Stev. 105.
V UoblM v lorek, dne 12. mojo 1925.
Posamezna številka stane 2 Din.
Leto Lili.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
za pol leta......120
■a celo leto .... .24«
za inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja: celoletno
V Jugoslaviji .... Din 60 v inozemstvu. ... . 80
Cene inseralom:
Enostolpna petitna vrst« malt oglasi po Din 150 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2'50 veliki po Din 3-— in 4-—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
prilocjo „ Ilustrirani Slovenec" Poštnina plačana v gotovini.
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/IM. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 328.
Političen list za slovenski naroi.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserale) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Clara pacta!
V nedeljski številki smo objavili v glavnih potezah vsebino najnovejšega klopot-ca, ki ga more zleči samo politik Pribiče-vičevega kova. Česar si niso upali nasproti nam najbolj reakcionarni tuji državniki, to hoče izvesti zdaj naš minister za prosveto. Vsa društva od znanstvene akademije pa do zadnjega pipčarskega kluba hoče postaviti pod popolno kuratelo policije in svojih nadzornikov. Ker je danes že za slednjega pastirja jasno, da obstoji ves kulturni napredek zgolj in samo v čim večjem svobodnem uveljavljanju vseh individualnosti, vseh najmanjših edinic, je tudi popolnoma jasno, kam meri ta najnovejši korak PP režima. Na najbolj brezobziren način hoče s policijskimi sredstvi izpodrezati korenine vsemu lastnemu narodnemu in verskemu kulturnemu življenju Slovencev in našo deželo izpremeniti v enostavno kasarno ter na ta način utrditi v svobodni in demokratični Jugoslaviji režim, kakršnega pozna v kulturnem oziru samo še boljševiška Rusija.
_ To je najnovejše dejanje sedanje bel-grajske politične modrosti, ni pa edino v zadnjih časih. Kakor vemo, pripravljajo tam šolske zakone, ki se naravnost rogajo vsem najelementarnejšim pojmom o nalogah šolstva. Tudi šolstvo naj bi po Pribiče-vičevem pojmovanju bilo organizirano v policijskem in kasarniškem duhu in stalo naj bi docela v službi vsakokratnih političnih režimov. Enako je na drugih poljih, kakor n. pr. na gospodarskem, kakor nam zgovorno priča pripravljajoči se zadružni zakon. Skratka: povsod in na vsej črti jadramo v sistem, kakršen je vladal v Evropi pred osvobodilnim letom 1848. in katerega prozoren namen je s policijskimi sredstvi zadušiti kakršnekoli pojave individualnega kulturnega življenja posameznih pokrajin in posameznih narodov.
_ Če mirno in trezno premotrimo ves ta politični kurz, ki je zavladal pri nas, tedaj se ne moremo ubraniti prepričanja, da vodi vse to postopanje tendenca, da se slovenstvo kot politična, narodna in kulturna individualnost izbriše. Naraščajoče omalovaževanje slovenščine po vseh uradih in šolah, zavestno izpodrezovanje vseh gospodarskih pogojev našega obstanka in brezobzirno demontiranje vseh naših prosvetnih naprav, vse to nas vodi do prepričanja, da imamo opraviti tu z jasno preračunanim programom, naperjenim proti naši narodni kulturni samobitnosti.
Slovenski narod je živel doslej v trdnem prepričanju, da so namere, kakršne goje Pribičevič in njegovi pajdaši le začasni poizkusi, trenutne zablode in taktični eksperimenti, s katerimi hočejo Slovence ustrašiti in prisiliti k popuščanju in da bo tudi med pravimi zastopniki srbskega naroda prej ali slej zavladal pomirljiv duh, ki bo uvidel, da se s takimi metodami ne ustvarja življenjazmožna skupnost. Vse, kar se zadnje čase dogaja, je pa že tako usmerjeno in ukrojeno, da mora v najdo-brohotnejšem človeku zbuditi slutnjo, da se varamo in da bo treba vzbuditi ter organizirali prav vse narodne sile za resen boj za našo narodno in kulturno individualnost. Mi smo vedno in vsak čas pripravljeni za iskren in bratski sporazum in niti v sanjah ne zahtevamo ničesar pretiranega ali nemogočega, toda nikdar in nikoli ter nikomur ne ljubo ne bomo zatajili in žrtvovali svoje narodne individualnosti, svoje v trdih in dolgotrajnih bojih s silne jšimi nasprotniki izkristalizirane volje po individualnem narodnem življenju v vseh oblikah, najmanj pa še svojih kulturnih organizacij. Nihče nam ne bo narekoval, da ne smemo biti narod, ampak samo »plemen, nikomur ne bomo dovolili, da bi nam branil svobodno se združevati na slovenski narodni podlagi, nihče nam ne bo komandiral verskih nazorov ali da ne bi smeli organizirati se v katoliških ali kakršnihkoli verskih društvih! Če nismo tega dopustili svojim nemškim in laškim narodnim nasprotnikom, bomo to še meni trpeli v lastni državi, ki v njej živimo in jo hočemo trdno in močno po sporazumnem res bratskem soživJjenjul
življenska vprašanja Slovenije.
Belgrad, 11. maja. (Izv.) Jugoslovanski klub je imel danes popoldne sejo, na kateri so posamezni poslanci poročali o gospodarskih in političnih razmerah v svojih okrajih. Vsi člani so ugotovili, da nastopa za živinorejce prava katastrofa. Klub je sklenil takoj vložiti poleg dru-
gih že prej sklenjenih in pripravljenih interpelacij tudi interpelacijo zaradi izvoza živine. Klub bo poleg ločenega mišljenja celokupne opozicije o stanovanjskem zakonu podal še klubovo izjavo, katera je bila na današnji seji odobrena.
