117. številka. Ljubljana, sredo 26. maja. VIII. leto, 1875. SLOVENSKI NAROD bbaio vsak dan, uot ponedeljke in dneve po prazn.kih, ujr velja po po*t prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 goid. ia oetrt hm 4 gold - Za L|ubl|ano brez pošiljanja na dom na celo leto 13 gold., aa četrt leta 3 gold. 30 kr.. za en meaoc I gold 10 kr. Za pošiljanje na dom ae računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt ieta. — Za tu e dežele za celo leto 20 gold., za pol lota 10 gold. — Za goanode uditello na liudskih šolah ta za dijake ve\ja znižan, cena in sicer: Za LJabljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt iS 3 gld. -*ZaP oznanila hf plačno odčeokt atopne petit-vrste 6 kr., de se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ne Izvole frankirati. — Hokopiai ne De vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evrona" OpraTBŽitVO, na katero naj bo b.agovohjo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiil Po deželnih zborih. ii. Druga narodno politična ker principijelna točka, katera je v kranjskem deželnem zbora mnogo brapa vzbudila, bilo je staro naše je zikovo vprašanje. Namesto interpelacije jo dr. I '■!''.i \\ j s precej prinesel csuovo postave v zbor, da naj je na slovenskem Kranjskem slu venski jezik v realki obligaten predmet, da se ga mora vsak rojen Kranjec učiti. V svojem listu smo prinesli kolikor se je dalo natančno poročilo o posvetovanjih kakor so se o tem razvila. Nomškutarji in vlada so bili proti tej postavi. Oni in vlada so pač za to, da je pri nas na slovenskem Kranjskem, nemški jezik za vse obligaten, da celo italijanski jezik je obligaten le naš domač, naš slovenski naj bode zaničevan, za vrata stavljen, ne sme biti obligaten. To stališče so Dežmani zagovarjali in vlada je po svojem zastopnika g. Hočevarju temu pritrjevala, čudno slabo to se ve, ker vladnemu zastopnika se je na obrazu bralo, da je nasprotnega prepričan in da govori iz srca kar mora govoriti. Ali da narodni renegatje kakor Dežman, da birokratski, ljudstvu odtujeni sinovi kakor je Schrev, enako govorč; da nemška vlada tako slovenščino ovira, temu se ne čudimo, li.it.io nam je pa bilo videti tndi slovenskega moža, dr. Razlaga proti postavi glasovati z vlado in z neuiškutarji vred proti Zarnika, Obrezi, Graselija in vsem dragim slovenskim poslancem. Njegovi argumenti za to so bili sami izgovori, razlogi ne za nas. Kdor se neče na nobeno stran zameriti, nikomur ne nstreže; kdor se hoče na dva stolu usesti, ta se vsede na tla. V narodnih rečeb je treba nekove discipline! Vsak narod jo ima. V vprašanjih svobodnostne ideje, v malih rečeb mu e m o različni biti, a v narodnih no. Naj tu aH trmoglavi Blehvein ali pobožni Luka Jaran ali Zarnik ali Vodnjak ali Lav-rič ali Kramarič dober predlog prinese, — vprašajmo za narodno stvar ne pa za osobo. Isto tako kdor se iz same spravljivosti in samega miroljubja in posredovanja bolj boji ndober glas" izgubiti pri narodnih nasprotnikih nego pri svobodnib poslancih, če prav iz poštenega namena kakor to pri g. dr. liazlagu menimo, ta mora potom politiku vati čisto sam za se politiko, ki jo Nenue izraža v reku: „\vasck mir den pelz nnd uiacb' ihn nicht nassu. Tako smo mislili mi in vsak Slovenec, s katerim smo govorili ko smo videli g. dr. Razlaga glasovati zoper prvi §. postave in še Dežmann povod dati, da je očital narodnoj stranki lehkomi-filjcno p o stavo dajanje, — v stvari, katero nže nad 30 let razglabamo! Kakor smo ob kratkem v tem lista nže povedali, imelo je to vprašanje in deželno-zborsko obravnavanje o tej postavi v ljubljanskem mestnem zboru doklado ali nadaljevanje. Poslanec Schaffer je stavil ua-svet, naj se vlada naprosi, postavo ne potrditi. In Dežman je preti slovenščini povedal se kar jo bil v deželnem zboru pozabil ali kar so je se potlej domislil. Dr. Blei-weis mlajši in g. Potočnik sta branila narodno naše stališče, a ker imajo nemdkutarji veČino, sprejet je bil to se umeje Schafferjev predlog. Cela debata in ta sklep je nov dokaz, kako ti Nemci in ponemčenci, ti tuji naseljenci in potujčenci, ki vladajo na ljubljanskem magistratu sovražijo naš domač jezik in mu odrekajo pravice, ki mn po na-turnej pravici gre v našej deželi. Ali kadar pridejo volitve, tačas se slovesno zavarujejo in branijo, da bi bili sovražniki našega jezika in naroda, tačas so le „liberalni-' in psujejo onega, ki jim resnico v obraz govori, da so sovražniki Slovencev. Da nemški liberalizem nij