123. iieuflko.
Današnja številka stane Din 1*50
v Urinimi, v petek 6. Junija nzi.
Uto UM.
iihaja *mm± dan fpUa«, igimil uMii ln pi
ati: do 30 petit vrst a 2 D, do 100 vrst a 2 D 50 p, večji insecati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 D; Popast po dogovora. — Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Dnravuiatvo „Siov. Naroda' ia »Naroda« tiskana11 ulica ŠL 5, pritlično. — Telefon *t. 304.
tova nUoa it 8, I. atav. 34.
in zadostno traanov
Posamesn« številke:
v Jugoslaviji od 4—6 str. po O. 1*50« 8 In vet 2 O. V inozemstvu 4—6 str. 2 0.9 8 in vet po 3 D. Poštnina platana v gotovini.
					
wSlovenski Narod" velja:	V JogotlAvljI			V ta	
	v Ljubljani		poiti		
12 mesecev   .«:. . • • • 3 ,	Din 240-— . 120-— 60-— . 20—	Din ■	240-— 120-— 60-— 20-—	Din ■ s ■	36CK-190*— 90— 3Cr—
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno   QV P° nakaznici. Na "mo pismena naročila brez poslatve denaria se ne moremo ozirati.
Zaloška cesta In Trboulje.
Slovenska iavnost še ni pozabila, kako je v aprilu 1. 1920 tekla na Zaloški cesti delavska kri. Takrat je bil prometni minister in duševni vodja pro-tikomunističie akcije dr. Korošec, ki iiiu je pomaga) zatirati prevratne elemente v Sloveniji tedanji predsednik deželne \ iade za Slovenijo dr. Brejc. Oba klerikalna prvaka sta bila faktično odgovorna za krvopreiitje na Zaloški cesti. To priznavajo vsi delavski krosi ne glede na politično prepričanje. Zaloška cesta spada v dobo. ko je na slovenskih tleh vladala klerikalna kriva palici. In ker se te dni klerikalizem kar cedi v koketiranju z delavskimi sloji, ker lioče veljati za edinega zvestega zaščitnika delavskih interesov, hočemo poklicati tein jezuitom v spomin stališče, ki ga je zavzemal klerikalizem napram komunistom in delavstvu sploh pred dobrimi štirimi leti. Javnost se lahko prepriča, kako virtuozno menja to dvoživkarstvo svojo politično po-harvanost in kako imenitno se zna prilagoditi razmeram.
»Slovenec« je pisal dan pred dogodki na Zaloški cesti takole: Komunistični hujskači vidiio, da se bo njihova protfdržavna, prevratna akcija smešno izjalovila, ker je vsa .iavnost spregledala njihove nakane in slovenska javnost ie za taka pustolovstva pretrezna, da bi se jih v svojo škodo udeleževala. AH naj javnost mirno gfeda in trpi, da draginjo in težak položaj vseh slojev izrabljajo brezvestni hujskači v pre-\ ratne namene? Povejte nam, gospodje komunistični hujskač', katera kategorija. Katera kategorija državnih uslužbencev je b?!a tako oskrbf:ena in ima razmeroma boljše plače? (kakor želez-ničani, ker je bil prometni minister dr. Korošec). Mi se prav nič ne lovimo za bakin] s hinavskim zavijanjem dobljenimi simpatijami. Demagoštvo prepuščamo komunističnim hujskačem in tistim, ki hodijo za njimi isto pot! Proč s hujskači!«
Dan pozneje, ko je dr. Brejc že poslal orožništvo v boj proti demonstrantom, je priobčil »Slovenec« uvodnik, v katerem pravi med drugim: Danes, ko leži na mrtvaškem odru deset žrtev brezvestne hujskarije, se bodo hujskači voditelji komunistov oblekli v obleko nedolžnih preganjancev in si liki Pilat skušali pred javnostjo oprati roke. Toda vaše roke, prevratni hujskač«, so omadeževane s krvjo žrtev, ki ste jih z lažmi nahuškali. Menda ga ni danes več človeka v našem narodu, ki bi bil proti delavskemu razredu in njego vini stremljenjem po izboljšanju gmotnega položaja. Da. koncentrirati le pa treba vse pametne ljudi proti huj-
skaškim zapeljivcem delavstva, ki je gonijo v smrt za pustolovske namene, v prvi vrsti delavce, ki pod terorjem hu;skačev največ trpe. Politični diletanti med slovenskimi komunisti so slišali nekaj o ruski revoluciji in ruskem boljševizmu in bi se radi »proslav-!:« na račun delavske krvi. Revolucijo smo že preživeli 1918. leta in dosegli svobodo, ki se v socijalnem oziru izpopolnjuje. Svoboda, kakor si jo pa predstavljajo krvi željni komunistični diletanti Golouh. dr. Lemež, Ž o r g a in dr., pa pomeni !e svobodo za nekaznovano d<vfanje, pobijanje, pomeni le krvav absolutizem nad vsemi nskomu-nisti. Ti politični otroci so napravili žalosten poizkus, ki je povzročil človeške žrtve. To je bil zločin proti državi in zločin nad delavstvom, ki se mora najstrožje kaznovati. Brezvesirvm huj-skarijam in terorju se mora napraviti korenit konec. Predragoceno je človeško življenje, da bi se ž njim igrali politični pustolovci in razšir*evaici vsemogočih laži. s katerimi delajo razpoloženje za svo"2 hudodelstvo.«:
V poro^lu o krvavih dogodkih na Zaloški cesti pravi ^Slovenec«: Voditelji komunistov so že cele mesece pripravljali svoje pristaše na ta krvavi dan. Podžigal? so jih na krvav upor proti državi, vladi, veliki večini prebivalstva. Šola gg. Golouha, dr. Lemeža in Zorge je rodila prve sadove: kri. Ta kri je padla na njihovo glavo, ta kri vpije no odporu vseh pošteni ljudi prof! strastnim hujskačem. Upijani!! so svo'e agitatorje z žganjem in jih poslati pred množico: nahujskali so stradajoče ženske in jih poslali pred bajonete. Pravi krivci so se poskrili, niso šli pred bajonete. Komunistična agitacija ni le zlobna, ampak za vsakega razsodnega človeka tudi skrajno neumna. En del komunistične armade je armada lažn!-kov, drugi pa armada bedakov.
Tako je mislil o komunistih in delavstvu klerikalizem takrat, ko je bii prometni minister dr. Korošec, predsednik deželne vlade za Slovenijo pa dr. Brejc, torej takrat, ko je bil klerikalizem na vladi. Obračamo se na vso jugoslovensko javnost, zlasti pa na delavske in kmetske sloje, in vprašamo: Ali te čuli. kako ie obsodil komuniste tisti klerikalizem, ki jih danes, ko ni več na vladi, zagovarja in brani z vsemi štirimi, ali ste čuli, kaj je govoril ta politični kameleon o dr. Lemežu. ki ga je zdaj vzel pod svojo zaščito in mu pomaga vodit! slovensko delavstvo v nesrečo? Ali se zavedate, kaj pomeni drveti za stranko, ki je vedno pripravljena izdati ljudske interese in zasaditi delavstvu nož v hrbet, samo da
reši svojo kožo in napolni cerkveno bl-sago? Ali veste, kdo so tisti komunistično pobarvani hujskači, ki so se zvezali s to zahrbtno, hinavsko in prodano družbo, da vas vodijo v bratomorni boj za interese lastnih žepov in lastnega slavohlepja? Povedali smo že in ponavljamo, da bi idealni socijalist s studom obrnil tem hinavcem hrbet, da bi iskreni delavski voditelj pljunil na to nizkotno zalego, ki tako perfidno zlorablja ljudsko nevednost. Al! boste še dolgo trpeli, vi pošteni slovenski delavci in kmetje, da vam te pijavke kradejo dobro ime in uničujejo še zadnje ostanke blagostanja? Ali jim ne pokažete vrat, ali jih ne spodite tja, kamor spadajo — med podle duše, ki se družijo z vašimi sovražniki, da bi vas mogli nemoteno izkoriščati?
Manjka nam primernih besed, da izrazimo čustvo ogorčenja in studa, ki nas navdaja, ko primerjamo »Slovence vo« poročanje o krvavih dogodkih na Zaloški cesti z zlobnim zavijanjem o trboveljski tragediji. Kako je mogoče zaupati stranki, ki tako čudovito hitro menja svoje naziranje? Ali naj omenimo, da bi »Slovenec« bljuval ogenj in žveplo na komunistične hujskače, ki so zakrivili to novo krvopreiitje, če b! bil v Sloveniji na km« ;l i '-tertkalizem in če bi sedel na ministrskem stoičku dr. Korošec? Zdaj jih seveda ščiti in hvali-, zdaj piše o dr. Lemežu kot o nesrečnem preganjancu. zdaj zavija m laže na vse pretege. zdaj blati idejo državnega m narodnega edinstva, zdaj je na jeziku največji zagovornik deTavstva. Vse to ugan:a z edinim namenom, da drži s pomočjo hujskačev slovensko ljudstvo v svojih mrežah, ker si hoče tako priboriti neomejeno oblast nad njim. Iz »Slovenca«, kot smo ga citirali zgoraj in kot ga čitamo te dni,, je menda dovolj iasno videti, kaj je v bistvu takozvana skrb SLS za ljudski blagor. AH ie po vsem tem čudno, da pošteni ljudje raztrgajo tako cunio. ki predstavlia gnezdo rajnesramnejših laži in zapeljevanja ljudskih mas? Proč s klerikalizmom, proč s hinavci in hujskači, ki so se zvezali, da uničiio Jugoslavijo!
ZRAKOPLOVNI POLET OKOLI SVETA.
— Sagasaki. 4. junija. Dva amerikan« ska aeropana sta na poletu okoli sveta pri? plula v Kigeshino. Tretji aeroplan ni mogel nadaljevati poleta, ker je moral čakati pilot Smits na popravilo.
PADEC TIRANE.
— Rim, 5. junija. (Izv.) »Corriere della Sera« javlja, da so uporniki*naci* jonalisti po ljutem boju zasedli Tirano, prestolico Albanije. Na obeh straneh je mnogo mrtvih in težko ranjenih. — Nacijon ilisti so zavzeli tudi mestu Berat.
Imenovanje velikih županov,
Veliki župan v Ljubljani — dr. Baltič, v Mariboru — dr. Pirk-mayer. — Ukaz o imenovanju bo podpisan danes.
— Beograd, 5. junija. (Izv.) Na snočni seji ministrskega sveta je bilo definitivno rešeno vprašanje o imeno* vanju velikih županov za oblasti v Sloveniji. Med interesiranimi politični* mi skupinami so se vodili glede imeno? vanja razgovori v prijateljskem duhu ter so bile vse diference odstranjene na podlagi sporazuma med notranjim ministrom dr. Srskićem in mini* strom Svetozarjem Pribičevičem. Danes predloži notranji minister dr. I Srskić Nj. Vel. kralju Aleksandru na Bledu zadevni ukaz o imenovanju v podpis. Za velikega župana ljubljanske oblasti je imenovan dr. \Tilko Baltič. za mariborsko dr. Pirkmaver in za za grebško oblast dr. Z u c c o n, bivši na* rodni poslanec za Istro v poreškem de* želnem zboru, oziroma deželni odbor* nik. Za imenovanje velikih županov v Sloveniji so se neobičajno mnogo inte* resirali klerikalci ter so v Beogradu na* peli vse sile in podminirali vse tajne kanale, da bi preprečili zgoraj nave*
deno imenovanje. Začeli so zadnje dne« ve celo groziti. Sedaj napovedujejo klerikalci, da pošljejo kralju brzojaven protest.
Radić v Moskvi.
Radić organizira kmetsko inter-nacijonalo. — Z njim sta dva poslanca.
— Beograd, 4. junija. (Izv.) Pred dvema aH tremi dnevi so Radiću naklonjeni bolgarski listi poročali, da na= merava Stjepan Radić skoraj odpoto= vati v Moskvo. Cilj potovanja je kon* ferenca o ustanovitvi kmetske  in ter« nacijonale. Sedaj so prišla v Beograd poročila, da se Radić faktično nahaja v Moskvi. Tako javlja današnja ^Politika«   po   informacijah   z   Dunaja, da biva Stjepan Radić žc več dni v Moskvi in da vodi posvetovanja s komunističnimi voditelji, ki   r£anizirajo kmetsko internacijonalo v Rusiji ter da prouči: je pogoje za razširjenje te internacijo nale   na  Jugoslavijo.   Z  Radićem sta odpotovala v Moskvo tudi dva poslan ca HRSS. od katerih je bi! eden za časa*vojne v Rusiji ter je končal cko nomske  študije  na  komunistični uni verzi. Radić se vrne na Dunaj prihod nji teden.
Debata   o   prestolnem govoru.
— Rim, 5. junija. (Izv.) Včerajšnja seja zbornice je nadaljevala adresno debato, ki je bila mestoma zelo živahna in burna. Fašisti so večkrat strastno protestirali proti izvaianjem opozicije. Kot zastopniki opozicije so govorili demokratski poslanec Dt C e s a r o. zastopnik republikancev F a-chinetti in vodja italijanske ljudske stranke G r o m c h i. Cesaro ie med svojim Kovorom večkrat prišel v konflikt z Mussolinijem. ki je živahno ugovarjal go-vornikovim izvajanjem. Med posl. Grom-chim in bivšim ministrskim predsednikom Salandrom je prišlo do navskrižja, ker je prvi očital drugemu, da je leta 1919 pobegnil iz zbornice pred skrajno levico. Sa-landra Po končni seji ni hotel dati posl. Gromchiju roke. češ da 70-Ietni starec ne daje roke mladiču. Fašisti so ves čas govorov opozicije protestirali in nekatere opoziciionalce opsovali.
Na včerajšnji seji je govoril k prestol-nemu govoru slovenski poslanec dr. Besednjak. Zbornica je njegov govor poslušala z velikim zanimanjem. Govornik je začetkom svojega govora naglašal, da so večini italijanskega naroda še nepoznane potrebe in vprašanja slovenskega in hrvatskega prebivalstva v Italiji. Ta vprašanja ni smatrati samo za lokalna, marveč važna za vso Italijo, kjer so v tesni zvezi z najvišjimi interesi Italije. Govornik je prepričan, da ima novo življenje, ki se izraža v faši-stovskem gibanju resnično podlago v go-
parlament.
— Govor slovenskega poslanca.
spodarskih potrebah in v socialnem razvoj U Italije. (Živahno pritrjevanje na iasistov-skili klopeh.) V svniQ tega razvoja so mo-m Italija rsvoboditi gospodarske odvis sti od inozemstva, posebno glede izseljevanja. Vslcd tega prihaja potreba, da si Ita-liia po:ščc novih knlnnii in zac^tovi izbo 1 za svoje delavne moči.
Italija se nahaja pred važnimi poli:i.-nimi vprašanji, ki so vitalna tudi za mnni-šinska plemena v JuRfski Krajini ;n v "Po-adižju. Govornik izjavlja, da je za sodelovanje z vlado, za plodonosno politiko. M bi prinesla zadoščenje slov. prebivalstvu v Italiji, kar bi obenem bilo za Italijo velike koristi. S tako politiko lahko Italija pridobi Slovence in Hrvate in napravi iz njih prave italijanske državljane.
Dočim ie ministrski predsednik Masso-I i ni zajamčil govorniku popolno svobodo pri volitvah, kar je izzvalo med slovenskim prebivalstvom velike simpatije za z. Mus* solinija. se krajevne oblasti niso ozirale na Mussolinijev ukaz ter so vršile nalhn; e nasilje. (Ugovori pri fašistih.) Tako je prišlo med volitvami do žrtev! (Klic poslanca Marchija: ^Ni res! Nt res! Ni res!)
Posl. dr. Besednjak: *Da dokažem slavni zbornici, da ne lažem, si dovoljujem izročiti ministrskemu predsednik*! s. Mussoliniju fotografmijo volilca A. S t r a niče rja, ki je umrl vsled ran, dobljenih od iašistovskih krogel na shodu v Ajdovščini.
Aleksei Tolstoj.
59
ČPolet na Mars.
Skozi sen se je razlegel šum, kakor srdito brenčanje čebel. Oglasili so se rezki udarci. — trkanje. Speče Aelitino telo je zadrhtelo. ona je odpirala oči. vzdihnila je in zatrepetala. On jo je videl v temi pečine, samo čutil je. kako burno utriplje njeno srce. Trkanje na vrata se je ponovilo. Od zunaj se je začul Tuskubov glas: — Zgrabite ju! Los je prijel Aelito za rame. Komaj slišno je spregovorila:
»Mož moj. Sin Neba, z Bogom!
Njeni palci so naglo drseli po njegovi oblekL Tedaj je začel Los tipaje iskati njene roke in je vzel steklenicico s strupom. Hitro, hitro, — samo z dihljajem. — mu je zašepetala na uho:
— Zakleta sem, posvečena sem carici Magr ... Po starodavnem običaju, po strašnem zakonu Magr. vržejo devico, ki je prekršila zakletev po-svečenja, v labirint, v rov ... Videl si ga... Toda nisem se mogla protiviti ljubezni. Sin Neba, Srečna sem. Hvala ti za življenje. Razpalili si moj razum. Vrnil si me v tisočletja »Hao«, v življenjsko vlago. Hvala ti za smrt, mož moj...
Aelita ga je RoUubila in on je začutil grenko
vonjavo strupa na njenih ustnah. Tedaj je izpil ostanke temne tekočine. — bilo jo je v stekleničici mnogo, — Aelita se ga je komaj še dotaknila. Udarci na vrata so prisilili Losa vstati, toda zavest ga ie zapuščala, roke in noge so mu odpovedale, vrnil se je k postelji, padel je na Aelitino telo in jo objel.
Ni se ganil, ko so vstopili v pečino Marsovcu Odtrgali so ga od žene, zastrli so njo in jo odnesli. Z zadnjim naporom je planil za robom njenega črnega plašča, toda plameni strelov in zamolkli udarci so ga vrgli nazai k zlatim vratcam pečine ...
Kljubujoč vetru, je hitel Los po nabrežju in znova se je ustavil, zavrtel se je v snežnih oblakih in prav tako. kakor takrat — v nebesni temi, — je strašno zakričal:
— 2iva. živa! . . . Nemogoče ... Ne nemogoče. Aelita. Aelita...
V besnem zanosu je zgrabil veter to, na zemlji prvič izgovorjeno ime ter je razvejal sredi letečih snežink. Los je stisnil podbradek v ogrlino, potisnil je roke globoko v žepe in odšel, opotekajoč se, proti domu.
Pred hišo je stal avtomobil. Bete muhe so krožile v dimnih stolpih njegovih svetiljk. Mož v kosmatem kožuhu je stopical z ozeblimi podplati tlaku,
— Po vas prihajam, Mstislav Sergjejevič, — ie vskliknil veselo, — izvolite v avtomobil, peljeva se.
To je bil Ousjev. Kratko je pojasnil: Danes ob sedmih zvečer pričakuje radiopostaja Marsovega polja. — kakor že ves ta teden, da ji pošljejo neznane znake izredne sile. Njihova šifra je nerazumljiva. Ves teden so novine vseh delov sveta zaposlene z ugibanjem o teh znakih, — domnevajo, da prihajajo z Marsa. Upravitelj radiopostaje Marsovega polja vabi Losa, naj danes zvečer sprejme skrivnostne valove.