Kaj se
v Zagrebu?
ZANIMIVA SEJA ANKETNEGA ODliORA. — POSLANCA JALZABETIČ in LOVREKOVIČ O ABSOLUTIZMI) (J. RADIČA. — HSS BO ŠE IZGUBILA NA TEIiENU? — LAZA MABKOVIč NE DAJE IZJAV.
Zagreb, 11. maja. (Izv.) Člani anketne ' komisije, ki so v nedeljo poselili Plitvioka jezera in Hrvatsko Primorje, so se danes popoldne vrnili v Zagreb, kjer je bila za ob 5 popoldne napovedana seja anketnega odbora.	j
Najprej sta bila zaslišana posl. J al - i ž a b e t i č in poslanec L o v r e k o v i č. Zaslišana sta bila predvsem z ozirom lia sejo dne 14. avgusta 1924, na kateri je bil j sklenjen pristop h kmečki internacionali. j Posl. Jalzabetič je izjavil, da je tej seji predsedoval kmet Juraj Valetič. Ko je bil stavljen predlog, da HRSS pristopi h kmečki internacionali, se je vršila dolga deba- , ta, v kateri je g. Horvat zavzemal stališče ; proti vstopu HRSS in je tudi stavil svoj protipredlog. Ko pa se je v dolgi debati pojasnila predvsem sporna točka, da kmečka internacionala ni istovetna s komunistično internacionalo, tedaj je tudi g. Horvat umaknil svoj predlog. Umaknil pa je svoj predlog tudi radi tega, ker so člani i odbora pojasnjevali, da bi.nepristop HRSS ; pomenil desauviranje Radiča kakor tudi Hrv. republikanske seljačke stranke. — Poslanec Jalzabetič je bil tudi vprašan, kako so poslanci ta sklep seje tolmačili med ljudstvom. Izjavil je, da so vsi poslanci ljudstvu tudi pojasnili, da vstop v kmečko internacionalo ne pomeni pristopa h komunistični internacionali. — Na vprašanje, j kaj je z njegovim izstopom iz HSS, je posl. Jalzabetič odgovoril, da on iz stranke ni izstopil, ker je še vedno njen član, pač pa da se je kot starejši umaknil v politični ! pokoj. O vodstvu HSS pa je g. Jalzabetič ; govoril s precejšnjim nezadovoljstvom in poudarjal, da vlada v stranki precejšnje diktatorstvo.
Za njim je bil zaslišan g. Lovrekovič. j Izjavil je, da je bil on na omenjeni seji od- j ločno proti pristopu stranke h kmečki in- ! ternacionali. Za pristop je mnogo govoril ! predvsem urednik Herceg. On da je bil j proti pristopu že 3. avgusta, ob priliki, ko je izšel v Slobodnem domu članek g. j Radiča o kmetski internacionali. On se že ; takrat ni strinjal z g. Radičem in je takoj objavil članek s svojim mnenjem v Hrvatskem glasu % To je tudi glavni razlog, da je izstopil iz stranke. Glede na sklep seje, da se pristopi h kmečki internacionali, pa izjavlja, da je on istega mnenja, kakor g. Jalzabetič, da so vsi razumevali ta sklep tako, da vstop v kmečko internacionalo ne pomeni pristopa k komunistični internacionali. Rekel je: .Moje mnenje je, da je Radič zahteval ta pristop samo radi tega, da tako demonstrira stranka proti režimu, da
uplaši vladajočo kliko in da tako pride do spremembe režima.«
Istotako kot g. Jalzabetič, je tudi Lo-vrekovič napadal vodstvo HSS, da je diktatorsko.
Po zaslišanju obeh je bila seja zaključena in je prihodnja napovedana za dne 12. maja ob 11 dopoldne. Na tej seji bosta gg. Jalzabetič in Lovrekovič podpisala zapisnik, predsednik anketnega odbora pa bo podal resume dosedanje preiskave in se bo določil nato program za nadaljnje delo odbora.
Zagreb, 11. maja. (Izv.) Za časa zaslišavanja g. Jalzabetiča pred anketnim odborom, se je Vaš dopisnik razgovarjal z g. Lovrekovičem. Rekel je, da je bilo njegovo mnenje, da se ne pristopi k internacionali, pravo in da se je to danes že izkazalo pri zagrebških občinskih volilvdi. Pri prihodnjih državnih volitvah bo HSS doživela še večji poraz. Izjavil je, da se je vedno boril proti kliki in da misli ta boj nadaljevati. O seji dne 26. aprila je izjavil: »To je samo varanje. Te seje sploh ni bilo. Jaz sem bil član glavnega odbora, pa na to sejo sploh nisem bil povabljen
Glede tega, da je posl. Jalzabetič kl jub svojemu odklonilnemu stališču še ostal v stranki, je izjavil, da posl. Jalzabetič ni več dovolj borben, ker je že starejši, on pa da je še vedno pripravljen pustiti plug in prijeti za pero, kadarkoli bo za to čutil dolžnost. V razgovoru je ostro kritiziral delo posameznih članov glavnega odbora in ugotovil, da obstoje v računih o strankinem skladu še nepojasnjene diference za okrog pol milijona dinarjev.