obramba pred vsacim tlačenjem, nego tlačenje Slovanov nfaror teatonicus". Slovenski učitelji pod policajskim nadzorstvom. Iz slovenskega Majorja. (Dopis lz učiteljskih krogov.) Vsak nepristransko sodeč človek, ki vidi, mora priznati, da se učitelji po slovenskem Stajerji trudijo, da bi napredovali v omiki, v lastnem izobraževanji in da bi s tem tudi pri mladini v šoli boljše podučevanje* pospeševali. Dokaz tema so mnogotera učiteljska društva in njih pogosta zborovanja, katera učitelji ne osnujejo za kratok čas marveč vsled svojega notranjega nagona po vedno natančnejšem spolnovanji svojih dolžnosti), in da se s tem tudi ob enem opravičijo glede zasluženja svojih povišanih plač. — Za zabavo ali celo za politična demonstriranja učitelji tacih zborov nikoli ne sklicujejo. To se ne očita nemškim učiteljem, a tudi slovenske nčitelje tako očitanje močno žali, in zoper tako očita ija se morajo oni odločno braniti. Vendar se pa pri nas pokazuje v najnovejšem času, da imajo vladni organi o naših učiteljih takove pojme, ka-koršni bi jim nikakor v čast ne bili, ako bi se v resnici pri njih nahajali. — Po mislih in dejanjih vladnih organov bi bili slovenski učitelji nevarne politične osobe, katere je treba imeti vedno pod strogim policijskim nadzorstvom. In faktično se to tudi nže godi slovensko štajerskim nčitelje m, in to skoro v taki meri kakor budim nasprotnikom rednega državnega življenja, na pr. komunistom i. dr. Evo dokazov: Bilo je meseca julija 1874, ko so so nekateri učitelji ormužkega in ljutomerskega okraja v Središči zbrali, da so se o raznih svojib rečeh posvetovali, mirno, tiho in pohlevno, kakor je to nže sploh v navadi. — Okrajno glavarstvo ptujsko je nekemu občinskemu svetovalcu v Središči naložilo, da je navzoč pri zboru kot namestnik vladnega komisarja« Toda dotični mož je bil sicer navzoč pri zboru, a se nij razodel kot tak. Nij minolo dosta rasa po tej malenkostni učiteljski skupščini, ko so bili mirni srediski učitelji pozvani k ptujskemu okrajnemu glavarja, da se opravičijo zaradi omenjenega zbora, kajti došla je bila nanj ovaja (baje od ljutomerskega glavarja), ki sumniči dotične učitelje, da je njih zborovanje v zvezi b politiko (menda v zvezi z jngoslovauskimi učitelji aii kaj tacega). Ko so središki učitelji g. Trautvvetterju nedolžni in politično ne nevarni zbor opisali, jim on niti ene žal besede rekel nij. Napravili bo 21. in 22. septembra 1874 slovensko štajerski učitelji svoj pivi večji zbor v Mariboru, ki se je pečal s Čisto šolskimi in pedagogičnimi rečmi. — A vladni organi so v njem slutili vendar le politično nevarnost, kajti, uže več dni so po Maribora in okolici krožile razne vesti o velikem po-licajskem nadzorstvu pri tem zboru: A. je na pr. rekel: Vlada bo zbor prepovedala, ker je politična demonstracija. B. se je izrazil: Namestuija je zaukazala strogo nadzorovanje skupščine. C. je zopet šepetal : Ljutomerski okrajni glavar je posebno 3 (ali 2) osobe kot politično gravirano Ziznamoval, na te se bode posebno pazilo. Vse to izjave nijso bile iz zraka vzete, bilo je v istini dano strogo povelje od c. kr. na-mestni je, prouzročeno po ljuti merskem glavarstvu, naj se slovenski učitelji v Mariboru strogo nadzorujejo. V lepem mirn se je bil zbor na čast udeležnikom izvršil, in velike bojazni, katere so one tajne vesti narejale, bil je konec, a policijskega nadzorstva se slovensko-stajerski učitelji še nijso znebili. Piedsednik „Učiteljskoga društva za slovenski Štajeru skliče odborovo sejo 17. t. m. v Celje, in povabi k njej tudi drugo ude draštva, da se seje samo s posvetovalnim glasom udeleže. In res zbere predsednik v svoji spalnici v gostiluici „pri belem vola" v Ceiji 9 odbornikov in 7 ue-odbornikom okolo sebe, da se o svojih dru-štenib zadevah in o šolstvu posvetujejo. Komaj se je to malo številec mirnih, a za prospeh šolstva vnetih učiteljev pogovarjati začelo, stopi v sobo policaj, ki veleva predsedniku, da naj gre takoj k županu Necker-uiauu. Ia kaj hoče Neckerman tem mirno, tiho in brez hrupa s« privatno posvetu- jočim učiteljem? Tožiti hoče predsednika, sodniji, ker je sklical zbor, a ga nij naznanil mestnej gosposki in ker ga je sklical v Celji, kjer nij sedež društva. In gotovo bi bil mož v svojej znanej prijaznosti do Slovencev storil, ako bi bil znal za dober vspeh svoje tožbe. A po dobrem zagovarjanji predsednika Lapajna, kateri je dokazoval, da je sklical odborovo sejo (katere gosposki naznanjati treba nij, in