vas svari pred tem kruhom, in $ poziva, da ga nedotaknjenega oddaste. .’*• imamo kruha in., ostalega živeža več -kakor ? Francovi Španiji, kjer iso zadnjo žetev škof5 kompletno, brez ozira.' na domače potrebe, vozili v Nemčijo kot plačilo . za invazijska ® tala in topove.« In madridsko ljudstvo je kfJ 109-odstotno oddalo, i-a« v* v. >»» « Vse slovanstvo in kaplan Križman. Prosi® J jeseniški kaplan in zdaj tunjiški župnik Kri*' man ie obiavil v svojem »Slovenskem delaVC® debelo tiskan izrek, ki naj bo -za večne č®5® zabeležen: »Vseslovanstvo ie krilatica bolj!*' viških Judov in mednarodnih iramazonov. N* nrred ga zato odklanja.« To je bilo natisnie*® v »Slovenskem delavcu« v letu 1938., 8. okt®' bra, ko so mn » delili slovansk® Češkoslovaško. Človek, ki naj bo slovenski n®' rodbi prosvetitelj, ki naj bo vodja (čeprav v®*' ljeni) slovenskega delavstva piše tako o sl®' vamstvu, k> 1 ■ * * « .* ►„ •< ’’ I «•«(,, Gospod Križman, kaj menit®1 da bodo Slovence branili neslovani? Kaj *® morda strinjate z usodo župnikov PloljanC®, in Starca, kaj želite usodo škofa Sedeja? K®l se strinjate z razvojem slivenskih stvari ** Koroškem, v Lužici in na Pomorjanskem? K® vam ni Istra, Goriška in Juliiska Krajina ni®' Zavedajte se: čeprav bi to bila krilatica val* neljubih, ho ta krilatica enkrat dejstvo. N** narod bo to rešilo, odklonil bo pa narod V®S| gospod župnik in vse, ki •«. "l * A -\' '4' nini.i \ vi ' ®••'--•! 1 stu ki stremijo P5 promasti vseh Slovanov. Kda’ h« zadoščeno Canhariu? V Ljubliani I® bila izložba slov. kmige. O tei razstavi je n®' pisal nekdo v št. ??4 »Slov. doma<< tudi fo-1®; »Ena stvar na kljub vsei zgledni brezhibnost m sijaini izčrpnosti manjka na tej razstav® tiste slovenske šolske kniige, iz katerih s® brezvestni ljudje svoje čase tako radikala® in tako brez sraimu trgali strani, kjer so staj® znamenite besede o domovini, besede, ki P® je bil napisal največii in naizaslužnejši sin slo” venskega naroda. Tudi tak dokument o nasilij* nad našo besedo, za katerega še nismo dir>hill zadoščenja — bi na to razstavo spadal.« — R®( je. Le eno bodi dovoljeno, da vprašamo: Ali v dotični odlok o iztrganim Cankarievega sc«tav' ka o dlomovini iz slovenskih šolskih čitank Jf razveljavljen in ali je že izdan ukaz, da se \t' trgane strani lahko zopet nalepijo v knjigo? drugače pa si bodete morali najeti odvetnik®' ker je treba tožiti pri okrožnem sodišču in pl®' čati koleke, Ako bo sodišče ugotovilo, da sl* upravičeni odšli, bodete lahko zahtevali tu® primemo odškodnino za delo na posestvu, kolikor ni delo, ki ste ga opravili, že popi®' čano s hrano in z drugim, kar ste iz posestv morda že dobili. Obresti, ki jih dolguje trgovka (Trnovlje) Dva avtomobila Dve motorni kolesi Kupite tablice v predprodaji po Din so po Din 6*— v nedeljo V te glavne dobitke zadnjih tombol. 9 avtomobilov, Din 30.000*-—, 4 motorna kolesa so zadeli delavski krogli gar lastnica je postala moja žena. Po krivdi njene matere je prišlo med nama do razprtij. Žena in njena mati sta zahtevali, da naj za nju plačam njene dolgove, jaz pa tega nisem hotel, nakar sta me odgnali od hiše. Šel sem res vstran ter zahteval od’ žene, da se ločiva, o čemur pa noč« ona ničesar slišati. Ali jo lahko tožim na ločitev zakona? Ali morem zahtevati kako odškodnino, zato ker sem na posestvu svoje žene eno leto delal? Odgovor: Če se žena od Vas noče ločiti, lahko vložite proti njej tožbo na ločitev zakona in bo sodišče Vaš zakon ločilo, če bo ugotovilo, da ste imeli Vi dovolj povoda zapustiti ženo. V tem primeru bo tudi njo obsodilo na plačilo stroškov. Če imate ubožno spričevalo, lahko vložite tožbo na zapisnik pri sodišču, Delavski pravni svetovalec odgovarja le % zadevah naročnikov in oseb, ki živijo z narfj niki skupaj, tako da ne morejo biti posebej naročene na list. Vaša sestra, za katero vipr®^ šujete, oa je trgovka in bi si lahko sama ročila časopis. Razumeli bodete, da »Delavsk^ Politika«, ki jo vzdržujejo le naročniki, ne re dajati v svojem pravnem svetovalcu u®^ svetov naročnikom še za ..niih najrazličnejše s® rodnike in znance, ki lahko sami naroče h* Elektripni števec (Celje) Vprašanje: V hiš, kjer stanujem, imam sk®j pen števec z neko drugo stranko. Ali lahko hišnega lastnika zahtevam, da mi da pospB števec? Odgovor: Števec ne daje hišni lastnik, 31 pak električno podjetje, na katerega se mora v to sVrho obrniti. IBflfl Mm potrebujete, da zaslužite 1000 Din I L JuU um mesečno doma. — Postranski z*' I služek. Dopisi: ,ni»0»®, H« ribo r, Orožnova MALI OGLASI Front Kormonn oT mil. Kori Hujs Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrače vseh vrst. Največja izbira in najboljši nakup. ZALO GA-P O PRAVILA B. DIVJAK MARMOR ZAHTEVAJTE CENIK FRANC REICHER, MARIBOR ^ Tržaška cesta 18, se priporoča ce"J' za izdelavo oblek za gospode ln ^ nižjih dnevnih cenah. Hitra in solidna Bogata izbira modnega blaga« KOLESA, ORAMOFONE, šivalne stroje, otroške vozičke popr*vljyrdlc* bro in po kulantmh cenah znana JUSTIN GUSTINČIČ, mehanična d^p b» utDinnp TnHenbachova ulica 14. 5“r MARIBOR. Tattenbachova koles čez zimo. MtMMite aamn in mikmubuIi in peclao te Helmute uehnrne n Hutllioni. Kijjg “ ' " za k»nzorcil izdala in urefule Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska: Liudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavttell Viktor Er len v Mariboru.