Nadalje se je Vaš dopisnik razgovarjal tudi s posl. J a 1 z a b e t i č c m , ki mu je potrdil, da ni izstopil iz stranke, da ga pa tudi stranka ne bo izključila, kakor se to govori. Izjavil je Vašemu dopisniku, da je on poslancu Mačku že za časa Davido-vičeve vlade predlagal, da se stranka odreče republikanstvu, da pri kralju zaprosi za avdijenco in da se postavi v program HSS kmečka demokracija. Vendar pa takrat ta njegov predlog ni prodrl in je bil zato tudi postavljen v stranki v ozadje.
Zagreb, 11. maja. (Izv.) Vaš dopisnik je danes po seji anketnega odbora posetil tudi g. Mar k o v i č a in ga vprašal, kakšno mnenje ima o razpoloženju ljudstva napram novi politiki. Izjavil mu je, da je nezadovoljnost ljudstva temeljila predvsem v slabi upravi in je zato navajal nekatere konkretne primere. O vprašanju dopisnika o sedanji politični situaciji pa je odgovoril, da o teni ne daje nobenih izjav, češ, da mu je naroči! tako g. Pašič.
Rezuldat zagrebških nadomestnih občinskih volitev.
Zagreb, 11. maja. (Izv.) Nedeljske dopolnilne volitve za 25 izpraznjenih mest občinskih odbornikov so potekle popolnoma mirno in ni bilo zanje nikakega zanimanja. Ogromni del opozicionalnih volivcev je vsled nerazpoloženja napram politiki hrvatske opozicije izrazil svoje nezadovoljstvo s tem, da se volitev ni udeležil. Tako je Blok nazadoval v Zagrebu za skoro 7000 glasov. Od volivnih upravičencev je volilo komaj 47%. Vredno pa je omenili, da je nazadovala tudi samostojna demokratska stranka za 1000 glasov, kar pomeni, kako neaktuolna jo postala v sedanjem političnem življenju. Od 11 predlo-
ženih kandidatnih list jih jc prodrlo 5 in sicer so dobili:
1.	Hrvatski socialni napredni blok 15 mandatov (9590 glasov).
2.	Samostojni demokratje 3 mandate (1425 glasov).
3.	Komunisti 3 mandate (1250 glasov).
4.	Frankovci 2 mandata (1220 glasov).
5.	Židje (zionisti) 2 mandatu (742 glasov).
Druge vložene liste količnika sploh niso dosegle. Volivni rezultat zaznamuje precejšen narastek frankovcev in komunistov.
Poravnajte naročnino!
Uradno poročilo o konferenci male antante.
Bukarešt, 11. maja. (Izv.) O konferenci Male antante so izdali včeraj sledeče poročilo:
Gg. dr. Beneš, dr. Ninčič in Duca so se danes dopoldne posvetovali o razmerju Male antante do sosednjih držav. Dr. Beneš je poročal o rezultatu svojih pogajanj s Poljsko. Kraljevina SHS in kraljevina Kumunija sta izrazile svoje posebno zadovoljstvo nad temi rezultati in jih smatrate kot važen korak k stabilizaciji miru. Dalje so se razgovarjali o tekočih pogajanjih z Grčijo.
češka, Rumunija in kraljevina SHS so enako interesirane, da mir okoli njih ne bo ogrožen in ugotavljajo z zadovoljstvom, <la boljševizem ni zmagal v Bolgariji in da red v Bolgariji ne bo dalje rušen.
Povečanja bolgarske armade ne morejo dopustiti, ker ne odgovarja dejanskim potrebam in ker bi se s tem ustvarilo onstran Donave stanje, ki bi nasprotovalo temeljnim določbam neuillske po-godbe.
O razmerju do Ogrske so obširno razpravljali. Ugotovili so, da način realizacije finančnega ozdravljenja z ozirom na neke točke mirovno pogodbe, zlasti one o razorožitvi, no vzbuja zaupanja med Madžarsko in sosednjimi državami. Zaupanje resno ogrožajo tudi izjave, ki streme za spremembo sedanjega pravnega stanja, določenega po mirovnih pogodbah. Države Male antante .jemljejo te pojave na znanje in pripisujejo vse posledico onim, ki se pregreše.
O avstrijskem vprašanju je bila razprava zelo temeljita. Soglasno so sklenili nadaljevati po Društvu narodov začeto politiko finančnega ozdravljenja, so pa mnenja, da je treba integralno ohraniti točke mirovnih pogodb.
Konferenca se je nato bavila s položajem v Evropi po zadnjih dogodkih in z ostalimi vprašanji dnevnega reda.
Prihodnja konferenca bo v Belgradu.
KONEC KONFERENCE MALE ANTANTE.
Bukarešt, 11. maja. (Izv.) Oficielna posvetovanja zunanjih ministrov Male antante so končana. Danes dopoldne so se vsi člani konference podali na veliko posestvo Florika ministrskega predsednika Bratianu, kjer bodo razpravljali samo o medsebojnih vprašan jih. Zanimivo je, da se konference Male antante ni udeležil noben češkoslovaški časnikar.
Važne izjave Rykov a.
Moskovski dopisnik dunajske »Neue Kreki Presseporoča svojemu listu vsebino razgovora, ki ga je imel s tajnikom za vnanje zadeve v predsedstvu sveta ljudskih komisarjev Rykovoin.