katera se v poljubnem kraji zbrati sme) odstopil je mož od svoje prve grozitve in samo s tem činom svoje oblasti zadovolil, da ni pustil odborove seje v navzočnosti druzih udov nadaljevati, in da bode to ne-postavno (?) ravnanje predsednikovo deželnemu šolskemu svetu naznanil. (Se ve, to pa spada v njegovo področje. Moder „nemški" mož, ta župan celjski. —) Pokvaril pa je bil s tem veselje zbranim slovenskim učiteljem, ki so od daleč in od vseh stranij spodnjega Štajerja v Celje priromali. — Kaj nas uče ti dogodki? Kakor so Slovenci v svojem sedanjem gibanji in razvijanji vladi naši neljubi, takisto niso jej po volji vsi tisti slovenski učitelji, kateri se ne sramujejo svojega materinega jezika, ki ga namreč čislajo, kakor drugi narodi svoj jezik, in ki se upajo, pisati in govoriti v svojem materinem jeziku. Žalostno je res, da se lojalnim, mirnim, omike potrebnim in po omiki hrepenečim slovenskim učiteljem take neprilike in take nečasti delajo. Bogme, s tem se vlada po svojih organib močno pregreši, da nadleguje oni stan, katerega je baš v sedanji dobi pozvala, da deluje za duševno in materijalno blagoBt ljudstva. S tem ravnanjem si brž čas ne bode pridobila simpatij učiteljskega stanu, marveč se bode učiteljev polastila taka antipatija do vladnih organov in taka letargija v njihovem delovanji, ka-koršno zasluži tako vedno policijsko nadzorovanje nedolžnih, v politiko se ne vtikajočih in samo po lastni omiki in po šolskem napredku hre-penečih učiteljev slovenske narodnosti. Kranjski deželni zbor. (XIII. seja. Konec.) Dr. Zarnik poroča v imena odseka za pregledovanje poročila deželnega odbora o njegovem delovanji za dobo od 1. julija 1874. do konca februarja 1875. V generalne] debati izraža dr. Razlag le željo, da bi se poročilo deželnega odbora razdelilo po zadržaji več odsekom, ki bi potem o njem poročali. Dr. Zarnik pravi, da nijma proti želji dr. Razlaga nič opomniti, misli pa, da bi bil moral dr. Razlag to željo izreči tačas, ko se je volil odsek za pregledovanje poročila, ne pa zdaj. K §. 1. odsek nasvetuje: 1) Slavna c. k. deželna vlada se naprosi, da bi skrbela za pospeševanje izvršitve postave o napravi novih zemljiških knjig. To se brez debate sprejme. K §. 2. odsek nasvetuje: 2) Deželnemu odbora se naroča, da se po vsej moči za to poteza, da se tudi Ra- dovljskemn okraja po razmeri preobloženja odpiše zemljiški davek. Poslanec Tavčar nasvetuje pri h tave k : nda bi se tudi na drage kraje, na katere se je do zdaj še malo ozira imelo," tudi odpisal zemljiški davek. Dr. Razlag nasvetuje, da bi se posebno oziralo na posestnike v Bohinji in v davkarskem okraji Kranjska gora. Odsekov predlog z dostavkom župnika Tavčarja in dr. Razlaga se potem sprejme. K §. 3. odsek nasvetaje: 3) Slavca c. k. vlada se naprosi z ozi-rom na obžalovanja vredne razmere na Gorenjskem in na Notranjskem, da si po vsi moči prizadeva, da se zavlečene obravnave zarad odveze in uravnave zemljiških slaž-aosti vendar enkrat končajo. Dr. Razlag izraža Željo, naj bi tisti uradniki, kateri nijso pri lokalnej komisiji v Postojni, katera se bode v kratkem razpustila, poslali se v Radovljico, da tam delo pospešijo. Dr. P oklu kar nasvetaje, naj se v ta namen dovoli potrebna svota. Vladni zastopnik \Vidman pravi, da ne bode svote, katero dr. Poklukar nasvetuje, niti treba, kajti lokalna komisija v Postojni se bode razpnstila še le pozno v jesen. Dežman pravi, da ne gre še zdaj po dr. Poklukar jevem nasvetu svote za zemljišno odvezo nastavljati, ker je proračun za ta zaklad uže dogotovljen in sprejet. Dr. Schrcv meni, da je od deželnega zbora nedostojno, da zmirom enake resolucije gode („ vor 1 ei ert. ") Dr. Z arnik opomni, da ponavljanje nič ne škodi. — Saj se tudi nekateri ptiči naučć razne napeve, če se njim mnogokrat ponavljajo. Govornik sicer neče vlade s tem ptičem primerjati, a nič ne škodi, Če se vladnim organom zahteve deželnega zastopa zmirom in neprenehoma tako dolgo na ušesa godejo, da jih res sliši in usliii. Vladni zastopnik Widman, ki menda misli, da je general deželnega zbora, kateri ima le po njegovem mnenji ravnati, zdajci po nepotrebnem na noge skoči in se čuti razžaljenega, ter reče, da, če bode slišal še en tak izraz, kakor je „leier," ne bode prišel več v deželni zbor. (Ne bila bi bog zna, kaka škoda; posebne duševne moči nij bilo opaziti.) Dr. Zarnik z začudenjem nad to vladno izjavo odgovarja, da nij imel namena, vlado razžaliti, in da v njegovej šaljivej primeri