Molče je Los skočil v avtomobil. Besno so zaplesale bele snežinke v svetlobnih stožcih. V obraz je planil metežni veter. Prevozila sta most m Vasiljevski otok. drvela sta čez Nikolajevski most nad snežno pustinjo Neve, od tu sta videla vijoličasto zarjo mesta in odsev svetiljk na mračnem nabrežju, z desne pa — razsvetljene tvornice. V daljavi je strašno tulila sirena ledoloma, ki je nekje sekal led. Prevozila sta obljudeni Nevski (glavna ulica v Petrogradu), ki se je kopal v svetlobi tisočerih oken, ognjenih črk, strelovodov in koles, vrtečih se nad strehami. Los je stisnil pesti v rokave svoje suknje, povesil je glavo in šklepetal z zobmi
Pod Šumečim drevjem na Marsovem polju, ^f^JSS^^ b£fcb - okroglo streho je avtomobil
obstal. Otožno so tulili mrežasti stolpi in žične mreže, pogreznjene v snežne oblake. Los je odprl s snegom zametena vratca, stopil je v toplo hišico in odložil ogrlino in klobuk. Rdečelični debeluhasti mož mu je začel nekai pojasnjevati, držeč njegovo ledeno rok v mesnatih dlaneh. Los je opazil samo — vonjavo cigare in veliko bradavico ob strani nosa ravnatelja radiopostaje. Urni kazalec se je bližal sedmi uri.
Los je sedel k sprejemnemu aparatu in pritisnil k ušesom slušalo. Urni kazalec se je pomikal počasi dalje. O čas, — tajnostni trenotki. srčni utripi, ledeno vsemirno prostranstvo, kjer lete ti razprostrti časi!
Glej. lahen šepet se je razlegel pod šlemom v njegovih ušesih. Los je takoj zatisnil oči. Zopet se je ponovil oddaljeni, nemirni počasni šepet. Ponavljala se je neka čudna beseda. Los je napel posluh. Kakor tiha strela je prodrl v njegovo i/ mučeno srce daljni glas, ki je ponavljal otožno v nezemeljskem jeziku:
— Kje si. kje si kje si?
Glas je utihnil. Los ie zrl predse s srepimi, široko odprtimi očmi . . . Glas Aelite, ljubavi, večnosti, glas tuge leti po vsem vesolistvu, kliče, vab*» in vzklika, — kje si, kje si. ljubav?
Konec,
*4
stran 3._»SLOVENSKI   NAR OD«   dne 6 junija 1^24.
Po teh besedah se je posl. dr. Besednjak približal Mussolinijevj klopi ter nru Izročil fotografijo.
Ministrski predsednik Mussolini mu le mirno in hladno odgovoril:
»Vedeti morate, da so Slovenci in Hrvali ubili tudi nekaj fašistov.«
Posl. dr. Besednjak: »Govoril sem • volitvah dne 6. aprila t 1.«
Mussolini: »Toda sami ste v svojem govoru priznali, da so se volitve vršile svobodno.«
Posl. dr Besednjak: »Priznam to samo za tržaško provinco in za dobri del
province v Istri.« Govornik nato navaja dokaze, kako so krajevne oblasti postopale
na Goriškem med volilnim zibanjem ta za časa volitev. Poživlja vlado, da ukaže lokalnim fašlstovsklm organizacijam spoštovanje slovenske politike, če ne, pride do tega* da se bo v teb krajih vedno boli razširjala komunistična propaganda.
Koncem svojega govota je tovornik pozival italijansko vlado, da se zavzame za potrebe slovenskega naroda v Julijski Krajini, ker bo to v srečno bodočnost Italije. (Živahno odobravanje na levici in na desnici razun pri komunistih.)
trivanju sva se domenila (!), da pojde dr. VVilfan k seji, dočim jaz izostanem. S tem bi se izpričalo z ene strani žalovanje nad smrtjo našega političnega mučenika, z druge strani pa bi vzeli nasprotnikom iz rok orožje, da demonstriramo proti državi. Tako se je tudi zgodilo. Namesto da bi sel k slavnostni seji, sem v znak žalosti izostal.« — Sedaj pa primerjajte to izjavo s pisavo »Malega Lista«. In vendar oba lista pripadata isti struji ali, bolje rečeno, stranki.
— Postojnska Jama bo ob Biuko-štih gotovo imela toliko posetnikov. kakor jih ni imela že dolgo časa. Italijanska železniška uprava je dovolila Za binkoštno nedeljo izletnikom v Postojno 40odstotno znižanje voznih center bo vozilo osem posebnih vlakov iz Trsta, Gorice, Opatije, Reke, Pule, Vidma, Benetk in Tržiča v Postojno. Izredna novost letošnje binkoštne veselice v jami bo koncert velikega pevskega zbora, ki bo prvi svoje vrste v podzemeljskem svetu.
Stev. 123
Prosvefa.
! Repertoar Narodnega gledališča v Llubljctni.
DRAM A. Z*£et*»k jb S. ur! ivčćer. Cetr(«ik. b. junija: Ana KaronlM R*d C PeteX,  6.  juni;«.:   Isgubikno   rlu^e  Red \ Sobota. 7. junija:  Ana Kart čira Red D Ncđel'a, 8. Junt*«:  tk>m Izv^n. Ponedeijek,  9.  juri a:   Pmg!n.Ykm. Izven Torek. 10. Jun i; a: Zaprto.
OPERA. Začetek ob pol 8. url rveier. ĆVtrtek. 5. Junija:  Carjeva m-vesta Rer? F! Petek. 8. Junija:  Zaprto.  (General, vaja ) Sobota.   7. junija:    Telovadna   al.a lemija Sokola I.
Nedelja, 8. junija:    Prodana nevesta. popoldanska predstava ob  4. Izven-
Ponedeljek.  0.  Junija:   Pikova  dama, premijera. Izven.
★    * ★
— Buličev zbornik. Pravkar je izšel veliki zbornik, posvečen dalmatln-skemu zgodovinarju dr. Franju Bulic . ki sta ga uredila M. Abramič in dr. M i-fier. V zborniku se nahaJa 9^ Člankov. Med temi se odlikuje zlasti velika rz^ prava ljubljanskega univ. prof. dr. Ljudmila Hoffmana o prihodu Hrvatov v današnia svoja bivališča. Prof. Strz:-gowski z Dunaia piše o umetnosti na Balkanu, O. Szabo o nalogi znanosti ca sedaniost in bodočnost. Zanimiva je dalje razprava francoskega prijatelja ' Haumanda v francoskem jeziku »La constitution geographique de la Jougo-slavie«. Tudi pok. Vatroslav Jagič je prispeval članek. ki nosi naslov »Mommsen i Rački«. Hrvatski znanstveni svet ni mogel lepše počastiti dr. Bulica in obletnico njegovega življenja in dela. kot je storil s tem bogatim in globokim zbornikom.
— Haaanaginica v Lvovu. v Lvovu »o so te dni vprizorili Ogrizovičevo dramo Haaanaginica. ki Je žela splošen uspeh. Pri ti priliki je izšla posebna številka Ivovskega umetniškega zbornika »2ycia Teatralnoga« v kateri pi&e dr. Pogonowski o življenju In delu Milana Ogrlzovića. ostali Članki pa so namenjeni zbllžanju med Jngoslavijo m poljsko ter informirajo poljsko javnost o naših političnih In umetniških razmerah.
— Romam Rolland v Pragi. Na letošnja mednarodne glazbene svečanosti, ki so se Tršile začetkom junija v Pragi, je prispel tudi znani francoski književnik ter pacifist Romain Rolland s sestro Madelalno. Nastanil se je kot gost prezidenta Masary« ka v praSkem hotelu »Splendld*. Rolland je prisostvoval izvedbi Shakespearove drame »Romeo In Julija« ter se zelo laskavo Izrazil o ravnatelju prask« drame dr. Hi-larju. Rolland piše sedaj vrsto dram. ki se bodo nanašale na francosko revolucijo. Preporod kulture pričakuje ta francoski pacifist od Španije in od Japonske. Rollanda so zadivile baroške krasote praškega mesta, ki ga stavlja poleg Rima In Venecije med neajlApaa mesta sveta. Največ" ga pa zanima najmlajša češka glazba.
— Predavanja Jugoslaviji v Varšavi. V Varšavi Je začela prirejati tamošnja Poljskojugoslovanska liga tedenska predavanja o Jugoslaviji Doslej se je vršil ie cel niz takih predavanj. Poljski in Jugoslo-venski predavatelji so predavali o prošlosti Jugoslavije, o južnoslovenskem jeziku, o karakteristiki jugoslovo.nske literatur** In o jugoslovenski umetnosti.
SOKOLSKA SLAVNOST NA
TABORU. Vabilo  na  svečanosti vzidave spominskih kamnov v Dom Sokola L na Taboru v Ljubljani
dne 7., 8. in 9. junija.
Svečanosti bodo po sporedu in vse bini proslava zmagovitega napora za gradbo Sokolskega doma in za rešc* vanje Tabora. Pri svečanosti sodeluje Sokolstvo iz Slovenije in po močnejšem odposlanstvu tudi Sokoli iz Beograda, Sarajeva, Zagreba in neodrešenega ozemlja, ki poklonijo Taboru spornim ske kamne. — Sokolski dnevi na To boru naj bodo glasen odmev naših temeljnih misli: potom fizične kulture, združene z nravno vzgoio po sokolskih načelih k notranji svobodi in od to preko nazadnjaških stremljenj v semo* zavestno in bojevito navdušenje k idealom človeštva in naše naciionalne edinstvene troimenske domovine.
Prisostvovanje številnega Sokolstva. nam prijaznih naciionalnih in kulturnih udruženj, plemenitih dobrotnikov Ta* bora, predstavitelfev javnih oblasti date velikim prireditvam potreben sija i in manifestacijsko splošno narodno lice. Zato bodite vsi, ki želite Taboru dobr~>. prav iskreno vabljeni.
Za cdbor »DruStva za zgradbo*:
Drag. Lunder     Dr. A. Kandarc tajnik. predsednik.
Za odbor Sokola 7~
R. Završnik      Dr. P. Pesiotmk tč. tajnik. starosta.
SPORED SLAVNOSTNIH DNL
V soboto 7. Junija:
Otvoritev alavnosti s svečano prireditvijo v opernem gledališču. Sodelujejo Član! Narodnega gledališča, gledališki orkester, Slovenski kvartet (Banovec Pečenko. Za-vršan. Zupan), g. Vlček In gdč. VTissiakova ter telovadni oddelki Sokola I.
Začetek ob 20. url Konec ob 22
Politična situacija.
Zadnji demagoški poizkusi opozicijonanega bloka« — Trboveljski dogodki še vedno na dnevnem redu.
je  napeljal svoje niti Ze v
— Beograd, 5. junija. (Izv.) Politična situac?-"a je še vedno pod vtisom dveh dogodkov; vsa javnost živahno razpravi a o pomenu famozne brzojavke dr. Korošca in Davidcvjea kralju in o dogodk;h v Trbovljah. Vsi resni politični krojil in tudi vlada smatrajo to brzojavko za deplasirano in za poskus. Jci ne bo prinesel zaže-jenih »speliov. Na snočni seji je kraljeva vlada razpravljala o tej brzojavki in se dotaknila tudi vprašana sklican ta narodne skupščine. Ugotovilo ^e je, da ie bila ta brzojavka popolnoma neumestna in neobičajna v parlamentarnih državah. Motivacija brzoiavke za sklicanje narodne skupščine z ozirom na mednarodni položai je zelo slaba, ker je znano, da je v pogledu zunanje politike vlad^ g. Pašiča veliko bolj spodobna braniti naše državne Interese, recro vlada, kateri bi načeloval Liuba Davidović. stoječ pod diktaturo kakesra Stjepana Pa-
dića, ki Moskvo.
Minister notranjih del đr. Srskić je nato podal stališče vlade v vprašanju sklicanja narodne skupščine, Za tem je vlada ponovno obravnavala trboveljske dogodke in je bilo notranjemu ministru naročeno, da tudi sam osebno prouči položaj v Trbovljah povodom svojega potovanja na Bled. Notranji minister se bo informiral v Ljubljani pri podrejenih oblastih. Po končani seji ministrskega sveta je minister dr. S r s k i Ć odpotoval v Ljubljano, kamor dospe danes ob 1!. dopoldne ter potuje nato na Bled, da poroča kralju o situaciji. Notranji minister pojasni kralju dogodke v Trbovljah ter ga obenem obvesti o sklepu vlade, da se najstrožje postopa v smislu zakona proti povzročiteljem krvavih dogodkov, ki vznemirjajo vso javnost naše države.
Politične vesti
OHfavlfansIffl volna v Albaniji.
Zrnata revolucionarjev. — N
Ital
— Beograd, 5. junija. (Izv.) Po poročilih iz Albanije je postala tam situacija zelo komplicirana. Državljanska vojna je zavzela velike dimenzije. Splošno pa še ni zrano. kdo ie v Albaniji pravi gospodar, ali uporniki ali vlada v Tirani. Za Časa s nočne seje ministrskega sveta je zunanji minister prejel poročila o nadaljmh 'ispenft upornikov, ki so zasedli že mnogo važnih mest. Po teli poročilih, so uporniki obkolili Tirano, prestoHco Albanije, kjer ima tudi tiranska vlada svqj sedež. O usodu Tirane še ni ničesar znanega. Na snočni seji je kraljevska vlada ponovno precizirala svoje stališče z ozirom na razgovor zunanjega ministra z italijanskim poslanikom Bodrerom. Naša vlada vstraja pri načelu, da kraljevina SHS smatra dogodke v Albaniji za popolnoma notranjo stvar Aibanije, ti dogodki nosijo notranjepolitični značaj in se naša vlada, zvesta svojemu načelu, nikakor ne more vmešavati v notranje   stvari   svoie sosede. Naša
evtralno stališče Jugoslavije in
ije.
vlada tudi želi, da zavzamejo isto stališče sosedne in druge interesirane države. V tem smislu so bile izmenjane misli med našo vlado in vlado kraljevine Italre in kolikor je bilo posneti iz zadevnih razgovorov, se nit! kraljevina Italija ne namerava vmešavati v notranje razmere Albanije,
— Beojrrad, 5. Junija. (Izv.) Po poročilih iz Črnegore je priplula v Drač italijanska vojna ladja pod pretvezo, da mora vzdrževati brzojavno z**ezo med Italro in Dračem.
— Rim, 4. junija. (Izv.) Po poročilih iz Brindisi;'a so uporniške čete v Albaniji zavzele mesto Argirokasfro. Uporniki so zavzeli tudi mesto Valono. Vesti o padcu Tirane še niso potrjene. Albanska vlada je mobilizirala vse za orožje sposobne može in mladeniče. Uspeh mobilizacije je bil negati/cn, ker je večina mobilizirancev prešla k upornikom. Vlado podpirajo le še nekatera muslimanska plemena.
Položaj V ni
Vesti o strmoglavljenju sedanje vlade. — Romunska vlada dementira vesti.
— Pariz. 4. junija. (Izv.) V vseh glavnih mestih tako v Parizu, Rimu in Londonu so bile razširjene vesti o državnem udaru, Id ga Je izdela! v Bukarešti general A v a-rescu. Po teh vesteh je bila sedanja vlada Bratianova prisiljena odstopiti In gar-niziia v Bukarešti se Je pridružila Avares-cu. General Avarescu razpolaga z armado 50.000 kmetov. Uvedel je baje narodno dik-tauro. ki naj odstrani korupcijo In upravno anarhijo. Poročila dalje javljajo, da so vse telefonske in brzojavne zveze med Romunijo In inozemstvom prekinjene in da je pošiljanje romunskih listov v Inozemstvo prepovedano.
— Pariz, 4. junija. (Izv.) Romunsko poslaništvo Izjavlja, da nI govora o kakem državnem prevratu. Vesti so tendencljozne ia prihajajo iz Budimpešte, Dunaja In Beograda.
— Beograd, 5. junija. (Izv.) O državnem prevratu v Romuniji razširjene alarmantne vesti, ki Jih je opozicijonalnl blok celo skušal na nedopusten način izkoristiti za svoje notranjepolitične cilje, izjavlja zunanje ministrstvo, da so te vesti brez vsake resnične podlage. Zunanje ministrstvo tudi poroča, da so bile vesti o eksploziji v Bukarešti prvič pretirane In da škoda dejansko ne znaša toliko, kakor so listi javljali. Pirotehnični zavod funkcijonlra. V srak Je zletelo samo skladišče stare med vojno nakopičene municije. Človeške žrtve so bile: 3 mrtvi in več ranjenih. — Romunsko poslaništvo naj odločnejše demantira vse vesti o nemirih in neredih v Romuniji, izjavljajoč, da te vesti prihajajo iz Romuniji neprijateljskega vira.
RAZMERJE STRANK V FRANCOSKEM PARLAMENTU-
— Pariz, 5. junija. (Izv.) Poslanec Painleve je bil na včerajšnji seji izvo« 3jen z 296 glasovi levice za predsednika zbornice. Po končanih volitvah zbor« ničnega predsedstva je bilo razmerje strank precej pojasnjeno. Razmerje je to*le: a) levičarske stranke (socijal. re* publikanski socijalisti, radikalni soci* jalisti) 307 glasov. Ti so za odstop Mil« leranda; b) za Milleranda so levičarski
demokratje, desničarski republikanci in demokratsko*republikanski blok, ki šte* je skupaj 108 glasov. V senatu, ki šteje 314 senatorjev, je absolutno proti Mil* lerandu 122 senatorjev, 126 pa za to9 da Millerand ostane.
ZDRAVSTVENO STANJE DR. SEIPLA.
— Dunaj, 5. junija. (Izv.) Stanje zveznega kancelarja je precej ugodno. Včeraj po* poldne je krepko spal. Pozneje ie sprejel nekega uradnika, ki ga je vprašal o položaju v parlamentu. Koncelar izgleda dobro, vendar je nekoliko utrujen. Danes zjutraj rvb 7.30 izdani zdravniški bulletin pravi: temperatura 373, puls 106, respiracij* 28. Trajajoče Izboljšanje.
Julijska krajina.