Začela sta z balkansko politiko. »Mi nismo imeli,« je rekel Rykov, »in še danes nimamo direktnih zvez z Balkanom. Zato lahko opazujemo dogodke na Balkanu kol neprizadeti opazovalci. O B e s a r a b i j i je padla odločitev brez nas, toda mi se ne smatramo vezane na dotični sklep in vedno protestiramo proli nasilju, ki se je izvršilo nad to deželo. Mi Besarabije nismo osvojili in tudi na to ne mislimo. Mi smo proti vsaki odločitvi brez soglasja prebivalstva dotične dežele; priznali pa bi plebiscit pod pogojeni, da bi smeli Besarabci svobodno in brez pritiska povedati svojo voljo, če bi se prebivalstvo Besarabije izreklo s svobodnim plebiscitom za to, da ostane združeno z Romuni,- bi mi tak sklep brez dvorna in brez vsakega pridržka priznali. Seveda bi moral biti plebiscit popolnoma svoboden.«
O balkanskem bloku je rekel Iiy-kov: »Ne vem, če tak blok sploh obstoji ali ue. Mogoče je. Tak blok smatramo mi za zelo nevaren, ker vemo, da take zveze malih in srednjevelikih držav ne nastajajo brez sodelovanja velesil, ker pov/.ročjiin oo-rojrinp sfm.
I	o--1--
ške. Kedar slišim kaj o balkanskem ali baltiškem bloku, se vedno vprašam: Kdo je dal demu\? Za. uas jo to vrste politika neprijetno,
ker na« sili v vedno večje stroške za oboroževanje. Vam je znano, da smo število vojakov znatno znižali. Mi trošimo za vojaštvo manj kakor vsaka druga velesila, in če primerjate naš vojni proračun s poljskim, se boste prepričali, kako neopravičen je očitek, da smo mi >rdeči militaristi«. Ta očitek je le izgovor, ld naj bi moralno opravičeval vojaške izdatke drugih.«
»Glede dogodkov v Bolgariji,« je nadaljeval Rykov, »mi ni treba še posebej naglašati. da so trditve raznih listov, da stojimo mi v zvezi s temi dogodki, golo izzivanje. Takih bedarij mi ne delamo, ker vemo, kako nevarni so lahko taki dogodki. Žalibog so dogodki, kakor atentat v Sofiji, že stara bolgarska politična tradicija in jih je treba tolmačiti iz bolgarske notranjosti ven. Atentati in političen teror so bili v Bolgariji na dnevnem redu že, ko boljševizma še nikjer ni bilo! Vzroke za atentat je treba iskati v notranji politični borbi v Bolgariji.«
Mnogo preglavice povzroča ruski vladi tudi žalostno stanje Ukrajincev v Vzhodni Galiciji. »Mi pa ne bomo napravili v tem oziru nikakega diplomatskega koraka in tudi ne bomo uradno protestirali,« je rekel Rykov.
Nad vse zanimive pa so izjave Rykova o stališču sovjetov do privatnega kapitala. »Produkcijske sile industrije in kmetijstva tako zelo rastejo, da državna trgovina in zadruge ne morejo več izvrševati svojih nalog. Mi pa moramo vse svoje moči združiti na produkcijo. Tudi tuj kapital vedno lahko računa na našo pomoč. Ravno v najnovejšem času smo oddali nekaj važnih koncesij, n. pr. eksploata-cijo zlatih poljan ob reki Leni, izkoriščanje manganskili rudnikov itd. Vzrok, da prihaja tako malo tujega kapitala v deželo, ne leži v objektivnih razmerah, ampak v napačnem prepričanju zapadne Evrope, da naša vlada ni stalna. Ko pa se bo svet prepričal, da je naša vlada ena najbolj stalnih v Evropi,se bo tudi tuj kapital pri nas udejstvoval.«
žalna seja narodne
skupščine.
Belgrad, 11. maja. (Izv.) Za danes sklicana seja narodne skupščine se ni vršila, oziroma je bila prekinjena. Pred sejo se je vršil sestanek nčelnikov posameznik parlamentarnih klubov. Na njem je bilo sklenjeno, da se v znak žalosti za pokojnim Ljubomirom B a k i 6 e m seja prekine, da se morejo poslanci udeležiti pogreba, ki se je vršil dopoldne. Seja se je pričela okrog pol 10. Po preči-tanju zapisnika zadnje seje, je vstal skupščinski predsednik in rekel: »Gospodje narodni poslanci! Moram Vam sporočiti tužno vest. Prejšnji podpredsednik naše narodne skupščine in ugledni član bivše črnogorske skupščine Lju-bomir Bakič je umrl. Načelniki parlamentarnih skupin so pristali na to, da se ' v znak spoštovanja dela tega častitega narodnega delavca današnja seja prekine, da lahko narodni poslanci prisostvujejo njegovemu pogrebu.« Nato so vsi poslanci vstali in zaklicali pokojnemu Bakiču »Slava«. Seja je bila zatem prekinjena in sklicana prihodnja za jutri z istim dnevnim redom: Izvolitev 5 članov v upravni odbor Drž. hipotekarne banke. Poleg tega pridejo na vrsto odgovori na nekatera vprašanja poslancev.