tudi nobenega razžaljenja nij. Potem se predlog odsekov sprejme. Politični razgled. Motranje «te£«l«. V LJubljani 25. maja. fPtSttrttt tinti- na Dunaji se snide, kakor vladna „Mont. Revne" poroča, sredi oktobra in bode ob enem z delegacijami zboroval. Nadvojvoda /ovati S*■ objavlja v „Mil. Z*g." več člankov, v katerih polemizira proti onej brošuri, ki je 6ni dan izšla v Lipskem kot odgovor na znano njegovo izjavo o stanji avstrijske artilerije in potrebi rusko-avstrijske zveze. Nadvojvoda dalje v teh Člancih protestira proti člankom pruskih listov na Dunaji, ki hočejo, da Avstrija mora biti odvisna od Prusije. Armada avstrijska, pravi Jovan Salvator, nij ustvarjena za neprirojeno pobratimstvo s Prusijo, in ona tadi ne misli na maščevanje. Armada se le trndi, da bi bila h kakej neizogibnej vojni pripravljena tako, da bi bila kmalu končana. Nadvojvoda obsojaje tadi nedomo-Ijubno in izdajalno novinarstvo, ki izpod-k m pava avstrijsko zavest in dinastično čntje, in je za to plačano s praškimi tolarji. Končno priporoča prijateljstvo z Rasi jo, ter se tudi izjavlja zoper vsako razširjenje avstrijskih dežel na iztok. — Da se pak cela država okrepi in ojači, mora Avstrija, vsled besedij Salvatorjevih, zadostiti svojim narodom in se z njimi pomiriti, zatajiti razne namene a le na ta način najde moč v samej sebi. Velik honservntivno • ustavoverni časnik, kakor poroča „Frankf. Journal," se bode kmalu založil na Dunaji. Ustanovni fond bode iznašal 1,200 000 gid., na katerega je uže vpisano 600.000 gld., ostalo je obljubil preskrbeti nadvojvoda Albrecht. Lflt bode baje astavoveren, zelo konservativen in na vunajno bode zagovarjal le avstrijske zadeve. V uredništvo se ne sprejnio uže iz principa nobeni Židi ia taji novinarji. Listu „DeOtflche Ztg." se iz Prage telegrafa je, da se ftttn tfftttt.r odpelje na Češko, in Bicer v Ploškovice, kjer je letograd starega cesarja Ferdinanda do-brotljivega. tji'«trsl:rt c. k. politehniko so za en semester zaprli zaradi tega, ker štadentje nijso hoteli poslušati predavanja necega profesorja, ter raje odšli na hodnik. Ko je pozneje isti profesor študente pozval, naj gredo k predavanji, nijso tega hoteli ubogati. Kaj ne, to je vse drugo obnašauje poljskih študentov proti onim iz Gradca ? Da je v Ittttnttniji zmagala pri poslednjih volitveb v parlament vladna stranka, smo uže poročali. Pod kakim natlakom, ki je bil bolj podoben malej revoluciji, nego izvrševanji občanskih prav, poroča inozemski list rLe Messager d'Oi icnt" sledeče: „Nij bilo dneva brez pobojev, mrtvih in ranjenih. Vlada je obsedla vse volilne okraje z vojaki. Vzlic tema ali bolje baš zaradi tega so se vrstili tepeži, poboji brez prenehauja in dan za dnevom so odnašali ranjene v bolnišnice, volilce pak v — zapor 1 Samo v Bukareštu je pet mrtvih in 30 ranjenih." itttsku vlada daje iz Peterburga časnikom brzojavi jati, da poročilo nij resnično, vsled katerega bi se Rusija z Vatikanom pogajala in prijaznovala. Ruski štirinajst-dnevnik „V pered" (naprej), organ socijalistu"no stranke na Ruskem in ki izhaja v Londonu, ker je prepovedan za Klisko, popisuje gmotno stanje na Ruskem, ter čini vlado in rusko inteligencijo za vse to odgovorno z sledečimi besedami : „Vlada vsemogočnega carja, osloboditelja carja, liberalnega carja reformatorja, ve prav dobro, da je dvajset let teh „liberalnih" reform privedlo narod ruski do stanja vednega gladu, stalnih epidemij in sistematičnega izmiranja. Zares, vsi ti konservativni plemiči na Ruskem, vsi ti liberalni hvajitelji „velikih" reform, vsi ti bor-zijani in špekulanti vseh barev, skratka vsa ta ruska inteligencija to vć, da le ona je zakrivila vse te nakažljive bolezni, ves ta brezkonečni glad in stalno izmiranje." — Staročeškemu „Pokroku" se pak zdi tako trjenje v listu, katerega nazivlje, da presega vso „rudečkarijo," revolncijonarje, socijaliste in komuniste celega sveta, ter pravi, ka je zoper take revolucijske ideje edini protilek, zdrava in opravičena ideja, ideja rodo-1 j ubj a, ki je prava konservativna zaslomba slovanskega sveta na Ruskem in Srbskem. S/ntiijski bivši poslanci so imeli 23. t. m. veliko skupščino, v katerej so sklenili v kortesih predložiti ustavo in poskušati kompromis b svobodoumnimi monarhičnimi zastopniki. Mrski škofje hočejo baje papeža prositi, naj se z Italijo sprijazni in tako Nemčijo izolira. To bi bilo vrlo želeti. Dopisi. Iz Hlovoiiske Koroške, 24. maja. [Izv. dop.J Ali jo res visokim c. k. gg. mar, da