— Jugoslovenska poslanca v rimskem parlamentu.   Zadnji   »Mali List«,
glasilo bivšega poslanca Ščeka, je pod naslovom »Narodno delovanje gospoda poslanca« izredno ostro začel napadati poslanca dr. Wilfana, kateremu očita, da ni hotel sprejeti g. ščeka, ko je prišel k njemu kot odposlanec goriškega političnega društva, da je dr. Besednjaka, ko je prišel k njemu, »prav grdo napadel« in dejal, da z njim ne pojde nikamor več, da je smatral vprašanje, »ali bo imel frak v parlamentu ali ne«, za bolj važno kot razna nujna gospodarska vprašanja, in da je končno odgovoril dr. Besednjaku, ki je sprožil zopet vprašanje o narodnem svetu: »O vsem drugem mi lahko govorite, samo o narodnem svetu ne.« »Mali List« zaključuje svoje obtožbe z besedami: »Tako sta šla poslanca ločena v Rim. To se bo godilo vselej, dokler bo po-slančeval Wilfan, zakaj, ne Peter ne Pavel ne more prenašati absolutizma.« — V zadnji »Goriški Straži« pa poslanec dr. Besednjak na uvodnem mestu poroča iz Rima: »Zaviiein v hodnik (v parlamentu) in srečam dr. Wilfana, kateremu povem, da je Štrancar (prva žrtev fašistovskega divjaštva v Vipavski dolini) umrl in so ga pokopali v Šturijah. Vest je bila nepričakovana in ga je bolestno zadela Stavim predlog, naj bi jugoslovenska (!) poslanca v znak 1 žalosti izostala od slavnostne seje par- j lamenta, o Čemer se ie razvil med na- ; ma daljši razgovor, Po daljšem razmo- 1
= Res je tako. Prijatelj naSega lista   nam   piše:   Nedavno sem Čital v »Slovenskem Narodu«   članek »Rak-rana naše debe«, ki mi je šel do srca. Zato mi dovolite par vrstic, ker še ml zdi neobhodno potrebno, da pride ta problem pri nas na dnevni red. Naše ljudstvo se mora spametovati in začeti novo življenje, k! bo v duhu krščanskih idej.  Oglejmo si cerkev,  ki danes po svojih zastopnikih toliko kriči o potrebi   socijalne   pravičnosti,   sama pa Je vzor sebičnosti in reakcije.   Ali vrši cerkev   krščanska   dela usmiljenja? Vsak   pameten človek mora priznati, da ne. Ali ste že kdaj slišali, da je duhovščina oznanila s prižnice darovanje za   reveže?   Pri   procesijah kupujejo revne ženice največ sveč, ki jih potem odneso župniku, da lahko z njimi trguje pri pogrebih, krstih itd. Celo v klopi ne sme sedeti revež, kadar pride v cerkev, dasi mu pogosto starost ne dovoljuje sta+L Klopi so prodane bogatim slojem. Torej niti v cerkvi, niti pred Bogom ni tiste enakopravnosti, o kateri ve duhovščina toliko povedati, kadar agitira za klerikalno stranko. Vsako stopinjo, vsak očenaŠ in celo vsak odpustek mora revež drago plačati, če si hoče zaslužiti večno zveličanje, ki ga imajo cerkveni prvaki v zakupu. Duhovščina moli, deli odpustke in obeta nebesa na onem svetu samo za denar, s katerim si ustvarjajo   potem   razne eminence in prevzvišeni nebesa na tem svetu, reveža pa tolažijo za denar z večnim zve-JiČanjem po smrti. Marsikaj bi še lahko navedli, kar jasno dokazuje, kako zelo se je izneverila današnja cerkev prvotni krščanski ideji. Oglejmo si še agrarno reformo. Kdo se najbolj upira pravični razdelitvi zemlje med tiste, ki jo faktično obdelujejo?   Zopet vidimo med temi na prvem mestu višjo duhovščino, ki hoče imeti popolno blagostanje na zemlji na račun tujih žuljev. Kristus je hodil po svetu bos, vse, kar je imel, je razdelil med reveže. Kako se strin'a to z razkošnim življenjem njegovih naslednikov? Druga bolezen našega javnega življenja je stališče večine   delodajalcev napram delavcem in ostalim uslužbencem. V Ameriki in mnogih   drugih   državah imajo delodajalci veliko več socijalnoga čuta in ravnajo z   delojemalci   v   mejah gospodarske možnosti pravično   in Človekoljubno. Pri nas pogrešamo pri večini podjetnikov pravo razumevanje delavskih interesov. Posledica tega je nezadovoljnost in uspeh, ki ga imajo različni hujskači   med   ljudskimi masami Vsak podjetnik  bi moral skrbeti za svoje uslužbence tako, da bi ne bilo nobenega povoda za nezadovoljnost. To velja seveda samo za slučaje, če so dani vsi potrebni pogoji, ki tudi pri naših podjetjih niso bela vrana.   Istega načela bi se morala držati tudi država, ki zaposluje veliko število duševnega proletarijata. Predno pa pridejo premožni sloji do prepričanja,   da je socijalna pravičnost temelj vsake zdrave družbe, mora izginiti iz naše javnosti egoizem in lov za materijelnimi dobrinam!, na njegovo mesto pa mora stopiti prava duševna kultura, brez katere ie nemogoče   ozdraviti   sedanje neznosne razmere. — O problemu, ki ste se ga dotaknili v omenjenem članku, naj bi se v naši javnosti čim več razpravljalo.
— Potreba državne politike! Na to potrebo prihajajo po krvavih trboveljskih dogodkih tudi radikalni listi. V tem oziru piše beogradsko »Vreme« nastopno: Po trboveljskih dogodkih se vsiPuje prvobitna potreba točno opredeljene m vsaj nekoliko stalne državne poT?tlke. Predvsem pa je potrebno, da državljani čutijo državo. Avtoriteta države, ki je zašla po svetovni vojni povsod v Evropi v težko krizo, se je najbolj ponižala v naši državi. Dasi razumemo to dejstvo, zlasti z ozirom na razlike v ujedinjenih krajih, v njihovi mentalnosti ter v tradicijah, vendar Je treba danes po petih letih skupnega živ-Den'a dati državi v vseh njenih pokrajinah tisto veljavo, brez katere si nI moči zamisliti pravilne državne zajednice. Država potrebuje točno državno Politiko:
= Apel »Samouprave« na Slovence. O manifestu klerikalne stranke, ki ga je izdala povodom zaključenja parlamentarnega zasedanja, je priobčila »Samouprava«, glasilo radikalne stranke, uvodnik, v katerem poudarja med drugim: »Slovenci kot naši naizapad-nejši bratje, ki so najbolj ogroženi od Nemcev in Italijanov, so srečni, da imajo sigurno podporo svojih bratov Hrvatov in Srbov  v  obrambi svole
narodne posesti. In če sme vkliub temn dejstvu klerikalna stranka, kateri se je posrečilo zapeljati mase slovenskega plemena, tako javno propagirati očivl-den separatizem, je to greh. za katerega niso dovolj ostri nobeni državni zakoni in katerega bo maščeval narod sam s svojo brutalno, ali v temelja pravično obsodbo. Zavedni Slovenci, brez razlike na stranke, imajo po tem manifestu eno edino dolžnost, a to je, da z vsemi sredstvi pobijajo klerikalno stranko in njene pogubne ideje in da poučuteio ljudstvo v Sloveniji, kako škodljiva, protinarodna in neparrijotična je akcija klerikalcev, da razrušijo narodno edinstvo. Kar se nas tiče, bomo po tem manifestu še skrbneje Čuvali dragocene pridobitve narodnega edinstva.« — Kakršen je položaj pri nas v Sloveniji danes, je res zadnji čas, da se združijo v močno bojno falango vsi elementi, ki jim je pri srcu blagor države in blagor slovenskega ljudstva. Edino razcepljenost v slovenskih naprednih vrstah je kriva, da morejo klerikalci v Beogradu nastopati kot edini poklicani reprezentanh slovenskega naroda Nadejamo se. da na^de pamet še preden pride do novih volitev v narodno skupščino, vse one politike, ki vodijo naše napredne frakcije.
sj Radič proti proslavi hrvatske tisočletnice. Letos bi se imele vršiti velike proslave tisočletnice hrvatskega kraljevstva. V to svrho so se v Zagrebu sestavili posebni odbori ki jih vodijo v glavnem politiki Hrvatske zajednice. Sedaj pa je v tem vprašanju izbruhnil med Hrvatsko zajednico in Radićem mučen spor, ker se Radić protivi proslavi tisočletnice hrvatskega kraljevstva! Radić zahteva od Hrvatske zaiednice, da se postavi na čisto republikansko stališče in da temu stališču primerno opusti misel ter sodelovanje na proslavi tisočletnice hrvatskega kraljevstva ker bi taka proslava škodila hrvatskemu republikanskemu gibanju ter navajala mase k monarhiz-mu. Radić zahteva od Hrvatske zajednice, da se točno opredeli, ker sicer ne dovoli, da na njegovih kandidacijskih listah nastopijo monarhistični kandidati
s= Beogradsko »Vreme« o dogodkih v Trbovljah. O dogodkih v Trbovljah objavlja beogradsko »Vreme« uvodnik, iz katerega posnemamo sledeče odstavke: Komunisti so se postavili na taktično in oportunistično stališče ter so izrabili situacijo, katero nudi sodelovanje s klerikalci v Sloveniji. Pod plaščem vsemogočnih klerikalcev so komunisti brez vsakih zaprek izvedli svojo politiko in učvrstili vrste svoje stranke. Tako se lahko razume svoboda, s katero so mogli, oboroženi z bombami, povsem hladnokrvno počakati manifestante ter jih napasti, dasi isti »Slovenec« poroča o teh manife-stantih, da so korakali proti Trbovljam popolnoma mirno in brez izzivanja
— Faidutti zopet prost v Gorici. Italijanska vlada je preklicala odredbo, s katero je bil leta 1919. odstavljen stolni prost, goriški msgr. dr. Alojzij Faidutti. Tako je torej Faidutti zopet potrjen na svojem prejšnjem mestu. Kakor znano, se je proti Faiduttiju dvignil silen vihar zaradi njegovega av-strijakantstva, in bivši vsemogočni gospod se je moral potikati po inozemstvu pred srdom italijanskih nacionalistov. V zadnjih časih je Faidutti bival v Rimu in se mora njegova rehabilitacija pač pripisovati vplivu Vatikana.
xc Češkoslovaška in nova Francija »Journal des Debats« proglaša, da uspeh volitev v Franciji ne pomeni nobene izpremembe v politiki napram Češkoslovaški. Pripominja, da je Her-riot iskren prijatelj Češkoslovaške in da sta Masaryk in Beneš moža. ki trdno verujeta v načela demokracije. Ne straši ju de*stvo, da ie na Francoskem prišla do vlade levica Stiki, ki jih bodo imeli z vodilnimi politiki Francozi, bodo v znamenju politike previdnosti in razuma, ki sta potrebna za mir tn stabilizacijo Evrope, bodo v znam eni u spoštovanja do mirovne pogodbe. Politika levice, katera bi vedla k pojema-nju sil in k oslabi jen ju pozicije Francije, bi nikdar ne bila v interesu obeh držav.___
llreTilofSw, tfrtnMo
kupite po znižanih cenah pri
v
Ed. Skopek, 3405
Mestni trg 8
— — Postrežba točoa In solidna — —
»S L TJ VEK5ITT N\AROT)c Tne 6.7iim?a 1924.
Stran" 3.
X.) Drtasna M» — pod 'vodstvom
2.) Olrotltrosul Sokola L br. dr. P. Pestotnik. S.) Fanfar* ta
4.) »enaka đeca Sokola L — »Ko pomlad cvetoča prida« (plesni raj a tamburi-muni tu petjem).
5-) Moika đeca Sokola L — »Vaje ■ metailnicamj«   (svna  prostih   raj s »Jem).
i) iemM naraščaj Sokola L — ■ajBUirlca br. Krbena.
7.) MoekJ aaraacaj Sokota L — Proste sstfe v skupinah br. J- Gorjanca.
81) Članice Sokola I. — »Osmorica s obroci« br. Brbena.
9.) C lani Sokola L — »Zvezda« br.
10. ) Slovenski kvartet: a) Foerster: Ras bi ta čaša; b) Foerster: Spale; c) Ravnik: Kam si 51a, mladost ti moja? č) Narodne — Marolt: Zar je morala đoć? Moj đllbere, Tam za goro.
11. ) Plesne točke g. Vlčka m gdč. W)s~ slakove.
Odmor 15 minut. {
12. ) Smetana: Vltava. simfonična pes-nftev sa veliki orkester, dirigira g. A. Ba-
li.) Zaje: Druga tn tretja sttka is upa re »Nikola 3ubic Zrinjski«. dirigira g. Ll. Matačič. režira g. Sevaš tj anov.
★   ★ ★
— Navodna slavnostnega odbora za sokol prireditve na Tabora: V sofo o t o ob 20. mi otvoritev v opernem gledališču s sodelovanjem članov narod, gledališča, orkestra, kvarteta »Slovan«, g. VIček-VVissiakova, Sokol I.. dve dejanji iz opere ZrinjskT-Frankopan, Vstopnice so v pred prodaji v Tiskovni zadrugi Cene običajne. — Kroj: poživljamo vse člane in prijatelje sokol. Tabora, da nastopajo vse tri dni v slavnostnem sokolske m kroju. — R a z -obešenje narodnih in državnih zastav: Prosimo vse hišne posestnike, da razobesijo v pozdrav gostom zastave po naslednjih ulicah, koder gre v ponedeljek ob 11*4 slavnostni sprevod: Tabor — Komenskega — Sodna   —   Dunajska — Šelenburgova
— Kongresni trg — Woifova — Šent-peterska — Zmajev most — Kopitarjeva — Poljane — Ambrožev trg — $kofta — Tabor. — Vljudno vabimo amaterfo.tografe za čim več spominskih posnetkov izza sokol, prireditev prihodnje dni. Dejanske stroške društvo rado poravna, — Vse sodelujoče poživljamo k skrajnemu na-petju sil in discipliranosti — Prvi gostje iz Beograda, Sarajeva in Zagreba pridejo že v soboto in nedeljo.
— Predprodaja vstopnic za vse
tri dni ie do sobote v Tiskovni zadrugi.
— Sokol f. pevci. Prihodnja in poslednja vokalna vaja za kan ta. to je v soboto sedmega junija ob sedmih zvečer v dvorani Glasbene Matice, skupna vaja s fanfarami pa v nedeljo ob 10 na Tabom. Gospode pevce prosimo, da se obeh vaj udeleie polnoštevilno. Zdravo!
— Sokolsko okrožje Ljubljana II. O-kroSnf zlet društev Ljubljana IL, Kamnik. Komenda. Višnja gora. ?t. Vid !n Skaručna se vrši v nedeljo 15. junija v LJubljani. Dopoldne ob 8. se vrši skušnja, popoldne ob a pa na Pralah (Sredina) javna telovadba, nato vrtna veselica. Prijatelji Sokolstva. udeležite se zleta polnoštevilno. Zdravo!
— Ixiet pevskega druitva Ljubljanski Zvon v Beograd. Pripravljalni odbor m pevski zbor se odpeljeta v petek popoldne ob petih z brzovlakom iz LJubljane in dospe ta v soboto zjutraj ob osmih v Beograd. Zvečer se vrši v kr. narodnem gledališča prvi koncert, v nedeljo zvečer v dvorani univerze koncert pevskega zbora »L.J. Zvona«. Na blnkoštni ponedeljek zvečer se izletniki vrnejo v Ljubljano.
— Cenjeno občinstvo opozarjamo na koncert Šentjakobskega pevskega zbora ln salonskega orkestra, ki se vrši danes ob yc9. zvečer v Fflharmonlcni dvorani s sledečim programom: L. v. Beethowen: 5 sin-fonije H. stavek; F. Flotow: Overtura iz opere »Marta«; F. Mendelssohn: Zenito-vanjska koračnica iz »Sen kresne noči«; B, Adamič: Dekle moje ...; I. pL Zaje: Ružica in slavni j: I. PavCiČ: Dekle med rožami; L Mlchl. Pevcn; Love: Jezdečerva pesem; B. Adamič: Ljubica vstani...; G. Bisenhnt: Ti...: E. Adamič: Serenada; I. Ravnik: Kam si šla...; I. Pavčič: Nocoj je pa lep večer. Vstopnice na blagajni
Žensk? nfizomik.
JUGO SLOVENSKE ŽENE IN NJIHOVO JAVNO DELO V POSLEDNJIH DVEH LETIH.
V nedeljo 1. junija se je otvoril v Sarajeva, kakor smo ie poročali, drogi kongres Narodnega ženskega saveza, na katerem se je zbralo nekaj sto delegatk iz cele naše kraljevine. Na tem kongresa je podala tajnica saveza, ga. Zorka Jankovičeva obširno poročilo, kf obsega pregled dela, ki ga je izvršila ta centralna feministična organizacija naše države v poslednjih dveh letih, to Je med prvim ljubljanskim in sedanjim sarajevskim kongresom. Save* šteje danes 260 ženskih društev in sicer 104 srbskih. 26 jngoslovenskih, (to Je sploft-nodržavnlh). 9 hrvatskih (!>, g slovenskih <!), 6 židovskih, 6 Češkoslovaških in 1 roško. Če razporedimo ta društva po pokrajinah, dobimo 141 ženskih društev v Srbiji. 40 v Vojvodini, 28 v Hrvatski. 28 v Bosni in Hercegovini. 8 t Sloveniji 8 v Cmigorl 2 v inozemstva. Beograd šteje 21 ženskih drnštsv, Zagreb 10, Sarajevo 9 ta LJnhlJa-
•ki h društev T tsfe dveh letih Je Narodni ves sodeloval pri mnogih nacJJonalnih prireditvah ter povsod nastopal kot p I omenit hi blagotvoran činitelj našega državnega ni družabnega življenja, is tajniškega poročila sledi neobičajno jaka socijalna In patri jotična zavest Jugoslovanskih društev. Ko so bolgarske komite napadle makedonsko selo KadJifalkovo, Je savez organiziral ospelo pomožno akcijo. Ko Je praSkrt porota, povečini sestavljena ts čeških lena, oprostila morilca našega iskrenega prijatelja ta pospedevatelja bolgarskoj ugoslo-venskega zbliževanja, poslanika Daska tova. Je savez protestiral proti oprostilni razsodbi, češke žene so se odzvale protesta ter obsodile praško poroto. Pri tej priliki Jo savez osnoval posebno sekcijo za mir In svobodo m za poglabljanje vezi a mednarodnimi feminističnimi organizacijami. Savez Je pozdravil osvoboditev Sušaka ter Kumanovsko proslavo. Posebno odposlanstvo Je sodelovalo pri svečanostih na Ko sovem polja, kjer je Društvo knjeginje Ljubice zgradilo kapelo in položilo temelje si-rotinjskemu domu. Tudi Narodni odbrani sede zastopnice Narodnega ženskega saveza. Razven tega je savez sodeloval pri vseh večjih nacijonalnih proslavah in pojavih.
Karitativne zgradbe naših ženskih društev.
Z dolgoletnim neumornim delom naših ženskih društev so se v Beograda zgradile nekatere monumentalne zgradbe, ki se posvetijo feminističnim tn socijalnokaritativ-nim ciljem. Kolo srbskih sester je zgradilo dom in v nJem uredilo internat za dekleta. Materinsko udruženje dovršuje veliko zgradbo, kjer se bo nahajalo zavetišče za dojenčke. V Ljubljani se Je otvoril Dečji dom kraljice Marije z am bul a torijem. Društvo beogradskih ženskih zdravnikov je zgradilo žensko in otroško bolnico. Velika beograjska šola za dojilje se je otvorila s sodelovanjem saveznih upravnih odbornlc. Tudi iz ostalih krajev naše države prihajajo poročila, ki navajajo vedno rastočo delavnost naših Sena. Podružnice Beogradskoga ženskega droStva gradijo v Mlade-novcu, Lararevcu. v Beli Palanki, v Zaje-čarju tn Prokuplju šolske domove. Podružnice v Mloljiei In v Bosiljgradu so otvorile delavske šole. Mestna zaščita dece v Zemunu je osnovala Fond kraljice Marije za gradnjo dečjega doma v Zemunu.
Savezne intervencije pri ministrih.