f Ljubomir Bakič,
Belgrad, 11. maja. (Izv.) Dopoldne se je vršil pogreb pokojnega Lj. Bakiča. Pogreba so se udeležili poslanci skoro vseh klubov in številno občinstvo. — Ljubomir Bakič je bil brezdvoma naj-
bolj pošten radikalni poslanec. Kot bivši podpredsednik je užival ugled ne samo v svojih, ampak tudi v opozicionalnih krogih. Bil je zelo objektiven. Radi njegove poštenosti ga je pri poslednjih
volitvah proglasila za disidenta. * * *
Ljubomir Bakič je bil rojen I. 1875. v vasi Zabrdje. Ljudsko šolo je obiskoval v rojstni vasi, kjer je bil njegov oče za učitelja. Gimnazijo in pravno fakulteto je dovršil v Belgradu. Po končanih študijah je dobil mesto sodnika pri kasacijskem sodišču v Crnigori. L. 1905. je bil izvoljen za poslanca v črnogorski parlament in od tedaj je bil .stalno voljen do volitev 8. februarja 1. L ko je proti njemu oficielna radikalna stranka začela najogorčenejšo borbo pod vodstvom sedanjega finančnega ministra Stojadinovi-ča. L. 1912-13. je bil v Crnigori minister za pravosodje, nato pa poslanec velikega sodišča. Na tem mestu ga je zatekla avstrijska okupacija v Crnigori. Potem jo bil okrožni načelnik v Crnigori, nato pa predsednik velikega sodišča. 18. marca 1923. je bil izvoljen za narodnega poslanca kot nositelj radikalne liste v Crnigori. Pri konstituiranju narodne skupščino je bil izvoljen za prvega podpredsednika. Januarja lanskega leta je bil imenovan za opolnomočenega ministra in poslanka v Carigradu. Nato pa je bil upokojen. Od decembra 1924. je bil težko bolan. Na književnem polju je bil jako delaven. Napisal je več knjig in člankov o raznih pravnih vprašanjih.
Borba za upravni odbor državne hipotek, banke.
REŽIM NE MISLI UPOŠTEVATI NE SLOVENCEV NE HRVATOV!
Belgrad, 11. maja. (Izv.) Vprašanje imenovanja 5 članov upravnega odbora državne hipotekarne banke je zopet razburilo vladno večino, ker gre za 5 dobro in mastno plačanih mest, ki imajo obenem precejšen vpliv nato, kako se razdeljujejo krediti. Razumljivo je, da je raditega pričela prava borba. Današnja prekinitev skupščinske seje je prišla vladnima strankama prav, ker se glede kandid. še nista mogla nikakor sporazumeti. Radi tega vprašanja je vlada imela dopoldne sejo. Na njej so razpravljali o tem, ali naj se za člane upravnega odbora imenujejo poslanci ali pa ljudje izven parlamenta. Vlada je ugotovila, da se za ta mesta lahko imenujejo poslanci, vendar definitivnega stališča pi navzela. Popoldne je bila sklicana seja obeh vladnih klubov, radikalnega in samostojno-demokratskega.
Pašič je z nejasnimi besedami povedal, da ni ravno dobro, če bi se na taka mesta postavili poslanci, ker bi jih potem napadali in ne bi bili izpostavljeni napadom samo poslanci, ampak tudi stranka, kateri pripadajo. Za njim je govoril bivši notranji minister Vujič, ki je v ostrem govoru zastopal stališče, da ne gre, da bi na ta mesta kandidirali poslanci ter zahteval, da se naj v upravni odbor imenujejo ljudje izven parlamenta. 'Zanimivo je bilo stališče samostojnih demokratov, ki so vsi zato, da se lahko na ta mesta imenujejo poslanci, ozir. da se celo morajo. Razvila se je živahna debata ne samo o tem vprašanju, ampak tudi o vprašanju osebnosti, glede katerih pa se niso mogli zediniti, radi česar je bil izvoljen poseben odbor dvanajstorice, ki naj odloči o tem vprašanju, ali se bodo na jutrišnji seji volili poslanci ali ljudje izven parlamenta.
Vsekakor je zanimivo, da vlada v tem vprašanju kakor je imenovanje upravnih svetnikov za drž. hipotekarno banko, ne
kaže niti najmanj volje, da bi prišli na ta mesta objektivni ljudje in ljudje ne samo iz srbijanskih krogov, ampak tudi Slovenci in Hrvati, ker Slovenci in Hrvati razmeroma največ prispevajo za ta fond državne hipotekarne banke. Za pravično razdelitev kreditov hipotekarne banke bi bilo potrebno, da se ne gleda na strankarsko pripadnost, ampak da se imenujejo ljudje, ki bodo objektivno upravljali ljudski denar.
SEJA PODODBORA ZA ZAKON O DRŽ.
PRAVDNIKIH.
Belgrad, 11, maja. (Izv.) Popoldne se je vršila druga seja pododbora za razpravo o zakonu o državnih tožiteljih. Po kratki generalni debati so prešli na specialno debato. V glavni debati se je vnela razprava o tem, ali naj se ta institucija imenuje, kakor vlada predlaga, »državni toži-telji«, ali naj se imenujejo državni pravdni-lci, oziroma odvetniki. Razen tega so govorili pri generalni edbati, da sedaj sploh ni na mestu, da se proučava ta zakon, ker bi bilo gotovo bolje, da se razpravlja in sprejme zakon o organizaciji sodišč in zakon o sodnikih. Glede naslova je bila večina proti spremembi. Edino poslanec Ju-go«lov. kluba dr. H o d ž a r in poslanec Muslimanskega kluba dr. Kapetanovič sta bila zato, naj se naslov spremeni, če že ne v državnega pravdnika, pa vsaj v državnega odvetnika, kar je pa večina odbila. Glede drugih dveh predlogov je predsednik pojasnil, da prideta ta dva zakona o organizaciji sodišč in o sodnikih v najkrajšem času v sekcijo in da se bodo vsi trije zakoni proučavaii in bodo isočasno predloženi narodni skupščini.