se postave izpoloujeio ? Kdor pozna razmere okrajne sodni)e v Borovljah, iz prepričanja lahko reče, da je tistim visokim gospodom le več na temu ležeče, zmešnjave pospeševati in zakono zasmehovati; kakor n. pr. 19. čl. osu. post. in več postav temu v soglasji, ki jasno prepovedujejo, rabiti tolmače pri sodnijskih razpravah, kakor je bilo v „Slov. Narodu" razloženo. V tem čisto slovenskem kraji službuje uže več let trd Nemec za sodskega pristava. Ko bi bil ta mej Nemci nastavljen, kamor zares spada, težko da bi zaslužil resnične pritožbe. Ali tu posredovati mej trdo slovenskimi strankami (če pa eden od stranke nemščino unio, je za pravi pot toliko nevarnejši), sodeč, ki njih najmanjše besede ne razumu ; gotovo je tudi za njega to težava. Pri vsej spretnosti in najboljŠej volji nij kos, priti stvari do pravega jedra. Ako bi vselej višjim gg. bilo res kaj druzega mar, kakor slovenske prebivalca ponemčevati, gotovo bi ne nastavljali trdih Nemcev za tak slovenski kraj čisto nesposobnih. Žalostna resnica je, da c. kr. uradniki od visokega do najnižjega briča pri nas največ skrhe za zidanje znanega pruskega mosta preko naših glav do Adrije. Okrajni sodnik uže zna slovenski, ali kaj ko je sovražnik vsega, kar količkaj po slovenščini diši. Le en sam primer, kako ti „Nemci" ne zamude najmanjše prilike slovenske narodnjake zasmehovati. Imel je Slovenec pri nekej razpravi biti zaslišan. Uže en dan pred obravnavo se je slišal porogljiv glas „komint der Windiscbe': — če ravno v omenjenem okraji Nemcev še nij, razen kacega rokodelca, ki denes pride, a morebiti drugi teden zopet odide. Kakor da bi bil Slovenec tu tako redka prikazen, kakor bik z dvema glavama! Vendar mi je prijatelj pravil: „Imel sem pri sodniji opraviti; zadovoljen sem bil, da nij bilo omenjenega gospoda v pisarno, ker z adjunktom je bila sicer težava, da sva se prav težko (le površno) razumela, ali vsaj psoval nij, kakor je onega druzega užo navada." O«! Iftoroviiifo 23. maja. [Izv. dop.] Minoli teden smo pričeli novo šolo zidati tik cerkve na desnej strani zvonika po od ministerstva potrjenem načrtu s stanovanjem za 2 učitelja. Poslopje bode stalo okolo deset tisoč forintov. Ljudstvo so zidanju nikakor ne protivi, akoravno splošno finančna mizerija neusmiljeno posebno na ubo-zega kmetica pritiska — ker uvideva, da stara šola je vsakemu druzemu poslopju bolj slična nego šoli, da je za podučevanje mla-deže popolno nesposobna — posebno iz zdravstvenih ozirov, — da je poduk zelo važen, v sedanjem času neobhodno potreben. — V kratkem bodemo torej imeli dvojno šolsko poslopje, kdaj pa glavno stvar, učitelja, dobimo, vedi bog! Blizu 200 otrok je uže več mesecev brez vsega šolskega poduka. Kes n > žalostno! Krajni šolski svet je še meseca januvarja okrajnemu šolskemu svetu priporočil sposobnega učitelja, ki je prosil za izpraneno mesto, a dokaj še ne vemo pri Čem smo. Marsikateri, ne pozuajoč slabih učiteljskih razmer, pomanjkanje učiteljev na Kranjskem, nepovoljno se šali ter reče: „Čemu Slovenca šola, on je nže od narave prebrisana glava. Kaj bi bilo ž njim še le ko bi bil „študiran" ? Ne dal bi se nemskutarjem slepiti in pobrati bi morali kopita do zadnjega. Prav ima! A želeti vendar ne smemo, da ostane „status qao" v šolstva. Naši občinski očetje se jako rada je j o, celo časniki jim morejo biti orodje v polju-bovanje. Sklenilo se je v prihodnje dostoj-nejše pisave se posluževati, sicer pa bode vsa-cega prepira in nesloge, katera občini neizmerno škoduje, konec, ako se nasvet, da si oni očanci, kateri menijo, da se jim premalo časti priznava in izkazuje, kadilnice nakupijo in eden druzemu kade. Iz Tratit 23. maja |Izv. dopis.] Skoraj vsako leto je v Trstu in v okolici suša, primanjkuje vode; naši mestni očetje študirajo le ob času suše, kje bi se voda v Trst napeljala. Kakor brž pak začne deževati, hitro spere dež vse misli našim lahon-skim mestnim očetom iz glav, v katerih jim ostaje le ideja olepšanje mesta, malomarno italijansko gospodarstvo, nepotrebno izdavanje novcev, mej katerimi je polovica krvavih slovenskih žuljev. V celej Avstriji se ne nahaja mesto, v katerem bi imel mestni magistrat na razpolaganje toliko novcev, in kjer bi vladal s tako avtonomijo in bi imel tako neomejeno oblast v rokah kot ravno mestni magistrat tržaški. Tržaško mestno starešinstvo zapravljivo ravna z denarji, ne gleda na rastoč deficit v mestni blagajni, ne gleda na reč, za katero se novci izdajejo, naj bo