Resolucije kongresa in upravnih «*j so se direktnim potom dostavljale poedintm kompetentnim ministerstvom. Ministrstvo za zdravje je obečalo podporo za savesno delo, ki se bo nanašalo na zdravstveno polje* Savez je protestiral v korist profesorskih in učiteljskih plač, Od ministrstva za zdravje in za socijalno politiko so se zahtevale lesene hiše, ki jih naša država prejme od Nemčije na račun reparacij, 4a se postavijo na Plitvičkih jezerih za počitniške kolonije ln izlete jugo*lovenske dece.
Proučevanje dečjega vprašanja.
Na predlog ge, Olge Krnič-Jelešove iz Zagreba se je razpravljalo o sodelovanju med savezom in Narodno zaščito v Zagrebu ter o skupnem proučevanju dečjega vprašanja.
Splošnonarodna zaščita ženske mladine.
Z Mariborskim slovenskim ženskim društvom, z Matico naprednih žena v Novem Sadu in z nekimi drugimi ženskimi organizacijami so se vodili razgovori glede skupnega nastopa pri zaščiti ženske mladine. Savez ima zastopnika v Društvu za pobijanje tuberkuloze.
Feministična alijansa. Posebno značilen pojav feminističnega gibanja v Jugoslaviji Je osnovanje feministične alijanse. Inicijativo za to veliko napredno žensko organizacijo v Jugoslaviji Je dal »Ženski pokret« v Beogradu. Vsa ženska društva Jugoslavije so se pozvala, da vstopijo v feministično alijanso, da na ta način omogočijo čimprejšnje uveljavljenje Ženskih pravic tudi v jugoslovenskem javnem in političnem življenju.
židovski Ženski savez.
Velik napredek beležijo ženska židovska društva v naši državi, ki so si osnovala poseben Židovski savez. Glavno besedo pri tem savezu vodi ga. Jelena De Majo, predsednica beogradskega Židovskega ženskega udruženja. Savez je prisostvoval izpitom na gospodinjski šoli v Lazarevcu. Dalje je savez sodeloval pri številnih kulturnih prireditvah.
Važnejše savezna sekcije.
Savez si je razdelil delo na poedine sekcije ter se včlanil v mednarodni ženski federaciji. Vzorno delo Je razvila sekcija zs moralna ženska vprašanja. Tudi humanitarna sekcija se Je zavzela za veliko novo nalogo: začela Je proučevati vprašanje pomoči ln zaščita oslepelih devojk.
Državni pravdnik
Preiskala o dogodkih v Trbovljah.
Komisija vladinih zastopnikov. — Število do sedaj aretiranih. — Hnjakanja klerikalnih in radićevskih poslancev. — Točnost
preiskave«
— Trbovfle, 5. Jnnfia. Kakor je bilo že včeraj javljeno, ie bH odposlan od strani centralne beogradske vlade poseben viadin odposlanec v Trbovlje, da na Bca mesta prouči, kako so se odigrali   nedeljski krvavi dogodki, to
na* mestu, ki je kakor soteska, kar že daje zadostni dokaz, da tu niso mogli jugoslovenski nacijonafisti izzivati komunistov za krvavi spopad, ker je bfl teren za razvoj njih sil najneugodnejši. Že ta okolnost zadostno jasno govori, da je bil komunistični napad na Orju-no skrbno in prevdarno pripravljen in strategično zasnovan.
Državni pod ta mik ministrstva notranjih zadev VeČeslav Wilder Je včeraj dopoldne prispel najpreje v Ljubljano, kjer je prejel podrobna poročila o preiskavi oziroma o dogodkih pri velikem Županu dr. Sporno. Popoldne se ie državni podtajnik Wilder odpel ial v Trbovlje, kamor je ba prispe! okoli 15. popoldne. Pod njegovim vodstvom stoječa komisija, kateri so pripadali veliki Župan dr. § p o r n . načelnik ministrstva notranjih zadev dr. Svetek, oba okrajna glavarja P i n-kava in dr. S e n e k o v i č ter preiskovalni sodnik dr. š m i d iz Laškega, so si na licu mesta ogledali ves dogodek, kako se je razvil spopad. Državni podtajnik Večeslav VVilder je po končanem komisijonefnem ogledu Izrazil pohvalo trboveljskemu orožnišrvn ter odobril njega đosedan'e postopanje.
Zvečer se je državni podtajnik W i I d e r vrnil v Ljubljano.
Kolikor se je mogel Vaš poročevalec Informirati, se vsa dosedanja preiskovanja organov oprave krijejo z rezultati sodne preiskave, ki se vodi z največjo natančnostjo, tajnostjo in točnostjo. Rezultati preiskave ugotavljajo neizpodbitno dejstvo, da so komunist? mačeti prvi nepadati z oror5^?n fn da Je bfl ta napad pripravljen, ^rffcofl značilno je za presojo položaja • je uradna ob-cftrkct'a n«rre!lenth ~r"i na^ev dognala, da je bil eden Izmed rdfh zadet od krorje Iz fcarablnke, fd je priletela nanj rz višine, vsled česar sklepajo, da
so komunisti streljali tudi Iz Rudarskega doma, kier so biH zbrani. Glede umora Fakina je zadeva Se danes zelo misteriozna.   (!)   Komunisti skušai stvar spraviti v napačno sled.
V celjske zapore so bfl! včeraj odpeljani 4 močno kompromitirani komunisti. Zaslišanih je bilo včeraj nad 20 rudarjev in udeležencev. Do sedaj se nahaja v celjskih zaporih vsega skupaj 15 komunistov, ki jim je dokazana udeležba pri napadu oziroma, kj so težko osumljeni
Konstatirati je treba na tem mestu, da je zadnje dneve v Trbovljah opažat! veliko število tujih oseb, ki skušajo posredno in neposredno vptiva?-ti na na daljni potek preiskave in pritiskajo na ljudi, da izpoved o komunistom v prilog. V spremstvu nekega komunista hodita okrog ljudi ter se pod pretvezo informiranja razgovarjata z rudarji in rudarskimi rodbinami klerikalna poslanca dr. K u 1 o v e c in Fran K r e m ž a r. Značilno pa ie dalje rudi dejstvo, da hodi po Trbovljah radiče-vec pos!. Trn jar v spremstvu svojega tajnika, baje novinarja.
Rudarji so zelo korist ernlrani ln preplašeni. Drugače vlada mir. kar je najboljši dokaz, da na včerajšnjih zborovanjih, ki so jih priredili Bemotovl socijalisti m narodni socijalisti, ni prišlo do nikakega incidenta Shoda sta se vršila popolnoma mimo. Govorniki so samo govorili stvarno k položaju, obenem pa skušali rudarje prepričati o potrebnosti organizacije pri njihovih strankah. Na prvem shodu soc. demokratov je govoril Bernot
Preiskava je zelo otezkočena m bo trajala najmanie en mesec, predno se oodo mogli napraviti definitivni in po* zirrvTri zaključki. Na podlagi sedaj zbranega materijala pa je jasno, da so nekateri komunisti v Trbovljah zelo kom-prorrrftirani, Že sedaj je preiskava dognal?-, da gre za velik komplot. Č-gar niti segajo daleč preko Trbovelj. Pričakovati je že v d oglednem času velikih razkrlrfl.
Izjava oblastnega odbora „flrjuna".
Fakin.
Slučaj
»Slovenec* je dne 2. t m. priobčil kot poročilo očividca tendencijozno zavito vest o talcih, ki so jih naše čete vzele ob pohodu od mesta poboja do mesta razvitja prapora v Trbovljah. Kot dodatek k tej vesti pa je »Slovenec« objavil infamno laž, da je bil od teh talcev eden kasneje justificiran po naših četah- Oblastni odbor je uvel o stvari najpodrobnejšo preiskavo in po zaslišanju očividcev in prič dognal sledeče:
Rudar Fakin je bil ujet istočasno s tremi razbojniškimi tovariši. Naši četnika so zalotili Fakina z orožjem v roki, ostali trije pa so bili zmetali orožje od sebe in so ga čete našle na tleh pri krivcih. Fakin je imel v rokah karabinko, pa je ni mogel rabiti, ker so ga čet-nilri nenadoma tesno obkolili, mu vzeli puško in je moral leči na tla, kakor se je to odredilo z ostalimi trerm, ki so jih zalotili v hiši.
Pri nadaljnjem pohodu v trg so stopali ti štirje ujetniki z zvezanimi rokami na Čelu sprevoda, kot zaščita zoper kak morebitni ponovni napad. Ujetniki so bili po razvitju izpuščeni vsi razen Fakina, ki so o njem trdili očividci, da je on ubil s karabinko Žarka Bo Itavzarja.
Da se ugotovi dejanski stan, je odvedla četa Fakina v gostilno, mu kupila obed in ga v mirnem razgovoru iz-praševala po inicijator jih. Zanikal je odločno, da bi ba streljal iz karabmke, pač pa je priznal, da je bila na glave oblastnih odbornikov razpisana nagrada
vsak po 5-000 D. Izpovedal je tudi, da 10.000 D, prapori pa so bili ocenjeni je inicijativa prišla iz Ljubljane, da je napovedano enako gibanje v celi državi in da to ni zadnji pokolj. Med izpraševanjem se pregledali odvzeto mu karabinko in dognali, da je bila sicer nabasana, toda po zarjaveli cevi so sodili, da ni bil iz nje oddan noben strel. Četa je nato Fakina izpustila na svobodo, moral pa je pred odhodom kleče poljubiti orjunaški prapor in prositi odpuščanja
Neposredno po izpustitvi je planila v gostilno desetorica Članov-d oma Činov, izpraševala po Fakinu in izjavila, da se je storila usodepolna napaka, ker je bil Fak*n glavni hujskač na komunističnem shodu ob 10. in so vsi ravno Fakina smatrali za onega, ki je vodil napad. Ogorčenje nad izpustitvijo je bilo splošno in težki očitki so padali na Četo. Ugotovilo se je, da se Fakinu ni skrivil niti las na glavi, dokler ga je imela med seboj četa. Vsaka trditev o kaki justifikaciji je plod zlobe »Slo-venčevega« dopisnika, je brez vsake podlage ln prosto izmišljena
Ako pa so bili v gostilni navzoči med raznimi gosti tudi ogleduhi napadalcev, so gotovo slišali Izpovedbe Fa-kinove ln so Imeli dosti vzroka, da se znebe predvoditelja, ki je po porazu postal izdajalec Materijal, najden pri Fakinu, imajo naši člani in ga predlože oblasti na vpogled.
Skrivati nimamo ničesar, mirno čakamo izida uradne preiskave.
Oblastni odbor »Orjune« za Slovenijo.
Nov dokument o vojni.
Gre za ekspoze v francoskem jeziku, Id ga je poslal »vladar neke nevtralne države« avstrijskemu cesarju Karlu jeseni leta 1917. Tej listini je bilo baje priloženo lastnoročno pismo dotič-nega vladarja
Nemški prevod tega ekspozeja je pred kratkim priobčil organ avstrijskih monarhistov »Oesten eichisehe Nachricbten«. Pred nekad dnevi pa je izšla v pariškem »Tempsu« kopija izvirnega francoskega besedila tega dokumenta, ki mn ga ie donosbd njegov dunajski dopisnik«
Predno priobčtao izvleček te B-stfete* moramo omeniti, da ta »vladar neke nevtralne države« ne more biti nihče drogi kot Španski kralj. Vsebina listine Ima samo še zgoxtovtoako vrednost In nam kaze, kako naivno so al predstavljan v dvorskih krogih  ie v
stro - Madžarske in kako neinformirani so bili o pravem mišljenju narodov monarhije. Podlaga tega poskusa, skleniti separaten mir med Avstrijo in an-tanto, je bila pa ta. da je hotel rešiti katoliški španski prestol zibajoči se prestol avstrijskega apostolskega veličanstva.
Glavne točke te Krtine so sledeče: Pričnejo naj se pogajanja z dvojno monarhijo radi sklenitve separatnega mira Avstrija bi od tega imela prednosti politične vrste, a povečalo bi se tudi njeno ozemlje; predvsem bi prišla Poljska pod njen vpliv m princ habsburške hiše bi zasedel ta prestol Avstrija bi dobila snprematijo nad slovanskim prebivalstvom Balkana (sic!) In popravo meje napram Srbiji.
(2e ta prva točka nam kaže, kakšen je bil ta katoliški načrt: Katoliški
pridemo pa pod -»snprematijo«, to se pravi, živeli bi v nekakšnem nemškem vilajetu).
Monarhija naj se postavi na moderno podlago, kakor ima to namen cesar Karel, in naj se definitivno osvobodi vazalstva riohenzollerr.rev (čitaj: protestantov). Ustanovi naj se podn-na\*ska federacija (sedaj vemo. odkod ima Radič ta svoj izraz!) ali pa federacija avtonomnih držav pod eno dinastijo (seveda habsburško) iu te naj bi tvorile eno carinsko ozemlje. Vsaka narodnost (po mnenju te cosr>ode <w> to bile samo narodnosti, ne n.i-odi) bi našla v novem cesarstvu udejstvitev svoje neodvisnosti.
Avstrijsko cesarstvo bi sestojak> tz Zgornje in Spodnje Avstrije, Tirolske, VorarlberŠke in večjega dela Štajerske in Koroške.
(Iz te točke razvidu no dve zanimivosti: štajerska meja bi bila menda nekje pri Celju, pač pa bi nam Slovencem; pustili komadič Koroške.)
Cesar bi vladal kot kralj nad kraljevino Češko. Ogrsko, Hrvatsko, in — morda tndi — Transsilvanijo. (Karlu je gotovo moralo ugajati, da bi postal poleg cesarja še Četvoren kralj!)
Velika alijansa bi vezala Dunaj, Varšavo. Prago. Budimpešta Zagreb, Bukarešto. Rim, Pariz, London. Bru-xelles, Madrid, Washington in Lizbono... CKaj si vse ni mali Moric predstavljal!)
Razen tega naj bi se sklenil separaten mir med Avstrijo in Romunska na H-le podlagi: Bolgarska dobi Do-brndžo, okolico Oršove dob? Avstrija enako se popravi v njeno korist meja v Transsilvaniji, med tem ko dobi nisko Besarabijo Romunija
Avstrijsko monarhfstično gfasDo objavlja k temu dokumentu dolg komentar, v katerem posebno poudarja da se cesar Karel ni vjel v »zanjko*, katero so mu nastavili.
Objavljenje tega dokumenta tvori del polemike med sedanjimi avstrijski-, mi   in   socijalnimi   demokrati kater! slednji so ostro napadali delovanje zadnjega avstrijskega cesarja
Razumljivo je, da avstrijski časopis ni izdal javnosti besedna lastnoročnega pisma dotičnega nevtramega vladarja.
Dame finega okusa
vabimo, da si ogledajo nedosežno
krasne vzorce jumperjev
po zmerni ceni v izložbi modne trgovine
f ran Mič, pred škofijo 19
L222_._
"1
(Naš novi podlistek.)
Danes končujemo grofa Atekscja Tolstega znameniti roman »Polet na Mar $«. ki je vzbudil zlasti v franco* .tki javnosti največjo pozornost in j* bil, dasi je izšel Šele koncem lanskega leta. preveden že skoro na vse evrop* ske jezike. Prepričani smo, da je ta roman ugajal pretežni večini naših naročnikov in čitateljev, dasi ni pisan po tako priljubljenem vzoren raznih detektivskih povesti.
Da naše čitatelje in naročnike še bolj zadovoljimo in jim nudimo tudi nekaj spremembe, smo pridobili zna* nega našega pisatelja in pesnika drja, Ivana Robido, ki si je svoječasru*< pod psevdonimom A t a s t o r zlasti kot pesnik pridobil v naši knjiže\rnostt veleugledno ime. da je nam dal na* razpolago in v priobčenje svoje najno* vejše izvirno delo — dramsko pesnitev, roman v vezani besedi »ROZE OB POTU*. Delo se odlikuje po svoji napeti vsebini, po svoji res pesniški dikciji in lepem jezika. Kar pa daje romana posebno prednost, je to, da se dejanje vrši na domačih tleh,-v Ljubljani, in da ima to dejanje zgp* dovinsko podlago in ozadje.
»Rože ob potu« začnemu priobče* vati v nedeljski številki, U ver jeni smo,. da ustrezimo z objavo tega velezaw\ mivega originalnega dela, ki izpolni tudi, veliko vrzel v naši književnosti. P**0, težni večini naših naročnikov in čita*\ teljev,   ki gotovo hrepene sedaj bofj kakor kdaj preje po umotvorih, ki se nanašajo na domačo grudo tn so pisani v stilu in duhu naših domačih klasika**.
Obsežnejše izvirno delo je po*: stalo v podlistka naših dnevnikov ve» lika redkost, zato smo prepričani, da bo čitajoče naše občinstvo a radostjo segalo po našem novem podlistku, ki nudi čitateljem izreden duševni užitek* kakršnega nimajo pri večini sedanjih modemih književnih proizvodov.
Nadejamo se, da ohrani novi pod«, listek listu ne samo vse stare narod*j nike, marveč tnu pridobi faatfc mnojfr
Tađl
o Binkoštih
lzlde
„Slovenski Narod"
▼ pomnoženi in povečani izdan. — Oglase za to Številko sprejemamo
te do sobote dopoldne do 10.
Uprava,
Dnevne vesti.
Pri nas in na Hrvatskem«
Pri nas v Sloveniji ni bil, kolficor "je nam znano, zaplenjen Se noben list, odkar je bila v parlamentu sprejeta ustava. Ista ustava velja tudi na Hrvatskem, vendar pa ta ustava na Hrvatskem državnemu prav ciniku ne brani, da bi ne konflskoval listov, ki se pretrese proti zakonu. Prav ▼ torkovi številki zagrebškega »Hrvata« Čitamo, da Je državno pravdnlštvo Že 66krat zaplenilo ta list m sicer na temelju ustave člena 13. m 138.
AH se pri nas proti tema Členoma ustave se ni nobeden Ust pregrešil? [Kdor o naših razmerah ni poučen, bo to pač sklepal Iz dejstva, da naša državna oblast še nI izrekla, odkar imamo >nstavo, nobene konfiskacije, toda tisti, ki dan za dnevom čltajo naše klerikalne in druge, tem sltčne hste, vedo, da ne izide skoraj — rekli bi skoraj — nobena številka teh listov, v kateri bi se ne kršile določbe kazenskega zakona in Vidovdanske ustave. No, konfiskacij af bUo. ker je pri nas v veljavi tiskovna svoboda. Da, tiskovna svoboda je prav •jotovo idealna stvar, toda za državo, Id ie nastala is štirih državnih tvorb in katere prebivalstvo je v velikem delu Se prepojeno starega avstrijskega dnin« je takšna svoboda pogubna.
To lahko danes vidimo pri nas in morda še v veliko večji meri na Hrvatskem. Nebrzdana svoboda tiska Je največ zakrivila, da se naša drŽava Še danes ni na znotraj konsolidirala in da so se politične strasti tako razvnele, da posamne politične stranke nimajo veC pred očmi kot svoj najvišji cilj blagor države in naroda, marveč samo svoj strankarski interes, tn da je nji-jhovo geslo: »K vragu država, samo da ostane stranka!