Nato so prešli na specialno debato. Sprejeti so bili prvi štirje paragrafi. Pri § 1. se je ponovno vnela debata o naslovni. Poslanec H o d ž a r je obširno utemeljeval predlog, da se spremeni naslov v državnega odvetnika, ker ime državni tožitelj ne odgovarja delokrogu državnega pravdnika, ki je n. pr. pri ustavitvi procesa sodnik. Večina je sprejela prve štiri paragrafe z malenkostnimi stilističnimi spremembami, naslov pa je ostal. Ostane tudi določeni upravitelj državnega pravd-ništva pri okrajnih sodiščih, dasi praktično nima nobenega pomena. Sploh je večina sprejela dosedanje besedilo načrta, samo minister za pravosodje si je pridržal glede nekaterih paragrafov definitivno stilizacijo. — Seja je bila nato prekinjena in je bila prihodnja sklicana za jutri ob 4 popoldne.
Obsodba atentatorjev v cerkvi Sv. Nedelje.
Sofija, 11. maja. (Izv.) Danes, dopoldne je vojno Sodišče izreklo obsodbo nad zločinci, ki so izvršili atentat na veliko nedeljo v cerkvi Svete Nedelje. Razsodba se glasi: Friedmann, Zadgorski in Ivoev so obsojeni na smrt. Člani zemljo-radniškega komiteja Petrini, Borovski, Dimitrov in atentator Abdžija so obsojeni na smrt in contumaciam. Razen Di-mitrova, za katerega bivališče se ne ve, so bili vsi in contumaciam obsojeni že ubiti, oziroma so izvršili samomor. Da-skalov je obsojen na 6 let, Tamburov pa nar 5 let ječe. Na smrt obsojeni bodo obešeni na javnem mestu.
ZA ZDRUŽITEV AVSTRIJE Z NEMČIJO.
Dunaj, 11. maja. (Izv.) Iz Berlina poročajo, da pride začetkom meseca junija na Dunaj okoli 60 nemškonacionalnih poslancev, kjer bodo imeli svojo sejo z samo eno točko dnevnega reda: Združitev Avstrije z Nemčijo.
NOVA VLADA V BELGIJL
Bruselj, 11. maja. (Izv.) Van de Vy-vere je dobil nalog za sestavo nove vlade. Upa jo sestaviti iz katoliških politikov.
VOLITVE V PARIŠKI OBČINSKI SVET.
Pariz, 11. maja. (Izv.) Včeraj so se vršile naknadne volitve za občinski svet. Občinski svet obstoji sedaj iz 4 konservativcev, 14 republikancev, 23 republikanskih levičarjev, 6 neodvisnih radikal-cev, 6 socialnih radikalcev, 5 socijalnih' republikancev, 14 socialistov in 8 komunistov.
NAJMOČNEJŠA POMORSKA UTRDBA.
Washington, 11. maja. (Izv.) Predsednik mornariškega odseka v poslanski zbo-nici Buttler je izjavil, da bo kongres dovolil za utrdbo havajskih otokov tolik znesek, da bodo havajski otoki najmočnejša pomorska utrdba na svetu.
POTOVANJE ANGLEŠKEGA PRESTOLONASLEDNIKA.
London, 11. maja. (Izv.) Princ Wale»
ški se bo odzval vabilu čilske vlade in bo, ob priliki svojega potovanja V jiižno Ame-riku obiskal tudi republiko Čile.
POTRES V ITALIJL
Rim, 11. maja. (Izv.) V San Pietro
v Romagni je bil včeraj lahek potres ob 4. uri 45 minut.
NESREČA NA MISSISSIPPOTk
Newyork, 11. maja. (Izv.) Na reki Mfo-sissippi južno od Memphisa se je potopila ladja. Od 35 inženirjev jih je utonilo 25. "fi inženirji so se udeležili nekega zborovanja, katerega so zaključili z znanstveno ekskurzijo po Mississippiju.
'	———1	-MM————
Politične vesti.
+ Dr. Beneš o boljševizma. V razgovoru z dopisniki raznih listov je rekel češki minister za vnanje zadeve dr. Beneš o boljševiški nevarnosti: »Mene osebno boljševiška nevarnost ne vznemirja.«
-f Dr. Ninčič o Cankovu. BukareSH
dopisnik »Neue Freie Presse« poroča, svojemu listu o razgovoru z dr. Ninči-čem in dostavlja: »Kakor izvem od dobro poučene strani, smatra Jugoslavija ohranitev vlade g. Cankova v Bolgariji kot potrebno v interesu miru na Balkanu.«;
-f Nemški glasovi o francoskih občin, skih volitvah. Zmerni nemški listi z zadovoljstvom beležijo izid občinskih volitev v Franciji in naglašajo, da je francosko ljudstvo ob tej priliki z nedvoumno kretnjo odklonilo tako boljševištvo kakor fašizem. »Ta Francija — piše »Tagespost« — jo mirna in miroljubna dežela in ta dežela je kljub finančni stiski svoje države boga- I ta. To je morda edina dežela pa svetu, ki ne pozna brezposelnosti, prestala je tekom svoje zgodovine že vse viharje rdečega in belega terorja in si ne želi ponavljanja; po konventu in komuni ji ni za diktaturo proletariata in po obeh Napoleonih ne za Mussolinija. — Francija, v kateri je samovlada postala tradicija, zaupa demokraciji in se ji noče odreči, po njej upa na boljše dneve, na varno blagostanje in mir.«
Beležke.
»Živeo kralj!« — »Živeo Radič!« — »Živela republika!« Poročali smo že, da
je znani veleindustrijalec in intimni prija- jj telj Stjepana Radiča povabil za nedeljo ; člane anketne komisije na svoje posestvo
Razgovor z misijonarjem g. o. B. Kohnenom.