koristna ali ne, za vse te reči se ne brigajo čisto nič mestni očetje, samo, daje njih ultralabonska želja izpolnena. Čudili se boste, da se v mestnem zboru vse italijanske terjatve dovole: kakor razne svote za zidanja in druge naprave. To pa je čisto lahko. Kajti v mestnem zboru sede, razen okoličanov in še kacih 8 mestnih pravičnih poslancev same niarijonete Hermetove, katere obrača lahko na tanki nitki kakor mu drago; glasujejo slepo za njim, kak< r da hi bili Italijani sami gospodarji v Trstu in v čisto slovenskej okolici. Liberalizem njihov je otla streha, ki še le enostransko brani dež. Lahom naj se vse po liberalnih principih daje, le Slovencem ne pripada čisto nič, kar bi jim pravi liberalizem dati moral. Na milost ali nemilost naj se podvrženim njih italijanski stranki, to pri-poznavajo oni narodno-bastardirani Lahi za pravično. Uže več dnij sem opazoval vozača iz Občine, ki mora tako visoko in daleč iz Trsta vodo voziti, in vendar bi jo lahko, ko bi magistrat za davkoplačujočo okolico kaj skrbel, v vsakej vasi dovolj imeli, ker po celej okolici pod zemljo teče voda v morje. Mestno svetovalstvo ima baje vse druge načrte pred očmi in to je, da bi napeljal vodo Kizano iz Istrije, ker bi jim tudi v političuih rečeh služila, namreč, da bi perilo mandri-jerom vzeli. Voda Risano bi tekla iz Istre po ravnini v Trst, tam bi se napravili bazeni za perilo, in iskalo bi se Fur'ank in Istrijank, katere bi prale celemu Tista, in tako še to malo zaslužka vzeli ubogim niiu-drijerkam. Domače stvari. — (Ljubljanski mestni zbor) ima denes 26. maju zvečer ob 5. uri sejo. — (Kegljanje za dobitke) v pro-speh podpornega društva pomočnih uradnikov se je končalo v nedeljo ob 10. uri zvečer. Oddalo se je 1531 serij. Dobitke so dobili gg.: Zupančič, Zazak, Jarnej Čeme, Hohn in še dva druga. Čisti iznesek bil bi gotovo večji, ako bi ne bilo to kegljanje oviralo ono, ki ga je kar vmes pričela požarna straža pri „konjicu", misleča, da drngaČi ne pride na vrsto. — (Vreme.) Tako toplega maja uže dolgo časa nij pomniti kakor je letos. Če bode vreme naprej tako ugodno, imeli bi izvrstno vino in sploh dobro letino. Trebalo bi je. Razne vesti. * (Ban Jelačičeva slavnost) seje minoli četrtek, kakor vsako leto dostojno obhajala v Zagrebu. Spomenik je bil ves z venci obložen in okinčan z trobojnicami. V predvečer to slavnosti je pri spomeniku zapelo pevsko društvo „Kolo" nekoliko narodnih pesnij in v navdušenem govoru, po celemu trgu posetemu občinstvu se je poakazavalo na slavne čine tega slavnega hrvatskega generala in iskrenega Slovana. Ljudstvo je vse to spremljevalo z navdušenimi živijo-klici! Potem se je mirno razšlo. Drugi den v četrtek zjutraj, ko se je brala črna maša v stolnej cerkvi sv. Marka za umrlega bana, so na podnožje spomenika položile rodoljubne zagrebške dame, vse črno oblečene, dragocene vence. * (Dvoboj.) Iz Pešte se brzojavlja, da sta imela 23. t. m. novinar Verkavay in poslanec Varadv dvoboj na pištole, a nij nobeden ranjen. * (Prestop verski.) Žena princa Aleksandra Ilesenskega je stopila iz katoliške v protestantovsko cerkev baje ker nij hotela verovati nove dogme, da se papež ne more zmotiti. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Re^alesciere tii Barry v r>ofir/onM. 28 let nže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdra-rila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i >troeih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žlezo i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepro-bavljenje, zaprtje, prehlajciije, nespanje, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silen jo krvi v glavo, Šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujšanjo, bledičico in prehlajenje; posebno se priporoča za dojeneo in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsako medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, tdravilnega svćtnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinjo Castlo-stuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih oBob, so razpošiljava na posebno zahtevanjo zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega Bvetnika Dr. W u r z e r j a, Bonn, 10. jul. 1852. Revalescičre Du Barry v mnogih slučajih napadi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t, d. pri kanmju, pri prisadljivem a bolehuem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji V grlu. (L. S.) Bud. Wurzer, zdravilni svetovalec in Člon mnogo učenih družtev. "VVincheBter, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna RevaleBciere je ozdravila večletno i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem so sam gledo vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. J a in os Shoreland, ranocelnik, %. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina. Berolin, 6. maja 1856. Ponavljajo izrekam glede Kuvalcsciero du Barry -sestransko, najbolje spričevalo. Dr. A n g e 1 s t e i n, taj ni sanit. svetovalec. Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (Badcnsko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 teduov za straš- nimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar pouiiti nij mogel, je v sled rabe Vase Revalesciere da Barry po polnama zdrav. Viljem Burka rt, ranocelnik. M . i, t 1111 a, Istra. Učinki Revalesciere du Barry so izvrstni. „ Fer d. Cla us be r^e r, c. kr. okr. zdravnik. Št. 80.4Hi. Gosp. P. V. lleneke, pravi profesor medicine na \seučilišcu v Mariboru (Nemčija), piSe v 8B e r 1 i n e r K 1 i n i s c h e W o c h e n s c h r 1 11" od (aprila 1878 tO le: »Nikdar ne zabim, daje ozdra vila enega mojih otrok ie takozvana „ltevalenta Ara biča" (Revalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravil.i mi i so bila v stanu odpraviti; toda Revalesciere gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih. St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Diisseldorl, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji. St. 64.210. Markizo de Brehan, bolehaje sedem let, na nespanji, tresiici na vseh udih, shujšanji in hipohoudrij i. St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrb nika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušuika, omotici i tiscanji v prsih. Št. 75.970. Gospoda Gabriela TeSnerja, sluša telja višjo javne trgovinske akademije dunajske, na skoro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic. Št. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujšanji. Št. 75.928. Barona Sigmo lOletue hramote na rokah in nogah i t. d. Revalesciere je 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odraščeuih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, gledč hrane. V plehastih pušioah po pel fanta 1 gold. 50 kr, 1 fant 2 gold. 50 kr., 2 fanta 4 golti. 50 kr.. 5 ran tov 10 gold., 12 fantov 20 gold., 24 funtov 36 gold., — RevaleBciere-Biscuiten v pniic&h a 2 goid. 50 kr ta it gold. 50 kr. — RevaleBCiero-Chccoiatoo v prahu in v ploioicah m 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 ta« 2 gold 60 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tat 10 gold., za 288 ta« 20 gold., — za 576 ta> 36 gold. — Prodajo: BarrvduBarrv & Comp. na !>■•• MAjl, lVallflBehKaaae it. 8, v iJubIj«tii £d Mahr, v <£radci bratje Ober anztuevr, v In« Istfen Dieehtl & Frank, v Celovci P. Birn-b ar nor, v Lonel Ladvig MUUer, v Mariboru M. Morič, v Merann J. B. ' ..»••;. o .m u : it, v Zagreba v lekarnici usmiljenih sester, v Matija Jelene. Odpretje gostilnice. Uljudno podpisani javlja, da jo v I■ i-»i »t. H na karlovskcui i» re«l nn->. j i obstoječo ki? cm arij a vzel v najem in odprl. — Gorka in mrzla jedila, oizeljska vina, Avrovo pivo, 1 vrček a 10 kr., so naj-okusneji) serviraj o. Prav mnogobrojnoga obiska se nadeja s posebnim spoštovanjem C. k. cekini Sr«t»ro 5 M2 (171—2) Jakob Povse. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Maj novejše slovensko obsegajoče 274 strani mali 8 0 8e po kr. dobivajo v sledečih bukvarnah: v Ljubljani Kleinniavr d Bamborg, Uiontini, Klerr, Lercher, Tili, „Narodna tiskarna'1; v Gorici: K. Sochar: v Celovcu: Ed. Liegel; v Trstu: ti. H. .Schimpf; v Ptujem: W. Blanke; v Cel ji: K. Sochar; v Mariboru: ► Tiskarna J. Pajka. (148—24) Dnnajafca borsft 25. maja. (Izvirno telegrafidno poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 70 gld. 05 kr. Enotni dri. dolg v srebru 74 „ dO „ 1860 drž. posojilo.....119 ■ — „ Akcije narodno banke . . 965 » — „ Kreditno akcije .... 235 „ 25 n London........lil „ 35 „ Napol.......... 8 „ 89 Piccolijeva lekarna „k angelju". Farmacijske specijalitete <»*il»riel l*ioeolija. le k,11 j,i v Ljubljani, na dunajskej cesti. Anaterinova ustna voda in zobni l»rn*«>k. Boljši, nego vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobol in ustne bolezni, zoper gnjilobo in majanje zob, zoper dilteritis ali vnetico grla iu mkorhut, prijetnega duha iu okusa, krepi dalje zobno meso, in je sploh neprimerljivo sredstvo za či-stenje zob. kedor ga enkrat poskusi, dal mu bode gotovo prednost, vzlic vsim enakim izdelkom. 