Državna ideja je bila pri nas po prevratu že globoko ukoreninjena v srcu najširših mas. Strup, ki je prihajal v n mase dan za dnevom iz klerikalnih in drugih protidržavmh časopisov, pa je m razpoloženje v narodu danes že ma-ilodane popolnoma ndušU. A naše dr-jzavne oblasti so mirno trpele to sistematično zastrupljanje javnega mnenja in Tnso ničesar ukrenile v obrambo državne misH. Zato so razmere pri nas tako obupne. Ako se z merodajne -strani v najkrajšem času ne izvrši potrebna remedura. se bojimo, da v doslednem času izgubimo vse prireditve velikega časa po prevratu in ob osvoboditvi
Zato apelujemo ob enajsti uri na vse one, ki imajo v rokah krmilo države, da se ojunačijo in končno energično posežejo po sredstvih, ki jih jim daje na razpolago — zakon v zaščito države.
Čemu imamo ta zakon, ako ga državne oblasti same ne izvajajo, marveč v nasprotju z njimi mirno ki ravnodušno trpe, da ogrožajo proti državni elementi na vseh koncih in krajih že obstoj naše kraljevine?! Zganite se- do-kler je še čas!
★  * ★
— Demanti državnega podtajnika VFUderja. Z ozirom na brzojavko is Beograda, ki jo je priobčil današnji »Narodni Dnevnik« in ki veli, da je po mnenju g. državnega podtajnika Wilderja trboveljskih dogodkov kriva »Orjuna«, smo od g. državnega podtajnika pooblaščeni, da to odločno demantiramo. Gosp. državni podtajnik se ni nikoh in proti nikomur izjavil v taj smeri.
— Preiskava rad? trboveljskih dogodkov. Službeno razglašajo: Včeraj popoldne Je državni podtajnik v notranjem ministrstvu g. Večeslav Wilder (Odpotoval v spremstvu načelnika oddelka za Slovenijo g. dr. Frana S v etika in velikega župana g. Sporna v ;Trbovlje ter se dal na licu mesta od merodajrdh faktorjev informirati o vseh podrobnostih nedeljskih dogodkov in dosedanjem poteku preiskave. Zvečer se je vrni! v Ljubljano* V Trbovljah Je ostal načelu* v noiianjem ministrstva iS. Kos ta Janković, ki vodi preiskavo s upravne strani <X Jankov** bo po končani preiskavi stavi tozadevne poJrahne
F Ljubljani, orne 5 Jani j a 1924.
o priliki koroške
— Slava ta* Danas, 5. junija se Je vršila v Aleksandrovi vojašnici na Dunajski cesti slava HL arffljerijskega polka In sicer v spo-
ofenzfve 1919. leta prvikrat stopile na »Gosposvetsko polje«. Kasarna Kralja Aleksandra L se je za to priliko ozal&ala z zelenjem. Pred vhodom je s tražila častna straža, K slavi, ki je pričela točno ob 10. pred-poldne s službo božjo in z rezanjem kolača po pravoslavnem načinu,   so se zbrali odlični zastopnfici državnih, konzularnih in drugih oblasti. Opazili smo vel. župana g. dr. Baltiča, vet župana g. Sporna, delegata dr. §av-nika, pol ravn. dr. Gustina, mag. ravn. dr. Zamika,   ravn. trgovske akademije dr. Bčhma, preds. Ljubljanskega velesejma g. Bon ač a, nadalje gen. konzula češke republike g. dr.  B e n e 5 a,  konzula francoske republike g.   De Flacha. belgijskega konzula g. Dularja, nadalje nrin. na razp. g. dr. Žerjava » druge odlične zastopnike ljubljanskih javnih oblasti. Med damami smo zapazili go dr. B a 11 i č e v o.   Po prihodu zastopnika komandanta Dravske divizije, brigad-nega generala g. Živkovića je podpolkovnik Miladinović pozdravil goste ter otvoril slavo. Po službi božji Je podpolkovnik MiladinovSč v imenu odsotnega  komandanta 16. artfljerijskega polka nagovoril moštvo polka ter pre-dočil pomen današnje slave, ki se vrši v spomin zgodovinskega trenotka, ko so   polkove   baterije prvič stopile na sveto zemljo koroške »Gosposvetec ter tamkaj prisegle osveto za naše splošne nacijonalne ideale. Svoj govor je zaključil s klicom »Zivio kralj Aleksander in njegov kraljevski dom«, ki ga ie ponovilo moštvo celega polka. Po pod-polkovnikovem govoru je godba intonirala državno himno, nakar so se izmenjale  med   komandantom in oficirji ter prisotnimi gosti običajne čestitke. Gosti in oficirji so odšli na zakusko, ki so jo priredile oficirske dame. Odtoa so prisotni prisostvovali defilaciji. Po defllacijl se je začela celodnevna vojaška   veselica.   Veselične igre so se otvorile s prostimi vajami, ki so jih izvajali povečini vojaški novinci. Proste vaje je aranžiral podp. E1 s n e r. Vojaki so vaie izvajali prav čedno ter z gibčno inteligenco. Sledil je karusel s konji, ki ga je priredil polk. adjutant podp. K o 1 b. Mrtvo baterijo je izvajala skupina pod vodstvom strumnega kap. Kneževića, Popoldne pa se je veselica zaključila s prav uspelo nogometno tekmo med izbranim moštvom 16. polka in rezervo SK Primorja na igrišču SK Primorja tik za Aleksandrovo vojašnico.
— Poset Postojnske jame. Drž. obmejni komisafijat na Rakeku nam piše: Z ozirom na vesti, ki so razširjene med občinstvom, da bo za bmkoštne praznike obiskovalcem Postojnske jame dovoljen prehod meje brez potnice ln viza »prosim, da objavite v Vašem cenj. listu, da bodo italijanske obmejne oblasti zavrnile vsakogar, ki bi dopo-toval brez vidirane potnice. — Isto tako tudi tukajšnji komlsarijat nima nikakršnega navodila, da bi se našim državljanom, ki hočejo posetiti Postojnsko jamo, učinile kake olajšave in so dosedanji potni predpisi še vedno v veljavi
— Fenomenalna hitrost naših oblasti Danes teden smo dobili v Ljubljani v roke Radićevo glasilo »Slobodni Dom« z dne 28. maja. V tej številki je Stjepan Radič napisal celo vrsto člankov. Uvodni članek nosi naslov »Sami so si odsekali glavo«, drugi »Živio suverenitet naroda, živela republika!« tretji »Sovjetska Rusija kot prvi faktor svetske politike«, četrti »Stalnost v politik), gibčnost v taktiki« in peti »Pašfc uničil ves ugled Srbije v Ameriki«. Bedasto, demagoško prikrojei*, vsebino prvega Članka smo podali v nedeljski številki Tudi vsi ostali člank/ so tako demagoški zlobni m lažnjivi, da smo se čudili kako so mogli v javnem glasilu zagledati hič belega dne. Ni je na svetu državne oblasti, ki bi mirno trpela, da bi se svobodno smeli objavljati Id razpečavati taktni blazni Izbruhi najnavadnejše demagogije, kakor so ti Radlčevi članki Naše državne oblasti so imele »Slobodni dom« v rokah že ves teden, ne da bi kaj ukrenile, šele danes, torej po pulska celega tedna so izdale ukaz, naj se ta Številka »Slobodnega doma« no poštah laptenL To Ja vsekakor fenomenalna hitrost
hmmIt/v Am rwrkž*~—* uradi ni*
majo kaj konfiscirati, ker so Radićevo glasilo vročih naslovnikom že — pred enim tednom!
— Iz xd-avnlike služb«. Imenovani so: ** mmiamam sekundarna v UubUanmki bolnici dr. Leon & a v a i k, za okrajnega zdravnika v Novem mestu dr. Viktor Grego r i e, za okrajnega zdravnika v Kranj« dr. Božidar F a J d i ga .
— Iz državne služb*. Imenovana, sta: zrn ravnatelja agrarne direkcije v Ljubljani ravnatelj agrarne direkcije v Sarajeva dr. Anton F a j fali k. za tajnika L kat. pri agrarni direkciji t Ljubljani dr. Jakob Ste-f n n e 1 č, doslej tajnik iste kategorije pri okrožnem agrarnem urada v Maribora.
— Bratske pozdrave pošiljamo vsem naročnikom in "čitateljem časopisa »SL Naroda« fantje: Ivan Perma, Slovenec, Djn-ro Bumboftirović, Srbin, in S t evo K o t a C i č, Hrvat, Trraraki pomočniki v Mfletiču v Bački.
— Ne v Mehiko! Izseljenima komlsarijat v Zagrebu javlja poročilo neke naše tvrdke Iz Mehike, ki poroča o tamošnjih razmerah tako-le: Delavski razred v Me-hflffi ne najde zaslužka. Prvič, ker so v Mehiki vedno državni prevrati, vstale itd. tn drugič ker so plače tako nizke, da nas delavec trpi pomanjkanje. Tukajšnji domačini delajo za jako nizko plačo in delodajalci jih raje sprejemalo, ker lažje vzdržujejo vročino. Prehod iz Mehfke v Zedinie-ne drŽave je prepovedan ln je večina teb, Id so poskušali preiti v Zed. države, slabo naletela.
— Komunisti hi Husovs proslava. deski komunisti ne bodo proslavili spomina velikega Ceha Jana Husa, Tako vsaj je sklenil izvrševal ni odbor komnnistovske stranke ter Je ta ukrep utemeljeval na »silno duhovit« način: »Ta slavnost« —- pravi generalni štab čeških boljsevikov — »ni nič drugega kakor prazne in jalove parade, s katerimi se ime Husovo enecasča in bi 1 njimi samo radi prikrili grozne zločine in naaadnjastvo itd. Itd----«
— Bančn! zavodi ne poslujejo na bin-koštno soboto t. J. dne 7. Junija ti. tn ne kakor je bilo v včerajšnji notici pomotoma objavljeno 19. Junija ti Društvo bančnih zavodov v Sloveniji
— Iz Rogaške Slatine. Podružnica Slavenske banke posluje od t t 0. dalje v prejšnjem prostoru zdraviliškega urada tik parka. — Beogradski Dom, ki le bil pred loti zavetje invalidom, le v svoji notranjosti predelan in preurejen, da sprejme lahko mnogo postov. Dolga vojaška baraka za Slatinsktm domom je bila preteklo zimo podrta. Ž njo je izginil zadnji spomin na vojno. — Ravnateljstvo se trudi, da bi doseglo mir in red v parjdu, tako da bi ne bilo pritožb s strani gostov. To se tiče v prvi vrsti otrok. Igranje in kričanje je zabranjeno. Igrišče za otroke Je za nalival-nico; prostor ie velik In primeren. V parku naj ostajajo otroci pri svojih materah m služkinjah. Psi v parku na vrvici I Lahko ostanejo doma! — V bližnjem Rogatcu, gnezdu nemških sršenov, bo Julija velika sokolska prireditev. — »Slovenski Narod« se prodaja sedaj, ko prihaja večerni vlak, po trafikah že zjutraj ob osmih.
— Kdo ga pozna? Izseljenska komlsarijat v Zagrebu javila: Po poročilih našega generalnega konzula v Newyorku le umrl dne 23. maja 1923 v kantonu Ohjo John (Janez) Sivi, star okoli 32 let. rodom te naše kraljevine. Pokojnik ie zapustil 636 dolarjev, ki pripadejo državi, ako se ne najdejo njegovi sorodniki ali nasledniki. — Kdor bi vedel kake podatke o pokojnikovih sorodnikih, naj to lavi Izseljeniškenro kornisarijatn v Zagrebu, (Kamenita ulica 15.) s pozivom na njegovo številko 9066-24.
— V pojasnilo. V včerajšnjem poročilu o pogrebnih svečanostih je bilo tuđi ome* njeno društvo »Zora«. V pojasnilo pristavljamo, da se je pogreba udeležilo d. s. d. L L »Zora«, ne pa društvo trgovskih akademikov »Zora«.
— Uvedba selske službe pri poitl Vid. S 1. junijem ti se uvede pri pošti Vič dostavljanje postnih pošiljk po selškem pismonoši v kraju Brdo. Dostavljalo se ho vsak dan razen ob nedeljah.
— Iz Amerike. V kraju Bend je nrnrl rojak Ignac Turk v starosti 40 let. Umrl je vsled preobilega zavfivsnja pijače, katero *e pil iz žalosti nad smrtjo svoje žene, umrle mu pred sedmimi meseci Zapustil je dva otroka v starosti 7 in 18 let. — V Chicagi je umrl Slovenec Karol Pelko, Id je zapustil ženo, dva sinova in dve hčerki — Kakor smo že poročali, je bil februarja meseca po« vožen ns Brosdwsyu v Newyorkn od avtomobila Prane Galle. Njegova žena je dobila od šoferja, ki ga je povozil 400 dolarjev odškodnine. — Pri vožnji z avtomobilom sta so ponesrečila Rudolf Lozar in njegov rova* ris. Poškodba ni težka, — Dne 5. maja Je umrla v kraju Jotiet 14letna Kristin« Stalzer. Zapustila je starše, šest bratov in štiri sestre. — V Clevelandu se je poročil Anton Vesel
z Marijo Poznikovo. V Clevelendu je umrla i Marija Pote roj. Krevs iz Nemške vasi, občina Trebnje. Umrls je v starosti 40 let. Zapustila je sedem otrok. V Ameriki je bivala j 22 let. — I sto tam je umrls tudi 751etna Marv Novak, rojena Hegier. rodom iz kočevske okolice, V Ameriki je bivala nad 32 let. — V kraju Saginaw. Michigan je umrl v starosti 29 let Fran Kralj. Podlegel je pljučnici V istem kraju Je umrl tudi rojsk Valentm Turk. Bolehal je več let za naduhe. — V Clevelandu Je dalje umrl rojak Ferdinand Cankar. Družini Jakoba Mulca ie umrl sin* ček William. — Podlegel je operaciji, izvršeni na slepiču. — Za vročinsko boleznijo je umrl Janez Lončar. Zapušča ženo, hčer in sestro. — Umrl Je Matija PineoKč v starosti 96 let. Pokojni je bfl doma is vasi Planina, fara Sv. Kril pri Kostanjevici V Ameriki je bival 33 let. — Družini Debcve * Clevelandu je umrl 71etm sinček Vnctor. — Slovence P. Eracst is Clevelanda je leta 1922 psdel na cestnem tlaku in si Je pri tem zlomil nogo. Nato Je tožil mestno občino in sedaj mu Je sodišče prisodilo 12.000 dolarjev odškodnine,_V Clevelandu Je povesil
svtosnob.il triletnega sinčka družine Salomon. Deček je dobil le lahke poškodb«. — Na
j napaden rojak Fran Kcsnidsr is CoQmwoo-\ da. Napadla sta ga dva ml«*** bandita, ki sta mu odvzela ▼es denar. K sreči je imel I pri sebi smo dva dolarja. — V Bedfordu je i umri po dolgi m hudi bolezni rojak Josip ! Debeljak. — Istotam sta se poročila Frank i Buh in Ana Portuna. — V Chicagi so našli t v bližini Bine Island A ve truplo nekega mo j škega, v katerem so spocnaH 241etnega Slo-j venca Josipa Novaka. Bil je ustreljen. V j chreaski bolnici Je umrla  ISletna Justina I S rebrn ak. — List »Amerikanski Slovenec« je prišel ▼ druge roke. Kupilo ga je več Slovencev ir Rockdala za 25.000 dolarjev. — V Morgantownu je umrl rojak Anton Med* i ved m ▼ Aspetm Janez Mehle v starosti 68 let
— Sarajevski kongres Narodnega ženskega saveza. Na včerajšnji seji kongresa
, Narodnega ženskega saveza se Je nadalje-, vala razprava o sestavi centralnega odbora. Po daljši debati se Je kongres zjedlnil
■ na sledeči razdelitvi odbomisklh mest: Beograd dobi predsednico, podpredsednico, % tajnici in 5 od bom i c, Zagreb podpredsednico ln 4 odbornice, LJubljana podpredsednico in S odbornice. Vsem ostalim m op tom pripade na vsakih 5 društev po ena odbor-niča. Prihodnji kongres se vrti v Skoplju. Za predsednico Narodnega ženskega pa veza se kandidirata ga. Tvanič ln ga Lozanlč. Zvečer Je Beogradčanka I>e Majo predavala o rasvoju In delu žene v Srbiji Uspelo predavanje je želo splošno odobravanje.
— Paketi v Ameriko. Po carinskih predpisih, ki veljajo v Zedmjenlh ameriških državen, morajo biti poštni paketi, ki se pošiljajo v te' države, sledeče opremljeni: Na paketa samem, pa tudi na vsakem ko-! sn blaga, ki se v tem paketu pošilja. Je j treba vidno označiti države, v katere Je : bilo dotično blago izdelano, na pr. »Made t ln......(državo je treba napisati v latinici). Za pošiljatelja, ki pošiljajo v Zed In j ene ameriške države, večje količine blaga, Je najugodnejše, da si nabavijo primerno Štampiljko. Za vse one pošiljke, ki nimajo takih označb, pobira ameriška carinsko oblast še posebno pristojbino m sicer 10% eenllne vrednosti dotičnega blaga.
— Stara   Vrhnika,   Tukajšnje  gas fin o
drnStvo priredi vrtno veselico S. Julija, v slučaju slabega vremena 13. Julija s Jako bogatim sporedom, na katero opozarjamo si občinstvo te sedaj. — Tudi letos izda društvo ob tej priliki ust »Podkuranski Vestni k« z Jako zanimivo vsebino. Prosimo vse, kateri tele poslati sa list kak spis, oglas, ali žele list prodajati proti dobri proviziji v svojem lokalu, naj se blagovolijo obrniti takoj na društvo za pojasnilo. Priporočamo list posebno glede oglasov (Inseratov). ker bo list izšel v večji nakladi ln lepši obliki kakor leta 1922. ter se bo prodajal po celi Sloveniji, med našimi rojaki v Ameriki itd.
— Sprejem dveh krojačev In dveh čev-| Ijarjev. Uprava 4, zavoda za izradu vojne i odeče v Zagrebu sprejme dva mojstra-kro-j jača in dva mojstra-čevljarja. Ponudbe do
■ 1. Julija ti pri upravniku imenovanega za-j voda. Oglas v pisarni trg. sborniee v LJubljani
— Policija tn nočni mir. PBejo nam-Policija se Je vendar enkrat ojunačila in je izdala naredbe proti kaljenju hišnega miru v hišah. Dvomimo pa, če bodo sedaj gotove stranke nehale cepiti drva ob štirih zjutraj, druge stepati preproge ob 11. zvečer m ščeneta po balkonih in dvoriščih bevskati ponoči. Bojimo se namreč, da bodo vse te odredbe ostalo lepo na papirju, saj vidimo n. pr. kako se izvaja pasji kon-tumac. In če bo v hišah mir, kaj pa po cesti, katere odmevajo od kričanja in bes-nenaja pi ianih ponočnjakov, katerim po cele ure nihče ne brani njihovega huron* skega divjanja. Komaj pa zaspiš, ubit od pijanega rjovenja, bevskanja m tuljenja psov in brnenja avtomobilov na cesti po cele ure, ie se oglase ob štirih zjutraj zvonovi s svojim cinglanjem m hučanjem in mučijo ubogega duševnega delavca ter mu kratijo prepotrebni nočni mir. O stoji stoji Ljub-
— Policijska kronika, Ovadbe: izgred 1. poškodba tuje lastnine S. cestno-policijski red 7, nedostojno vedenje 1, pasji kontumac 2, pretep 1, prekoračenje polic ure L Aretacija. Prijet Je bil brezposelni knjigovodja Vinko Kmet lz Velke Loke, ki Je Katri Drnovšek, stanujoči na Emonski cesti 10, ukradel oktobra meseca preteklega leta več obleke v vrednosti 3000 Din. Kmet je zasledovan še lz leta 1921, ko je Mariji latinic na Vrhniki ukrade! 11 dolarjev.