Te dni se mudi v Ljubljani misijonar o. B. Kohnen iz misijonišča v Veroni, doma blizu Banjaluke v Bosni. Priredil je že več predavanj s skioptičnimi slikami iz svojega mi-sijona med Šiluki ob Belem Nilu. Letos obhaja že 20 letnico svojega misijonskega delovanja. V torek je obiskal uredništvo »Katoliških misijonov« v Ljubljani. V razgovoru mu je stavilo uredništvo različna vprašanja, od katerih nekatera tu objavljamo.
1.	Kako je dežela Šilukov politično urejena ?
Vsaka vas ima svojega poglavarja. Nad vsemi je kralj, ki ga voli ljudstvo iz kraljeve rodoviue. Visoko nad vsem je angleški pro-tektorat. Davke plačujejo precej redno, za kravo n. pr. 10 pijastrov.
2.	Kaj mislite, kdaj se bo ves rod Šiluk
spreobrnil?
Nato je pač težko odgovoriti. Veliko je od visuo od božje milosti. Zdaj napreduje po-kristjanjenje počasi. Ce se pomnožijo misijonske postaje, se hitrost spreobračanja pospeši kvadratično, celo kubično. Lehko pa nastane tudi preganjanje. Zdaj se sicer tega ni bati, toda če bi se spreobračaj vršil v masah, bi čarovniki zgubljali na svojem ugledu ter bi začeli nasprotovati. Krvavo preganjanje bi angleška vlada zatiralas toda čarovniki lahko
tudi na drug način odvračajo ljudi od nas. Ne- I kateri imajo zelo velik ugled. Za zdaj se jim še, ne zdimo nevarni.
3.	Ali niso Vaši največji nasprotniki čarovniki? Ko bi te spreobrnili, bi Vam ti celo pomagali pri izpreobračanju ljudstva.
Gotovo so čarovniki naši močni nasprotniki, toda z njimi ni mogoče razpravljati. V vsem ti dajo prav. Priznajo, da je naš nauk dober, pravijo pa, da tudi oni verujejo v Boga. »Vi Evropci ste mnogo bolj pametni kot mi, zato velja za Vas vaše, za nas črnce pa naše. Vi ste beli, mi smo pa črni.« Ista težava je tudi z drugimi Šiluki.
4.	Koliko velja pri Šilukih trditev brezvercev, da taki narodi ne morejo pojmovati visokih krščanskih resnic?
Šiluki spoznavajo krščanske resnice približno tako, kakor pri nas priprosto ljudstvo. Ljudstvo ne razmišlja veliko, ampak priprosto veruje. Zato tudi Šilukom priprosto razlagamo verske resnice. Bogoslovna razglabljanja spadajo v bogoslovne šole. Njihovih nrav-nih zablod ne napadamo naravnost. Povdar-jamo bolj krščanske čednosti in jih na nje navajamo. Pregrehe potem same počasi zginejo.
5.	Kaj je pri posamezniku največja ovira? Ta se ne spreobrne. Največ greši proti šesti l>ožji zapovedi. Prepovedujemo gotove plese, ker je običaj, da plešejo popolnoma nagi. Prepovedujemo zlasti ponočne plese. Kristjani smejo plesati oblečeni in podnevi. Po mnenju Šilukov je mnogoženstvo dovoljeno, toda ker
1 je predrago, ga je zelo malo.
6.	Kako napreduje mohamedanizem? Ali je mohamedance res tako težko izpreobmiti?
Pri Šilukih se mohamedanstvo ne širi. Mohamedanci so redki. Pač pa je mohamedanstvo zelo živahno v nekaterih drugih krajih, n. pr. v Zanzibarju. Tam poganstvo sploh ni več moderno. Mohamedanizem se širi ponekod tako naglo zato, ker zahteva od svojih privržencev samo, da se obrežejo in da priznajo, da je en Bog, in da je Mohamed njegov prerok, druge navade in ravade jim pa puste.
7.	Kaj pa protestanti?
Tudi protestantov je med Šiluki malo. Edino v kraju Sobat vzdržuje neka ameriška občina šole. Močno se je pa zasidral protes-tantizem južno od nas, v okolici Viktorija Ny-ansa. Tu so ustanovili črnci lastno versko ločino. Pravijo tako: »Zdaj znamo čitati in imamo versko sveto pismo. Bog pa tudi nas razsvetljuje, da pravilno razlagamo sv. pismo. Sedaj ne potrebujemo več vas Evropcev.« Med katoliškimi misijonarji so glede protestantov dvojnega mnenja: Nekateri pravijjo, da je protestantizem daljna priprava za katoliško cerkev, drugi pa menijo, da so protestantski privrženci za kat.. cerkev bolj zgubljeni kot pogani. Star črnec je dejal: >Če hočeš sveto živeti in priti v nebesa, postani katoličan. Če pa hočeš znati dobro pisati in postati uradnik, postani protestant.* Ljudem je zelo všeč, da katoliški misijonarji obiskujejo svoje vernike zlasti v bolezni in ob Smrtni uri, da jih tolažijo in pripravijo na smrt, če tudi je treba potovati včasih 50 do 100 km.
Ne tako protestantski misijonarji. Tem Je zadosti, da je črnec krščen^ umrje lehko sam, kakor žival v gozdu.
8.	Kaj bi Vaš misijon najbolj potreboval?
Najbolj nam manjkajo ljudje, misijonarji.