1 steklenica 60 kr., 1 škatlja 40 kr. Ribje olje, pošiljano na ravnost iz mesta Bergen na Norveškem, brezkusno in ne slabo-dišeče, 1 originalna steklenica 80 kr. Pravi sajdlicev pulver. Narcja so z čisto kemičnih tvurin. 1 škatlja 80 kr., 1 tucat škatelj 6 gold. 00 kr. Pravo vinsko žganje z soljo, v pomoč bolehnemu človeštvu, pri vsili notranjih in vnanjih prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstne rane itd. 1 steklenica 40 kr. Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do sedaj znani želodečni liker. Pospešujo cirkulacijo in prebavljeuje, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr. Glycerin-Creme, je posebno izborno sredstvo zoper raapokane ustnice in kožo na rokah. 1 t tac o u 30 kr. Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad. Specijalno, da se ohrani koža krasna, nježna in mehka, se jej daje prednost pred vsemi umival nimi vodami, lepotic jem in lopotičnim sredstvom, katera so često škodljiva. 1 steklenica 1 gold. RajŽeVl pulver. Izključljivo iz vegeta-biličnih tvarin, posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brhkost in čvrstost, kar se nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr. Sok iz Tamarinde. Po mrzlih sredstvih iztlačen. Učinkuje znamenito krepilno in olaj-šajoče. 1 steklenica 40 kr. Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico. Učinek tega lčka je dokazana istina in vsaki bolnik, ki je lčk uže poskusil sam na sebi, se bode radostno prepričal, da je najmočneje in zanesljivejše sredstvo do sedaj znanih zoper ponavljajočo ho mrzlico. 1 steklenica 80 kr. Naročila so izvršujejo vračajoČoj se pošto proti postnemu povzetju. (132—20) Umrli v JLJuJblJsml od 22. do 24. maja: Kari Bresar, c. kr. računskega pregledovalca sin, 9 1., na vnetici grla. — Janez Kermec, dote cukrarja, 2 1., na vnetici grla. — Jurij Ponikvar, berač, 87 L na pljučnem vnetji. — Jan. Brenčič, krojač, 32 I,, na sušici. — Marija Anžlovar, delavka, 54 L na vročnici. — Aug. Novak, »in hišnega posestnika, 2 mes., na vnetici grla. — Alb. Brešarjeva, dete c. kr. deželnega adjunkta, 3 mes.. na osepnicuh. CJrutiiio imzntiiiilo. 26. maja 1875. Javne dražbe: Ant. Martinčičevo, iz Sela, 670 gld., 6, junija (I. Kostanjevica). — J. Počkarjevo iz Razgorja, 2283 gld., 5. junija (I. Vipava). — — M. Darovicevo, 963 gld., 3. junija (I. Novo mesto). — Jos. Kopačinovo iz Podrago, 1380 gld., 4. junija (1. Vipava). — J. Pintarjovo iz Spodnje Lipnice, 4. junija (I. Radovljica) I*otI varHtvoiu i Jos. Pintar iz Spodnje Lipnice. Varuh njegov je J. Pogačnik iz Hriba. (Radovljica). 24. maj a: Pri Sionu: Fiscber iz Dunaja. — Stonzel iz Celovca. — GoldBchmidt iz Dunaja. — Verdi iz Trsta. — Skušek iz Novega mesta. — Roacgur iz Gradca. — PogaČar iz Novega mesta. — Potionek iz Rajbla. — Oblak iz Novega mesta. Pri Naliel: Jankovskv iz Dunaja. — Šuštorsič iz Dolenjskega. — Fiekner iz Dunaja. — Jauovec iz Trsta. — Lienhart iz Dunaja. — VVerniz iz Gorice. — Mignon iz Dunaja. — Keler iz Kočevja. — Zlocha iz Oedcnburga. — grofica Szlraki iz Ogerskega. Pri Zaiuoi «1.- Milanovski iz TrBta. — Lak iz Ljubna. — Brodnik iz St. Vida. — Pol iz Postojne. Pri bavurnkeiu dvoru: Petrič, Cadore iz Trsta. — Erjavec iz Bot-laje. — Benodič iz TrBta. Pri avMtrljtikeui carju: Drumer iz Gradca. — Gajdič iz Trsta. — »SelKii/. iz Gradca. + + + 1 I I 1 I I I I I I 1 I I I 1 1 I I I II1 Kranjsko influstrijalno društvo prodaja vse ju nove meterske, trgovske železne uteži 4" po postavnem predpisu in uradno cimentirano v sledečih cenah : 50 Decimtr. («/„ kilo) 1, 2, 5, 10, 20 kilo -f. 24 ki. kr. 40, kr.60, fl. 1.10 2. — , iJ.oO poToTi wfm l ii/i se dobivajo ali v Mliladisci v l.jult- Ijaui (poslopje parnega mlina), ali pak v mestnem uradu za cimentiranje pri gosp. .!<»*». Czeriiy-ju. Odjemoikom v večjej meri in prodajalcem se dovoli JU pripadajoči rabat. r»1 Sprejtmajo se tudi stare železne uteži po ) g posebnem dogovoru mestu gotovega denarja. *^ Vsled zakona od 23. julija 1871. 1. je dolžnost ^* vsacega, nove uteži v najbližje) dobi vpeljati in morejo "I" se uže sedaj lebko rabiti izključljivo, ker je koncem tega "f" leta ostro prepovedano rabiti staro vago in je torej želeti ■§■ v ubčnem interesu, ka se stare uteži kmalu zamenijo z novimi. (160-3) ^ 1 I I I 1 I 1 I 1 I I I I 1 I 1 I 1 111 I I iidajatclj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in lutk -Narodne tiskarne' ^96492 657715