—- Tatvin« v vlaku. Posestnikevemu sinu Ivanu Bojerju iz Hriba pri Kočevju Je bilo med vožnjo Karlovac—Črnomelj ukradeno 90 dolarjev in 4000 Din. Denarnica je bila Is rdečega usnja, bankovci pa po B. 10 tn 20 dolarjev.
— Rasne tatvine. V Stražiščn pri Pre-valjah so vlomili neznani storilci pri posestniku Ivanu Konečniku in odnesli perila ter obleke v vrednosti 1400 Din. — V Zapleni občina Vrhnika so tatovi obiskali posestnika Frana Tre k a, kateremu so odnesli različna UvUa in nekaj obleke v vrednosti 2670 Din — Rudarju Franu Krku t Orižah Je bila ukradena ura s verižico, vredna 250 Din. — V Ormožu so vlomili neznani storilci pri trgovcu Ivanu Veselicu. Odnesli so razno sukneno blago v vrednosti 6000 Din.
— Josipu Koširju   lz  Ljutomera   Je bilo ukradeno 1500 Din vredno kolo.
— Samomor v bolnici V torek zvečer se Je na knrirgičnem oddelku ljubljanske bolnice ustrelil Ivan Stelzer, kapetan v pokoju tn kital posestnik v Laškem. Strel is brovrninga ga je zadel v srce in Je bil takoj mrtev. Pokojni Je Izvršil samomor iz obupa, ker Je bolehal na neozdravljivi bolezni
— na želodčnem raku-
— Tragična smrt. Na kolodvoru v Met-Hkl Je vlak povozil pomožnega sprevodnika Frana Kosa lz Metlike. Lokomotiva mu je Ha čez prsa tn ga skoraj popolnoma razme-sarila. Kako Je zašel Kos pod vlak, te ni dognano.
— Vlom. ▼ Jakopičev paviljon v Lat-termanovem drevoredu so v noči 2. tm. vdrli neznani zločinci ta odnesli iz ateljeja nekaj obutve ta oblaka ▼ skupni vrednosti
f 1370 Din. Ukradeni predmet: so bili las* akadazniC^oi;a kiparja Ivana Zajca. O vlomilcih ni sledu.
— Usodepolna neprevidnost. Vr&n Jak-še, 19 letni brlvuki pomočnik iz LjuoU&ae, stanujoč v Trnovem, Cerkvena ulica »L. 21, Je odšel včeraj t. j. v sredo popoldne v Mestni log. S seboj Je Imel samokres, s katerim se je i£raL Nenadoma se je samokres sprožil in krogla je zadela Jakieta v trebuh. Načli so ga vsega v krvi letećega na licu mesta v logu. Prepeljan je bil s refcil-nlm vozom v bolnico. Njegova poškodba Ja smrtno nevarna in je malo upanja da okre-va,
— Težka nesreča na kolodvoru. Anton Kokaij, delavec pri pofetnein ln brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani, se je peljal suoci okoli pol 19. domov v Vel ko vas pri Litiji. Vstopil Je v vlak in se naslonil na le napol priprta vrata vagona. Med vožnjo pa so se vrata odprla ln Kokaij Je padel iz vlaka. Dobil Je težke poškodbe na glasi tn ao ga prepeljali v bolnico.
— Novo zastopstvo pfra v LJubljani.
Na Sv. Petra cesti 85 se je ustanovila nova zaloga piva iz pivovarne Ooet2 v Mariborr. katero vodt g. Vaelntin Jafcše. OgiedalJ smo si prostore, ki so povsem moderno h hi-Kijenčno urejeni ter vknia nad večja čistota. V točilnici Je nameščen veEk kompresor, ki skrbi za stalen dotok vode, kjer izpira*r> stekelnice, dalje snaitlni, napolnilo: fen ra-maširal stroj itd. Kr^npresor z moderno hIa-đSno napravo oskrbuje hb<fkrloo prve. v kateri se hfcratn lahko oblafo pokirujri vagon sodčloov piva. Take vrsto hladilnic Ims-mo baje le v štirih mestih: v Beovrradu. Zagrebu. Sarajevu in v LJnbRant. Ta zaloga piva Ima izvrstno bek> murćno pftro ter črno pivo znamke »Boks«. To črno prvo Je «rpe-diaHteta za športnike. Je močno ln tzbor-nesa okusa. PnjateJlem dobrega prva bo s tr> novo zalogo Jako astre*"eno.
— Pivovarna Union v Sp, Sliki, ki Je bila lansko Jesen stavljena pod državno nadzorstvo, Je sedaj rešena sekvestraclje
K
INO IPEAL
Predvaffiofe od četrtka 5. do ?£tev&l aedelj* 8. junija 1924
i o
i
D E I
Dovršenost filmske industrije od družbe .Vita*, katera Je v LiuMjani te znana po »Beneški kurtizani-, seveda je .Hotel Potemkin* v sceneriji in slikah, pikantnosti m krasoti toalet še mnogo boljši. Vsebina je doživljaj mladega, bogatega, skrajne raz k osno s ti in življenja sitega lorda, kateremu življenje, bodisi se tako mično, ne poja, Je pravi sovražnik žerrstva in ob neki priliki, ko ga njegov stric nagovarja, da bi se oženil — tm pokaže sttko kr*ao-tiee — sosedin Je, katere pa on niti ne pogleda, ter jo zanicljivo vrže na tla. MaSčevanJe za to nra ne odide. V svoji razburjenosti sklene z nekim nepoznan cem pogodbo, da ga tekom treh tednov, to je predno dovrSi 30. leto svoje s:?. ■ ros ti, usmrti hi da gaosmrtj se popre je obvesti Kratek čas sa tem, na neki avtomobilski vožnji, se avto pokvari hi Je primoran prenočiti Izven hiše. Tu pa se prične misterij hotela Potemkin. Prizor za prizorom Je napetejsi in zanimivejši, koncem konca se strastno zaljubi ravno v dražestno, ljubko sosedinjo in ko se zbudi na prostem, ne ve sli Je bilo vse to sen ali kaj. Odslej Hobi m noče umreti. Dan pred smrtjo pa ga neznanec opozori, da mu je umreti in po raznih duševnih In tudi osebnih bojih mu njegov stric pove, da je bilo vse to pravcata filmska šala, seveda brez zaroke med njim In krasoti co sosedinjo ne os. a ne.
Občinstvo se opozarja na poset tega res krasnega iilma, katerega podpisano podjetje mirno hvali in priporoča. Poset mladini k temu programe pa seveda ni dostopen.
Predvajanje se prične odslej naprej ob delavnikih: ob A., pot 6., pol & in 9. url, ob nedeljah pa po navadi : dopoldne ob pol 11. mi, popoldne ob 3., pol 6-, 6-, pol 8. ln 9. uri.
3805 .KINO IDEAL'.
IZ CELJA-
—c Porotne razprave. V sredo sta se pred porotniki zagovarjala racfi ropa Fran Bevc in Ciril Koprive, Oba sta že pTedkaz-novana. Bila sta sele pred nekaj meseci izpuščena iz zaporov okrožnega sodiSča. kjer sta odsedela skupaj neko kazen tn se že tam dogovorila, da bosta Jco bosta prosta, skupaj nadaljevala svojo nečedno obrt — Dne 12. marca 1924 sta v nekem gozdu blizu Kalobja napadla posestnika Valentina Brečko, ki se Je vTacal s sejma v St. JurJu ob. J tri. žel, ter mu vzela Istnico z gotovino 1040 D. V Šibeniku pri Št. JurJu sta 30. marca 1924 pri posestnicJ Mariji Vra-blč* oropala hranilno knjižico, glasečo se ca 10,000 K. 3460 K gotovine, 1 par čevljev, lhleb kruha ta nekaj masti. Prt tem le Koprive Vrablčevi grozil z vtirjekom. Bevc pa Je stal na straži z gorlačo. Dne 31, marca 1924 sta Izvršila t tatvtnt eno pri JurJu SvetelSeku v Oori prt Š*t Jurtu, kjer sta pokradla več stvari v skupni vrednosti 1577 K. Ani PodgorSek v Brcah* pa sta ukradla vejj steklenic žiranta v vrednosti okrog 236 Dl Ptofptofld so tsMb (KrtnA
Štev   129
»SLOVPNSKI   NAROD«   dne  h junija
:Siran 5.
razen dveh vprašanj  glede Bevca, nakar Je sodni dvor obsodil Frana Bevca na 4 leta, Cirila Koprivca pa na 5 let težke ječe. —c Radi hudodelstva poneverbe se bo
zagovarjal pred poroto dne 11. t m. Matija Bočko. Ta slučaj je bil že naknadno razpisan.
—c Ljudsko vseučilišče. Zadnje predavanje dne 2. t m. je oskrbel gosp. bančni uradnik S a d a r. Predaval je o »zrakoplovstvu«. Podal je kratek oris zgodovine razvoja aeronavtfke, potem pa je v poljudni obliki s pomočjo risb na tabli in fotografičnih slik raztolmačil konstrukciio m funkcioniranje modernih avionov. Predavanje je bilo zanimivo in so mu poslušalci sledili z zanimanjem. — LJndsko vseučilišče ima svoj cbčni zbor dne 12. junija ob 20. zvečer v risalnicl meščanske šole.
—c Staro voiaško bolnico na Ljubljanski cesti so pričeli te dni podirati Bil ie to že skrajni čas.
—c Gledališki večer. Uprava mestnega gledalca pripravlja za zaključek sezone gledališki večer s prav pestrim in zanimivim sporedom v veliki dvorani Narodnega doma. Sodelovali bodo člani Udruženja gled. igralcev iz Ljubljane in naibolise domače moči. Večer bo imel umetniško-za-baven in družaben značaj ter se bo vršil pri pogrnjenih mizah, čisti dobiček le namenjen za kritje deficita, ki ga izkazuje letošnja gled. sezona in ki je tolik, da resno ogro?n nadaljnji obstoj mestnega gledališča. Ta večer se vrši v soboto dne 14. lun H a.
k—e V mestnem gledališču se prrprav-rla kot zadnja noviteta v tej sezoni »Ma-dame Monerodin«, francoska veseloigra v treh delanjih.
—c Fazms službe. Mestni magistrat razpisuje službo pobiralca občinske cestne naMade. Prošnje je viožirj pri mestnem uradu s potrebnimi prilogarni najkasneje do 10. Junija.
—c Kopališče »Dlana«  ob Sav mi na
Bregu je odprto od 1. lunlja. Dijaštvo ima v kopališču znižane cene.
»KINO TIVOLI«.
Četrtek 5. do nedelje 8. junija.
„Hmm igra."
Drama   v   petih   dejanjih izvanredno zanimive vsebine ter divnih naravnih posnetkov. V glavni vlogi slavljena umetnica LOTTE NEUMANN. Vsak   gledalec   odide   zadovoljen iz kina!
so namreč konfiscirali. Na dražbi pa ga je nakupil narodno zavedni carinik g, Mirko
Kogoj ter poslal vse tri košare v Ljubljano z izrecnim navodilom, da se krasne cvetlice uporabijo pri pogrebu žrtev Orjune.
—m Žalna proslava. Mestna O r juna Maribor je sklicala za danes (četrtek) zvečer v Narodni dom veliko žalno proslavo v spomin v Trbovlj tn padlih žrtev Orjune.
—o Nakup hiše za srezko oblast. Sedaj, ko se je mariborska oblast za silo Že nas ta« nila v poslopju okrajnega glavarstva, so prišli šele na to, da trajno vendar ne bo šlo s stisnenjem posamnih uradov Baie že kupu« jejo Kiffmanovo hišo poleg glavne pošte, kjer bi nastanili srezko oblast, in sicer najraje obe (levi in desni breg Drave). Pone* srečene kupčije dveh velikih hiš v Gospo« skl ulici, namenjenih za sedež oblasti, bi se radi sedaj iznebili s prodajo. Smola pa je tu, da je danes v Mariboru vse polno starih hiš na prodaj po skoro polovico nižji ceni kakor so bile hiše vredne ob času, ko je vlada kupila hiši v Gosposki ulici.
Ljubljanska porota.
VLOM PRI .LOVŠINU« V GRADIŠČU V LJUBLJANI
(Nadaljevanje.)
Popoldne je bfl zaslišan najmlajši obtoženec Jereb, ki je, kot smo že omenili včeraj, v bistvu vse priznaL Tovariši so ga klicali Stanko ali pa največkrat >ta mali«. Toda ravno ta »ta mal« jim je napiavil največje preglavice s svojo izpovedjo. Med drugim je povedal, da je šele drugi, ko je bral časopise, zvedel kakšen plen, da so pravzaprav pri Lovšinu napravili. Ker pa je on dobil za svoje delo samo 50 D, se mu pa res nI izplačalo. Brez dela sem bil, pa sem naletel na to družbo, pravi. Ko smo imeli drugi dan sestanek pri »guncencah« pod Tlvolijem, sva se s Škapinom zmenila, da se ne bova poznala in da ga ne bom iz-daL Ker pa so me moji tovariši tako!grdo nafarbali in ker nisem laz glavni krivec, sem se vdal in sem vse povedal Sedaj pa imajo seveda veliko Jezo na mene in so mi še danes grozili — Vsi drugi obtoženci so odločno tajili vsako krivdo, tkanin.
Gospodarstvo.
—C Sadjarski shod v Mozirju. V nedeljo dne 11. maja se Je vrsti v Mozirju prvi sadjarski shod. Na prijaznem gričku, z katerega Je bil prekrasen razgled po z belim zvetjem oddetem sadnem drevju, ki pokriva popolnoma mosirsko dolino, se Je zbralo ogromno ljudstva od blizu in daleč. Shod Je otvoril prireditelj m. *3. Pevec, ki Je v vznesenih besedah pozdravil vse navzoče ter po v d ar j al neizmerno važnost smotrene-ga dela sa prospeh sadjarstva. Kot prvi se Je oglasil k besedi nai sadjarski starosta g Praprotnik, kojega delovanje Je vsakemu Slovencu znano iz koledarja Mohorjeve družbe, Z nepopisnim navdušenjem Je ljudstvo pozdravilo svojega učitelja, ki ima poleg g- Pevca največje zasluge za prosp*»h slovenskega sadjarstva. Govorili so nadalje sadjarski nadzornik Gori č a n, SkulJ lz LJubljane kot zastopnik sadjarskega ln vrtnarskega društva, D o-llnSek, Cesar, StrucelJ. Kralj In drugi. Vsi navzoči so govornike pazljivo poslušali. Naša Sa vinska dolina, ki slovi radi svoje naravne lepote, bo neizmerno mnogo pridobila ako se ie bolj Izpopolni v sadjarstvu. G. prireditelju Pevcu, g. Pra-protniku ln drugim mozirskim sadjarjem, ki so sadjarstvo v tem kraju dvignili na tako visoko stopinjo, ohranili bodo slovenski sadjarji trajno hvaležnost-
—g Gospodarska konferenca v Padovi. Pređsednistvo trgovsko-obrtnlških zbornic treh BenečIJ in Italijansko-jugoslovenska trgovska zbornica v Rimu, priredita ob priliki Mednarodnega vzorčnega sejma v Padovi, v sporazumu z drugimi gospodarskimi ustanovami in Upravo mednarodnega vzorčnega sejma v Padovi, konferenco Ju-goslovenskih trgovskih ln obrtniških zbornic in zbornic treh Benečij. Na konferenci, ki se vrti dne 14. tm. in naslednje dni se bo razpravljalo o prometnih, carinskih, bančnih vprašanjih, o medsebojni informacijski službi ln o raznih drugih vprašanjih, ki se tičejo pospeševanja medsebojnih gospodarskih odnošajev. Po konferenci se bodo vršili tudi sestanki naših ln italijanskih trgovcev In industrtjeev. želeti bi bilo, da se sestanka udeležijo v čim več lena številu tudi zastopniki naših poslovnih krogov.
ki se na-
Najnovejša poročila.
katerega so našli po izgubljenem gumbu, je
oblekel usodno suknjo, pri čemer se je ugo- J Zbornica prosi vse interesente,
tovilo, da manjkajo 3 gumbi. Preds-: Kje j meravajo udeležiti sestankov v Padovi, da
pa so ti gumbi? škapin: Ja, ne vem! Preds. f JI naznanijo to do 10. tm. Obenem se opo-
Mi  pa vemo,  mi  imamo  namreč vse  tri. j zarja, da imajo j unosio venski posetniki ve-
Enega ste izgubili pri Lovšinu, drugi je j leaejma v Padovi, ki se vrši od 5. do lft bil na policiji ln tretjega nam je dala vaša
IZ MARIBORA.
Smrtna kosa. V visoki starosti 80 let je včeraj po kratki bolezni umrla ga. Emilija P u Č e 1 i k, vdova po davkarju Miroslavu PuCeliku. kj je služboval po raznih krajih na Spodnjem štajerskem. Bil Je rodom Ceh in kot tak velik Slovan. Pokojnica je bila žena visoke inteligence in srčne plemenitosti. Vživala je spoštovanje pri vseh, ki so jo poznali. Bila Je zvesta naročnica našega liota dolga desetletja. Vse svoje otroke Je vzgojila v krepkem narodnem duhu. Pogreb bo danes popoldne v Mariboru. Bodi vrli gospej ohranjen prijazen spomin, njeni rodbini naše iskreno sožalje!
—m Žalna zastava na mestnem magistratu. Ker se toliko razpravlja o žalni za s*avi, ki je Že visela na mestnem magistratu, pa le na dan pogreba trboveljskih žrtev zopet zginila, smo se za ta slučaj zan:mali ter dognali to-le: Na mestnem magistratu je dala Orjuna sama razobesiti zastavo. 2upana Gfčarja sploh ni doma. na-č -. mestu je ga podžupan Druzovič, ki je glede razobešenja zastave vprašal za mnenje klubove načelnike. Ker. kot rečeno, ni nobena druga javna oblast razobesila zastav, ie bila večina načelnikov občinskega sveta proti razrbe^enju zastave na magl-s-ratu. Ker pa je bila zastava že nazobe-šena so Jo pustili. Med neurjem v noči od ponedcliVa na torek pa Je bila zastava t?ko poškodovana, da je cbvisela na drogu snmo še mala cunja. Tako ie zastava *iz-?:t-H3". ker je morala IzglllHt.
—m fztrcznenfe. V Mariboru Je do podrobnega  načrta  vse  preskrblieno.  da se —"li nesrečnih  dogodkov v Trbovljah n?t! -•^m^nje ne bo ogrožal Javni red in mir. Sufof] pa prevladuje po razburjenju prvih 11 eaouVov * splošno irtreznenje. Mariborčani se ravno v tei d~bi preveč razvnemalo za ^t-r^e. co^rvidr'rsV-e ln osebne rHit:čne b">-da M «.° 7ir>"'t rr\ d^odke rlma^o1'. —m Težke poškodbe. fiOVtni Žasr-'rsk! klavec Andrel Ver jak je pri delu r Mlinski ulic* padel ter se težko poškodoval na elavi. — Marila Pus, zasebnica na Koroški cesti 43 je ob nrillkl nekega pretepa dobila težko poškodbo na čelu.
_m ffezpode. Pri dirki v nedeljo na
Temu je pad-I i»ekJ noručnfk raz konja v divjem galorvi. Bil je kakor mrtev: srce mu je prenehajo utrimti. R-*f!ni oddelek r*m je pravočasno n^dil polnoč z umetnim c!;hani«m ter ga reSiL — 671r-tni kliuravnf* car v StvdenciK Ivan Sr>oTenak, si je zlomil levo nogo. Rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnico.
—m Spomin na cesar i a izpinil. V Spodnji Poljskavi imajo len Marijin soomenik, zgra* jen v proslavo 401etnega jubileja pokojnega avstHiskeea cesarja. Ker je bil napis na plošci preveč izzivajoč, so občani ponovno za« htevali od županstva, da se odstrani plošča t. napisom. Županstvo se je balo zamere in stroškov. V noči od 2*. ns 29. m. m. pa Je plošča izgrinila brez vseh stroškov in zamere.
—m Kolodvor v temi. Neurje v pone* deljek zvečer je najbolj zadelo oba kolodvora, posebno pa glavni kolodvor, ker ni bilo luči. Kakšna nesreča bi se bila lahko zgodi!*! Pa tudi v mestu samem bi znal biti tak slučaj usodepoln.
—m Itaftfanske rože za trboveljske žrtve. V Krzovlaku Trst*Maribor so v ponedeljek našli tri velike košare nageliev ln vrtnic. Oefvidno je nekdo iz Italije skušal to cvetje ▼tihotapiti v Ljubljano. Ce pa je imel plemenitejši "*mr". ga jo tudi dosegel Cvetje
mati. Vsak hudodelec napravi kako malenkostno napako, ki ga Izda. Kljub temu pa škapin ta-ji in pravi, da je bil tisti večer pod Tlvolijem v kino. Tudi zanika, da bi Iv. Sitarja in Kernca osebno poznal.
Jereb: To ni res, vsak naj za svoje dejanje odgovarja, pa Je »fertig«! Nikar se i ne lazi, rekel si mi, Če me režejo, pa se ne j vdam. Lovro Sitar Je trdil, da Je takrat j pil v raznih gostilnah. Preds.: No, Jereb, i kako Je bflo? Jereb: »Prov gllh t'ku, k* sem jest reku!« Sitar je tudi zanikal, da |e dal vsakemu 50 D, in je trdil, da je po- \ vedal več stvari v preiskavi samo, da bi i rešil brata. Tudi Kernc je ugotavljal, da ni i prav nič udeležen pri tatvini. Zlatnino je } dobil od nekega neznanca, ki jo je prinesel j Ivanu Sitarju na prodaj. Preds.: Dobili pa smo pri Lovšinu pokradene   stvari v skrinjici pol metra pod zemljo v vasi drvarnici. Pa še trdite, da niste bil? zraven. Kernc: Tega pa ne vem, kako so prišle j stvari tja. — Ivan Sitar pa, ki je imel naj- j bolj kočljivo stališče, je pravil, da je prišel j k njemu neki -Rozman *in mu je prinesel | na prodaj več jedilnega orodja. Obljubil mu je, če je pravo srebro, da ga kupf. in ga je nesel v svrho konstatiranja k Avguštinu. Glede Jerebove izpovedi je Sitar Ivan izjavil, da je vsa njegova izpoved edino le sad maščevanja. Preds.: Kernc pa je povedal, da ste vi zakopali jedilno orodje v njihovi drvarnici! Kernc se oglasi preplašeno: Gospod, to pa ni res, tega nisem rekel. Jereb: O Ja, Sftarja se boji, bo že res. — S tem je bilo zasipavanje obtožen- j cev, ki je bilo živahno in vrlo zanimivo, t zaključeno. Izmed številnih prič Je bila za- • slišana prva priča gospa Lovšinova. Naj- i prvo ie ugotovila, da Je blago njeno. Nato j pa je v veliko presenečenje vseh povedala, j da je dobila veli-ko srebrnine doma v orna-ri. Kako in od kod je prišla srebrnina na-sat, tega ona ne ve. Preds.: Ali ste govo- j rili med tem kaj s Kernčevimi? Priča: j Ne! Preds.: AH vam niso prinesli Ker- ; čevi zlatnino nazaj? Priča: Ne. gospod! i Preds.: Zakaj pa ste povedali to šele danes? Priča: Ne vem, se mi ni zdelo po- J trebno, mislila sem, da zadostuje, če povem . danes. Ta izpoved je napravila precej mu- i čen vtis. — Po daljšem posvetovanju Je j sklenil senat, da se obravnava preloži, da se zaslišijo nove priče in da ugotovi, kako J je prišla ukradena srebrnina In zlatnina k | Lovšinu nazaj. Vsi obtožena so prosili, da bi se jih izpustilo na prosto. Senat pa je vse prošnje odvrnil ln obtoženci so morali zopet v preiskovalni zapor, zadeva pa se izroči še enkrat preiskovalnemu sodniku.
★   * ★ ZAKLJUČEK POROTE.
To zasedanje se je zaključilo z dvema obravnavama' in sicer proti steklarju Ivanu Rusu. doma iz Vodic sedaj v Toplicah pri Zagorju in pa proti Antonu Godina, ključ pomočnik iz Zagorje. Obe sta obtežena, da sta sporno občevala s le ne 14 letno M. P. Obravnavi sta bili tajni. Oba, obtoženca sta bila oproščena, ker Je dekle oba nalagalo, da je Se 16 let staro. Banata Je predsedoval sod. svet V eho var, vo-tanta ste bila dr. Eberl in dr. Mohor!& Dr*, pravdnik Lavrenčak, Rose Je zagovarjal dr. Poček, Godino pa dr. T r e o.
8 tem Je bilo porotno zasedanje končano. Porotniki ki so sodelovali pri tem za- ' sedanju so sa letos ln ae celo leto 1925 prosti.
tm. 50%ni popust na pristojbinah za italijanski vizum in znatno znižanje na italijanskih železnicah. Tudi je dovolila naša železniška uprava posetnikom velesejma vozne karte za polovično ceno.
—g Tržne cene v Mariboru. 1 kg govejega mesa I  Din 25—27.   1 kg govejega mesa II 22—24. 1 kg govejega mesa IIL 19 —21, Jezik sveži kg 23, vampi 12, pljuča 12, ledvice 24  možgani 20, loj 10—12. teletina I. 25—28, C26—30). TL 19—24 (21—24). jetra 20 (24), pljuča 15, prašičje meso 22.50—35, salo 32.50—35 črevna mast 20, pljuča 12-50, Jetra 15,   ledvica 25—27.60.   glava 20—30, slanina sveza 30—36,    slanina paprlclrana 36—37 (85—40). slanina prekajena 86 (38— 40). Sunke 46—54 (50—55). kozliči komad 100,   konjsko meso L kg 14—17, konjsko meso II. 10—15, plačanci kom. 15 (30), piščanci večji kom. 80 (85), kokoS! kom. 87.50 50 (60—65). mleko liter S—4.    smetana 1 12—16, surovo maslo kg 44, maslo kuhano 50, Jajca kom. 1 25—1.50, vino lit. novo 12— 15, staro L 11—14, pivo lit- 6.50. kruh bel kg 6, kruh črn kg 5, črešnje kg 15—18, kava L kg 70—75. kava IL 40—60, kava pražena L 70—100, kava pražena TJ. 48—50. sladkor prah 22, sladkor kristal 19, sladkor kocke 21, pšenica 3.50, rž 3,50, ječmen 3, moka »0* kg 5.75—6, št. »1« 5.50—5.75, St. »5« 5, št. »6« 4.50,it. »7« 4, seno q 55—62.50 (90— 125), salata glava 1—2, karfijola kom. 3— 20, krompir zgodnji kg 12. krompir pozni kg 1.25—1.50. zelje kislo 2.50. repa kisla 2. Padanje in zvišanje cen od zadnjega poročila Je razvidno Is cen v oklepajih.
Drustvsne vesti.
— Radovljica. Se enkrat opozarjamo na koncert, ki ga priredi Glasbeno društvo »Drava« iz Maribora na binkoštno nedeljo ob 20. uri v Sokolskem domu. Na sporedu so razni zbori in samospevi. Solo-partije izvajajo gospa Slavka Plevnik, Eraa dr. Bergoč in gospod Avgust živko; na glasovir J u spremlja gospod V. 2ivko. Pred prodaja vstopnic v trafiki ga. Jakliča.
— Vsem davčnim uradnikom, članom Udruženja ooreskih činovnika . Opozarjamo ponovno na skupščino, ki se vrši 9. tm. ob 10. uri dopoldne v dvorani društva »Kazino« (Zvezda) ter prosimo tovariše, da se je v največjem številu udeleže. Kdor pride z vlakom, naj kupi na edhodnl postaji cel listek, ki naj ga pa na ljubljanskem kolodvoru ae odda, ker mu bo služIl sa brezplačni povratak. Javite se za banket vsaj do 7. tm.! Izlet na Bled v torek, 10. tm. ob 5.40. Dopusti za ta dan so dovoljeni, ter dobe vsi uradi pravočasno siutbena obvestila. Olavm sprejem gostov Srbov in Hrvatov v nedeljo, 8. tat. ob 10,48 na slavnem kolodvoru (Več v zadnji številki »Našega Glasa«). Sprejmimo svoje brate s njim lastnim gos tol j ubijem! Ljubljanska sekcija Udruženja.
— J. A. D. Triglav priredi danes, I. junija tL ob 20. pri »Novem sveto« preds-*anje o sv Cirilu in Metodu: predava tov. Bas. Udeležba za vse člane obvezna. Kuj.
sekcija
POLOŽAJ V BEOGRADU.
— Beograd, 5. junija. (Izv.) Danes ni bilo radi praznika Spasov dan nika* kih važnih političnih dogodkov. Klerikalci v Beogradu napenjajo vse sile, da bi preiskavo v Trbovljah na kak način speljali v druge njim bolj ugodne vode. Tu v Beogradu je posebno vplivala vest, kaj je pravzaprav »Jugosloven* ska tiskarna«, ki se je preje imenovala »Katoliška tiskarna«. V predsedstvu vlade so bile kratke konference mini* strskega predsednika Nikole Pašića s posamrimi ministri. Predsednik skup* ščine. Ljuba Jovanović, je za nekaj dni odpotoval v samostan Manahijo na odmor.
— Beograd. 5. junija. (Izv.) Beo* grad praznuje danes Spasov dan. Pa* trijarh Dimitrije je vodil po glavnih ulicah Beograda veliko procesijo, kate* re se je udeležilo meščanstvo in voja* štvo v velikem številu. Drugače je po* vsem mirno.
KONFERENC 4 MALE ANTANTE V PRAGL
— Praga, 5. junija. (Izv.) Konferenca Male antante se vrši začetkom julija v Prag1.. Dnevni red še ni definitivno določen. Kakor poročajo današnji listi, ne pride na dnevni red besa-rabijsko vprašanje, ker ni Romunska zahtevala od Male antanle podpore v tem vprašanja.
KONGRES SLOVANSKIH GEOLOGOV V PRAGL
— Praga, 5. junija. (Izv.) Danes dopoldne je bil na slovesen način otvorjen I. k<">n< greš slovanskih geologov in etnografov. Slo* ves ni otvoritvi so prisostvovali predsednik republike dr. M a s a r y k. ministri, poslanj ci, senatorji in dinlomatski zbor. Od 400 delegatov jih je 150 iz inozemstva, ki zasto^ pajo Poljsko, kraljevino Srhov. Hrvatov in Slovencev, Bolgarsko, Ukrajino in Rusijo. Častnim predsednikom je bil izvoljen med viharnim   odobravanjem   univ. prof. C v i*
j i Ć, za predsednika kongresnega odbora pa . univ. prof. v Pragi dr. Polivk. Kongres bo zboroval več dni in bo obravnaval vse važne geografske in etnografske probleme, ki se tičejo Siovanstva,
ZASEDANJE DRUŠTVA NARODOV.
— Ženeva, 5. junija. (Izv.) Svet Društva narodov se sestane pod predsedstvom dr. Beneša na plenarno sejo, na kateri se hodo obravnavali važni, sedaj aktuelni mednarodni problemi. Društvo narodov bo v svetu razpravljalo sanacijsko akcijo v Avstriji, fin. obnovo Madžarske in dva angleška predloga glede Iraka oz. vojaške razo-rožitvene kontrole v Avstriji, na Mad-
žarskem in na Bolgarskem. Glede Avstrije je treba pripomniti, da pride na dnevni red oborožitev takozvanih *ha-kenkreuzlerjev,< in »lieimatsdiensta« na Koroškem.
VPRAŠANJE SAMOSTANA
SV. NAUMA.
— Pariz, 5. junija. (Izv.) Poslaniška kon* ferenca je sklenila predložiti Društvu naro* dov v razsojo sporno vprašanje, ki obstoja med Jugoslovijo in Albanijo radi samostana sv. Nauma ob albanski meji.
POSLEDICE EKSPLOZIJE PRI BUKAREŠTI.
— London, 5L junija Uzv.> Pailv Express-^ priobčuje preko Sofije o veliki eksploziji vojaških skladišč v Co-troceniju pri Bukarešti te-le podatke: Eksplozija ie zahtevala 97 človeških žrtev ln sicer 70 vojakov, 7 oficirjev in 20 civilistov. V zrak je zletelo 27 skladišč za artiljerijsko in 20 skladišč za pehotno municijo. Eksplozijo pripisujejo politične oblasti boljševikom, vsled Česar so oblasti pognale čez mejo več sto boljsevikov.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA. Dne 5. junija. Sprejelo ob 13.
Devize: Curih 14.62—14.72. Pariz 417.50—422 50. London 358,50—361.50. London (čok.) 358—361. Trst. 359.65—362.65. Praga 242.25—245 25. Newyork 82 50—83.50. Sofija 57.50—60.50, Amsterdam 31.10—31.40. Dunaj 0.1163—0.1133. Bruselj 365, Budimpešta 0.09—0.11, Bukarešta 34—37. Valute: dolar 817/ —82t/b. lira 358. težka krona 239—242, avstr. krona 0.11625—0.11825.
Efekti: 1% lnve«t. posoj. 1921 65.5— 66.50, 2^*% drž. renta za ratnu štetu 137— 140. Hrv. eskomptna banka 132—133. Kreditna banka, Zgb. 126—128, Hipotekama banka 67.5—68.50. Jugobanka 117—119. Pra-štediona 912.5—917.5. Slavenska banka 110 —113, Eksploatacija 126—127.50, Šećerana, Osijek 1115—1130, Isis d. d. 60—65, Nihac 100, Gutman S50—870, Slaveks 370—390. Slavonija 105—107, Trboveljska 605, TTbI-on. paromlin 700—725. VotCp 160.
INOZEMSKE BORZE. Curih, 5. junija.    Današnja    borza: Beograd 6.875. Praga 16.61, Newyork 5.69. London 24.55, Pariz 28.25. Milan 24.70. Ber lin 1.3525, Amsterdam 212.50, Dunaj 0.0079.
— Trat, 5. junija. Pred borza: Beograd 27.60—27.65. London 99.50—99.55, Pariz 114 —115, Newyork 23.05—23.15, Curih 404.50— 406.50. Dunaj 0.0322^—0.0324, Praga 67.30— 67.70.
— Dunaj. 4. junija. Devize: Beograd 855—S59. London 307.000—308.000. Milan 3104—3116, Newyork 70.935—71.186. Parir 3677—3693, Praga 2079—2089, Curih 12.485 —12.535. Valute: dolar 70.460—70.860. dinar 851—857. češka krona 2062—2078. lira 3100^—3120.
Rg?nM ug stovanstaiii svetu.
— Sovjeti grozć. Zdpet prihajajo iz Romunije poročila, da zbirajo sovjeti ob bes-arabijski meji plinove napadalne oddelke. Vsako tako in podobno poročilo je tr^bri sprejeti »cum gra.no sa.lig~. če pride iz Bu-kreša. ki se boji sovjetov. In sovjeti se ponašajo, da se Romunija trese pred njiini. Ali jasno je, da vojna danes ne izbruhne le-hko. vojna s sovjeti pa se celo ne. Sovjeti namreč dobro vedo, da armada na bojišču pripada v prvi vrsti vodji, ako pomeni »domovino* peščica samozvancev, ki so jo na bojišče poslal). Avstrija je zelo občutno poiskuMla na svoji koži to resnico. Nje armada je pripadala navsezadnje tistim, ki so Jo razbili. Mogoče Je pa končno tudi, da sa sovjeti spuste v vojno, ampak njih vojna bi pomenila konec sovjetov, konec tretje internacijo nale
—Sila ruskih komunistov. Na kongresu centralnega odbora ruske komunistične stranke je proglasil Stalin v organizacijskem poročilu poleg drugega tole: Na XII. kongresu je bilo zastopanih 4S5.oon članov ruske komunistične stranke, danes šteje stranka 600.000, med temi 55 °o delavcev. 20 % kmetov, in 21 % uradnikov. Komnrrstična mladina Šteje 570.000 oseb proti 317.000 v lanskem letu. V strokovnih d:-uStvIh je or-ganziranfh 5 000.000 članov proti 4 500.000 1. 1923. V konzumnih društvih ie 7,000.000 Članov p**nr*l 4 nrlHonom v mintilem letu.
— Moskovski komunisti. Po zadnjih statističnih podatkih Je v Moskvi na 114 milijona prebivalcev 59.833 članov komunistične stranke. V moskovski gubemlji znaša število komunistov nekaj nad 17.700. Med 138.900 moskovskimi delavci je 25.280 komunistov, torej na 1000 delavcev odpade 1M komunistov. V moskovski guberniji je nad 204.000 delavcev, od teh 9700 komunistov. Na 1000 delavcev odpade torej 51 komunistov. In vendar Imajo vso moč v svojih rokah.
— RajSl poljske zapore kakor sovjetsko svobodo. Sovjetska vlada jo Irročila 107 poljskih Jetnikov proti 36 komunistom, ki
v poljskih ječah. A trije komunisti so se uprli zamenja vi. Češ. da jim je ljubša polj-ječa kakor ruska svoboda.
■
Kristan torej ne pride pred to poroto! Jesenska porota bo pa trajala najmanj 14 dat
TLtri*fflta in sport.
— Dunaj, 4. Junija. Škotsko moštvo Hi-bernians, ki je podleglo v nedeljo Aniateu-rom v razmerju 8:6. Je zmagalo danes proti Bapldu s 8:1 (2:0).
— Prešernova koča na Stolu (1193 m) bo od 7. jnalle tL dalje odprta in oskrbovana.
Rdimo sokolski Tabor!
Baruna pred sortnem.
Osijek, 4. junija. Današnja razprava se J« pričela ob 9.30 dopoldne. Povabljenih je bilo 18 prič. Kot prvi Je bil zaslišan trgovec Henrik Pfaff iz Gunje. Obširno je opisal na njega izvršen napad. Izpovedal Je prilično Isto. kakor v preiskavi ter navedel, da so ga roparji prisilili v to, d* si Je šel denar Izposodit k sosedu, ker ga ni imel d volj doma. Pri konfrontaciji je priča spoznal med navzočimi roparji več članov tolpe, ki Je njega napadla. Za čarugo se ni
mogel natančno spominjati, da-H Je bil poleg, vendar je mnenja, da Je bil čaruga glavar tolpe.
čaruga je nato pripomnil:
■s-Slavni sude! Priča laže, ker jaz nisem bil poleg in tudi nisem bil vodja napada!/-
Priča je tudi v Prpiču VVelikemu«. kakor v Krmpotiču spoznal takratne napadalce.
Kot nadaljna priča Je bila zaslišana Pfaffova žena Magdalena, ki je spoznala čarugo. Istotako je spoznala vzeto ji sa-pestnico in ostale corpora delieti« kot svojo last. Predsednik je nato odredil kratek premor.
Po premoru je bil zaslišan Josip Sudič. Obširno je opisal, kako je bil od Prpiča »Velikega.* napaden. Prpič Je naperil nanj samokres in za povedal: »Denar sem!« Nato je razdelil denar med ostale roparje, rekoč enemu: t Le vzemi! Denar boš še potreboval.* čaruga ni bil pri tem navzoč, temveč je izvršil ».hišno preiskavo.«
Priča je oči vidno se pred sodiščem imel pred vklenjenimi roparji rešpekt, Kajti naziva! je roparja Prpiča konstantio ^gospod«, nakar ga je predsednik opozoril, da je to nepotrebno. Pri konfrontaciji je čarugo spoznal, d očim je ta zanikal svojo soudeležbo. Prpič je dejanje priznal. Krm-potic pa je zanikal, da bi bil maskiran, kar trdi priča. Priča je nato tudi izpovedal, da Je Prpič denar štel s spretnostjo bančneag* uradnika. (Nič čudnega pri dolgoletni praksi.)
Nato Je Ml zaslišan David Auslšnder iz
Ivankovega, Izpovedal je kot v preiskavi, da ga je neki *črni« sunil z bajonetom in mu zlomil eno rebro. Pri konfrontaciji je spoznal v .črnem* čarugo. šikiča ni poznal. Njegova žena Gizela je izpovedala Isto. Po kratkih formalnostih ln manjših zasli&avanjih Je predsednik nato prekinil zborovanje.
Listnica uredništva.
— Napro^eni smo, ugotoviti, da nam prospe Antonija Gale. Terezija J a-g e r in Antonija Težak niso pisale in ne poelale notice o neznosnem zvonenju v cerkvi sv. Jožefa. Potrjujemo, da te gospe niso v prav nobeni zvezi s to notico. Pač pa beležimo vnovič, da n«m prihajajo dnevno nove pritožbe s najrazličnejših strani b Poljan o neznosni nadlegi neprestanega, du-homornega zvonenja v jezuitski cerkvi. Za-, to bi policija storila dobro delo. ako bi očete jezuite opozorila, da docela zadostuje, ako zvone zjutraj ob 7., opoldne ln zveoei Uredništvo.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VALENTIN. KOPITAR. >
stian 6
»SLOVENSKI  NAROD*  dne 6. junija 1^4
Foto inchtstrMa Novi Vrbas CBaJSka)
3744
razpoaaja po oaigliialiilh tovarniških
DOMAČA    ZNA M K A
*»
i   ptoič, papirja iri^kamfl^^^toc potrebnih pritBcfinc
Naznanilo.
Naznanjamo, da začne poslovati
z 10. junijem 1924
naša na novo otvorjena
podružnica w Celju
Aleksandrova cesta 4, ki bo vršila vse bančne poste.
Zadružna gospodarska banka
v Ljubljani.
3785
Samoprodaja Opaiographa
Originalne potrebščine dobite samo pri:
Ivan Legat, Maribor, Miška nI. 30
Prva spe cif« ln a popravljalnlca za pisarniške strofe.
(Zastopnik se išče) 3814
A^iNKovtc
rte***1*
Staro in mlado
vse kupuje pri
Šinkovca
Vedno nov osti 1
Svila  za  obleke,  crep, etarnin,
modni nakit. Svileni jumperji od Din 180*— naprej,
volneni  jnmperji  od Din 88*— naprej,
blago etamm od Din 134*— naprej.
Perilo za gospode, kravate, nogavice in rokavice ftd.
Zahvala..
Po ckievih rre»totežtjive tu^e poklanjamo hvaležen spomin vsem ne^tettfn lHgjfiEuu Ma??r>potec>inega očeta
dr. Janeza Vavpotiča.
Z ljubeznijo m istkremm socotietn ste rou otajšali zadnje dneve usitiašoce&a živ H eni a.
Besetia pa ne more izraziti, kar čutimo, ko zahvaljujemo pred vsemi očetova stanovska tovariša in prijateKa sospoda okrajnega zdravnika dr. Gregor a m prirnarija dr. Gos tiso, ka sta mu bila vse dolge mesece zavratne bolezni, nobenih žrtev se strašeča, neumorna, nesebična, cfco zadnjega zdfJrfiaja mu zvesta tovariša -zdravnika in tolažnika. Prav tako iskreno zlivalo dr>ig»»emo tudi g, primari) u dr. P. Def rancesehijn, ki se ni zbal ponovnega truda, dolge vožnje iz Ljubljane, da poseti svojega na srart bojnega prijatelja in tovariša. Iz vse duše zahvaljujemo tuda velečastkega g. kanonika J. Por en to, n eutr odffivega, plemenitega tofažptka -prifarteija ves čas bolezni in ob uri slovesa.
Kako naj zahvatimo vse trume NovoTnesčanov- in ortih iz bližnje m daijne okoHce, ki so spremili blagopotkbgnika na zadnji, skoro trrurnfaini poti, kako na»j zahvalimo darovalec cvetja -in krasnih vencev, zlasti vrte železničarje, ki so prihiteri od bftzsi in daleč, da se poslove od svojega »očeta« in ga dvignejo na ratne na zadnjo pot?
S hvaležnim ponosom se spominjamo izrednega odtifcon aoia- — tovariškega odposlanstva zdravstvenega odseka, zdravniške komore zdras-niškega društva ter zastopstva železniškega šef-zdravrrika iz Linbrjane. Bodi Vam za to. gospodje: prfmarij dr. V. Gre goric, dr. P. Defrancesc hi, dr. E. Dereani, dr. L a pa j h e in svetnik dr. E. M a y e r, naša najhw KrčnejSa? in vrfana zabvalal
Prav posebno pa se še zahvaljujemo g. dr. Defrances-dhii j u in okrajnemu zdravniku g. dr. Gregoriču za prekrasne prstovilne besede ob odprtem grobu.
Nadaljnjo iskreno zakvaio izrekamo prečastrti drooovšćini, g. vfednemu svetniku dr. Svetku, županstvu m vsem predstojnikom in zastopnikom oblasti in uradov, prijateljema nestorjema dvornemu svetnflcu Fr. ŠnkJfejtr m vršreniu dežeJnosod>i*eiwt svetniku I. §8c erljn, ravnateljstvu gimnazije, trgovske serfe m vodstvom mestnih ter okoitškrh šol za spremstvo celokupne šofsfre mfedine. predstavnicom vseh narodnih Hi stanovskih korporacH, ztetS pa peareem-dSakoiii za pre**es*>ivi mvserere in pevcejn-leJt/Jiičarlcrn prjfr vttfervom g. Ig. H Ka ii irSk a za* krasno 2sŠa**mW*.
Hvaia Vam vsem tisočera*
Novo mesto -
dne 4.
3806
ITIHLI OGLU
Cena malih oglasov
vsaka besede SO para. — Najmanje pa Din 3*—
Potnika,
v Sloveniji dobto vpdja* neg« — sptejine takoj tvrdka — Henrik Kenda.
Ljubljana. 3676
Jeionoša
(donašalec jedi)
se takoj sprejme. — Na* slov: Josip Mastnak, ho* tel »Slon«, Ljubljana.
3809
Knjigovodska
in Jcorespondenčna dela prevzame za nekoHko ur cfnerno izveZbem knjigo* vodjazbilancist. — Cen j. ponudlbe pod »Točnost 3843« na upravo »Slov. Naroda«.
Starejše natakarje
(jelonosce), dobro izur* jene, treme, sprejme ta* koj restavracija na dr* zavrtem kolodvoru v Za* £rehn. Tstotam se sprej* me spreten kuhin jski mesar (Kiichenfleischer),
poTX)lnomq zmožen vseh kuhinjskih in restavracij; skrfr mesarskih poslov z večletno prakso. 3810
Gospodična,
dobra kuharica m varčna gospodinja, z znanjem šivan »a, likanja in vseh boljših m kmetskih del želi mesta pri kakem vdov en, lupi riku afi sam* si em gospodu. — Po* nudbe pod »Kuharica 3808« na upravo »Slov. Naroda«.
Priden sluga
išče stu^be v kakšnem gradu ah hotelu. Služfl je že pri boljši gospodi m ima najboljša sperče* vala Razume vsa hišna in rudi vrtnarska dela. Zna tudi dobro kuhati: ker je samec, sprejme-s luž bo v vsak kraj. — Pi smene ponudbe pod ^> Slug a /3823« na upravo »Slov. Naroda«.
Perfekten avtogem varilec
za žeJczo, baker, medc» nino, litino — išče stali ■nega mesta. — Ponudbe pod: AutogensSchweiBer na Anzeigenstclle Funk. VHlach,   Karnten. 3803
Šiviljo,
le prvovrstno moč z daljšo prakso in splošnim znanjem v krojenju — sprejme takoj za stalno m pod najugodnejšimi pogoji modni salon. — Naslov pove up-ava »SI. Naroda«. ♦ 3767
Knjigovodja-
bilancist,
obenem kores^ndent, z znanjem več jezikov ter z daljšo prakso — išče stalne službe. — Cenj. ponudbe pod »Perfekten 3812« na upravo »>Slov Naroda«.
Vrtne stole
prodaja   najceneje — Rozmane & Kotnp., Ljub Ijana, Mirje 4. 3051
Moško Volo
naprodaj. — Poizve se: Seio št. 29. II. n.idst'-op^ JC 5*20
Naprodaj:
Polno j a rmenik sko= raj nov. od leta 1°20.. moderne konstrukcije, 700 mm širok okvir, dva vozička. s tirom. tc/«i ca. 7000 k£. Drn S1.600; — polnojarmenik »Estcr°r«. v dobrem stanju. 650 mm širok, dva vozička in tir. ca. 6000 kilogramov težak. 68.400 denarjev. — Naslov po* ve i*p r a va »SI ove n s k e r a Naroda«. 3Si2
Hišo v L*obijani,
tud: predirostj'... % saj s 1. oktobrom t. 1. prostim stanovanjem — kupi Pri = ir-vcc. — Ponudbe pod »Primorce 3S02« i i :p-a-vo »Slov. Naroda«.
Zalo
ga klavirjev
;n pianmo v
najboljših tovarco B<^> sendor1.:. ( . apka, Ehr» har, HolzL, Sjhwci^h«» ter. Ori^ina^ Stir.^. H I Tudi na obroke! — Jcr:» ^•a   Huba d.   roj Dolenc.
Kdor hoče gradUi
kakršnokoli  stavbo po zniiani eni. naj piše po pismene   informarho m: Drag<'tin   K^ro^ec, R ca ob Pa k i 3776
Sprodan (
Otroški voziček,
dobro ohranjen,  se pro= da. — Vpraša se: Spod nja Šiška, Knezova ulica št. 54 (podstrešje). 3709
Zdravniki 8
Proda se kompleten in* strumentarij podeželske* ga zdravnika in nekaj le* karniškega pohištva. — Naslov pove uuiava »SI. Naroda«. 38T1
Več otroških
vozičkov,
dvokoles m motorjev — prav poceni naprodaj. — Ljubljana, Zvonarska uri= ca št. 1.
Naprodaj
stoječ bencin s mertor 6 HP, tračna žaga (Band* sageV univerzalni stroj za mizarsko obrt. ves v dobrem stanju — Na* slov pom*. uprava »Slov. Naroda«. 3782
Soba,
opremljena, s posebnim vhodom, se takoj odd.~. — Naslov pove uprav? »Slov.  Nar.«. 3818
Rathik
(PAT/TVrH m zajamčeno pristni med ■ (*'ebe!ar^kc^ Ca društva« ima v zalogi •l^ščičama H. Trco. 8es !enbi:rgova ulica 1, Ljubs liana 3335
Bele oblekce
71 deklice <xj Pin 0<>.—■ napre j — nuiii *vrdka F. in I ( forirar, LiuM i-'**, i-Sv. P,-tra d     ■    ° »15
Trgovski lokal
v Ljubi Jan i na prometni cesti se išče za takoj. — Ponudbo pod »Nujno 3773« na rpravo »Slov. Naroda«.
I jfeflremičmn? |
Le »Posest«,
Realrtetna pisarna, d. z o. z. v Ljubljani, Sv. Pe* tra cesta 24 vam nudi pri nakupu najujjodnejšo in najraznovTstnejso rz* biro vsakovrstnih vEL stanovanjskih, trgovskih in obrtnih hiš. kmetskih posestev, graščin, žag. mlinov, stavbnih parcel itd. 3770
Trgovino
na prometnem kraji: v mestu iili na deželi: t^cH z ijostilno — V7amcm v najem. — Ponudbe pod »Trgovma/3816« na upr. t-Slov    Na roda ^v.
Gost3ničar$[ pozor
Odrske in domače sala^ me prve vrste, kakor to* di polemendolski in poi-r,^ma^rni traprstovski sir nudi tvrdka 1. RurroHm, Lingarjeva nhca.
ŽEce, vilice,
kuhinjske in žepne nože, jedfrno orodHe. pip0^ škarje, žepna or^eda4a, ustnike za cigarete, pipe-mornarice, merila (pose* ti), »rrrija«. »Jadran« ea* s rilo. leščilo, mast in apretitra /x usnje, olje za šivalne stroge, črrrfto in gitmi#arabikirm — na de* belo pri tvrditi — OstttM Oobeic. Lrubf jana. .Sv. Jakoba tr£ 9. 3541
Vsakovrstna
ročna dela
v/amein v komisi'^vo razprodaja v moji fi^i* j alki na Bled" — Naro* rila ic- poslati na -»Atc Ijc roenib del« — Nikj V p:er, K-»ri. Ti ' Mi št. 3!. "74
Skrivnost rasti las
|c  rešena  t.  na inovt\, >\m in     najbolje prizr.anim sredstvom, ki po ni kuri  j*mei        rast in bujnost   las   ter zabrani r7padanir   las.   — Naro čna r ■■ tpoš ilja od Oin 10 raprej — »l.edaci. kosmi ti Oni    labon*rori|. Di'^.w selo. 3775
Pletenine
vseh vrst in predHskarita ročnih del, naimodcrnej*
<i vzorci. Cene ni^ke. — L Turk. Pred škofijo 1. 1 nadstropje (v prej« šnjem poslopju Kreditne banke) Q3S
Prodajam drva
za icurjavo
(odrerfci od žapr in par« ket> in laganje od trde ga  le^a, dokler traja za* loga — po mrfaru eerv
Kopnjem
okrogel les
(Hode) za žaflo od vst vrst    ristnartega drevja, posebno  hrast  in b". k e v    —    vedno vsako mnotfino     po najvišjih dnevnih cenah. Orrra ~c le na pnraicfbe z navedbo cene.  množine   rn kvnT tete. franko vagon nakla? dama   postaja.  — Ivan SiiHt a.   tovat na parket m jmrrui žaga. Ljubljana. Metelkova ulica 4. 3627
m e ha   dna dalavlea
L, BABAM, &f«Mfanav
§4L
ptesMa i Iffsta
Brleeli, Daaaiska c. tft,
se priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne. 2530
Zahtevajte dr. Raueiserja
svetovalca za spoznanje spolnih bolezni
s prilogo: Tinam, xtli»avtje-nje z zeliUI in njih učinek
brez motenja poklica, brez živega srebra in salvarzana — Vbrizgavanje, zdravniški izvidi in mnogo priznanj. Posije se direktno proti Din 15 naprej.
I. ftutgisser,   3817
Wien IX, Nussdorfetstr. 4
Jlajnovejsi
modal traU, srlla 3824 ia nakit xa obleke
ravnokar došlo.
- T. Eger -
Lfnfctfana, Sv. Petra c. 2
ki
Zidna opeka
normalno in močno žgana, priznana kot najboljša kakovost, se nudi vsako množino po dnevni ceni. Zaloga na drobno: Opekar-sfra cesta 16. R« Smlelontski, arhitekt m mestni stavbenik, posestnik opekarne na Viču. Pisarna Rimska cesta 2.
3ST3
Zlatar-
Alojzij Fuchs
Ljobifmra, Selenburgova 6
priporoča svojo veliko izbiro
zlatih
hi srebrnih predmetov
za
birmanska darila
tarnam
BRAČA PE C
I« zlmslffl salama
Košnjo nw In otove
•si *t. 6
1-9 parcelic po pol orala odda v Cml
Avffiist Dreise, LfnMfana (tovarna fiečf^
Poizve se v pisarni Lončarska steza 2
3821
PILE m RAšPLE (TURPIJE).
najboii>e kvalitete, vse vrste, vsak pozamezni komad zajamčen. — Prevzamemo tiKfl stšre pile v nanovo naseka vanje. — Izvršitev v najkrajšem času, jamstvo za prvovrstno delo, cene zmerne. — Brata Kolenc, to-varna z a pile m parna brtvsltnlea. Mirna, B Dolenjsko. 3401 %
se dobi od 7. tvrdki
T. Mencinger
ma z meSanini blagom
in deHkatcsarm
Sv.Pe4racesta43
Bolni živci
povzročajo vse mogoče trpljenje, glavobol iz nervoznosti, želodčne težave, bolečine v živcih, slabost razdražSjivost, nerazpotoženje za delo. osiab<J spomin, pomanjkanje spanja, nemir in mržnjo do življenja.
Zdravi živci
so vir občutka moči, veselja do življenja, dobrega spanja, deia-Ijubnosti, vztrajnosti in energije. m>a|owl živci postanejo zopet zmožni delovanja, ako jim dovedemo one substance, ki spadajo med nepogrešne sestavine možganov, hrbtnega mozga in živcev. Moje pristne tablete nrso tajna medicina in jih na tisoče zdravnikov zapisa je za poživi jenje žtarcev Sestavljene so po znan* ■t p— m p—agpfca m aemkojejo Izborao in Miro. Mofe v vseh evTopalrih rtrfefah tnCanovliene protjajatejoe   bodo   ta kotu tega
2&.000 tonm mm
Enist Pastemack>
3804
IHERHKL
bo|e. mastila, lakooe, Stnk, emafic, kistooe I yarayluBauu Cist! fflrnls na|bof]e kakvoće
nad!
UTedić - Zanki
družba z omejeno zaoezo
ihhribor LJUBunnn houi shd
podružBlca       centraSa skladište T V O R K S C E:
uusLJHnn - mEDUODE
grostste In detajliste!
6. junija ob 9. dopoldne
se prodajajo na javni dražbi (v izvršilnem postopanju proti Jakobu Katzu) v lokala Ljubljana, Mestni trg ftt. 20, rokavice, nogavice, vezenine, "glavniki, fgrače ter drugo drobno galanterijsko blago. Izbira velika, zato prifika ugodna. . 3807
ootxcoor««>''onr*>3rxPoutcuujuutjuD
B2A
FY