Kolikorkoli bi jih prišlo, vse bi lehko zapo slili. Seveda nam manjka tudi denarja. Ko ustanavljamo nove postaje, rabimo zlasti cerkveno perilo.
9.	Kakšen utis ste dobili na Hrvatskem in na Slovenskem o misijonskem delu?
Na Hrvatskem je misijonsko zanimanje še zelo malo razvito. Zato tudi ni veliko hrvatskih misijonarjev. Tam so mi pripovedovali, da se na Slovenskem za misijone precej dela. Sam sem se prepričal, da se dela celo več, kot so pripovedovali. Vaše Katoliške misijone poznam že iz Afrike. Izdali ste že tudi celo vrsto drugih misijonskih knjig. Smisel za misijone dokazuje tudi Vaša bogata misijonska knjižnica.
10.	Ali ste zadovoljni s svojim obiskom v Sloveniji?
Do zdaj še zelo. Upam, da tudi v prihodnje. Odidem v petek.
Saj vsakdo ve
da se najboljše PERILO, moderno in iz prvovrstnega specialnega blaga po izredno nizkib cenah dobi lc pri tvrdki
DRAGO SCHWAB - Liubliana,
v OrOslavje. Radikalom gostoljubnost gospoda Prpiča ni neznana in zato je prav verjetno, kakor poroča »Vreme«, da je bil nedeljski izlet za radikalne prvake »glavni predmet interesovanja« in da »su članovi anketne komisije poneli sa njega vrlo prijatne utiske«. O potovanju samem in o epizodah, ki so jih doživeli izletniki spotoma, pa poroča »Vreme« nekaj prav mičnih stvari. Tako so kmetje v prvih vaseh, skozi katere so se vozili, komisijo pozdravljali le s klici: »Živeo Radič!« Ko so pa prišli nekaj dalje, so srečali komisarji skupino kmetic. Avtomobil se je ustavil in neki poslanec je pozdravil kmetice s klicem »Živela republika!« Kmetice so se pri tem pozdravu nekam začudeno spogledale. Slišale so bile namreč, da so to člani neke angleške komisije, ki se pelje v Bolgarijo, ki pa se ustavlja, tudi v hrvatskem Zagorju, aa vidi tudi tukaj, kako in kaj. Čudile so se le, kako da ti »Angleži« tako dobro govore hrvatski. Tu je stopila neka kmetica pred komisarje in rekla: »Gospodje Angleži, mi smo bili republikanci, sedaj pa to nismo več! Mi smo sedaj vsi za kralja! Živeo kralj! Živeo Radič!« Tako so klicale tudi druge kmetice, nakar se je avtomobil odpeljal dalje. Dopisniku »Vremena« pa je izjavil neizogibni dr. Janič, da je ta neprisiljena izjava napravila na komisijo jako dober vtis, ker so se vsi člani prepričali, da so se hrvatski kmetje odpovedali republikanstvu. — Gospod Prpič pa je dokazal, da ne zna samo doma svojih gostov bogato gostiti, ampak da zna tudi jako spretno aranžirati politične izlete.
Dopisi.
Bled. Macafizelj se v Jutru rad norca btije iz blejskih razmer. Čudimo se mu, da se pri tem tako skrbno izogiba najboljšega objekta v ta namen, ki ga imamo, to je našega dičnega graščaka iu župana g. Kende. Saj ta gospod nudi skoraj pri vsaki seji občinskega sveta prizor, ki bi bil vreden, da ga Macafizelj opisuje. Ali mar ne spada n. pr. v Macafizljev resor, co župan s svojega mesta trdovratno in s po vzdignjenim glasom1 trdi, da je občinski svctovalec, ki bi ga moral vabiti k soji (a ga ni, ker vidi rajši njegovega namestnika na njegovem stolu) odstopil, akoravno predloži drug svetovalec pismeno izjavo dotičnika, da ni odložil svojega mandata? Mogoče, da se isti ni udeležil pre-šičjili pojedin, in radi tega ni siguren kimavec, radi česar je bolje, da ga ni na seji. Pa nam prebere g. župan notice iz »Slovenca« in »Domoljuba«, nato nedolžni papir raztrga, ga vrže ob tla in si konečno plune v roke ter si jih obriše ob svoje hlače. Res fine manire za župana prvega letovišča, katerega poseča kralj. In igralnica? Zakaj ne objavite pogodbe med občino in igralnico pred občinskim svetom, češ da tako dragocen spis ne morete na sejo s seboj prinesti, ker bi ga mogli med potjo izgubiti? V zvezi s tem pa spada vaša trditev, da se je lani od igralnice zahtevalo za SLS 50.000 dinarjev, v vrsto neresnic. Ravnatelj igralnice g. Hondry je že lani javno v časopisih objavil izjavo, da ni niti z enim gospodom govoril, ki sta jih navajali kot priče: inž. Sernec, Gogala, Rus. Da pa g. Marčič, ki ne pripada naši stranki, tega ni naredil, to vi g. župan sami dobro veste. Kako se tedaj naj take vaše trditve kvalificirajo? Mi bi vse to resnejše vzeli, če bi bilo sploh vredno z vami resno i>oleini-zarati. Resno vam pa povemo, da bo SLS iz načelnih, lahko razumljivih razlogov vedno protivnica igralnice, in bo skušala to nemoralno zabavišče iz našega lepega Bleda zopet odstraniti. H koncu bodite šc overjeni, da nikogar izmed naših zastopnikov ni zazeblo, ko je postalo vam tako vroče, da ste morali pri seji svoj suknjič sleči... Tudi vaša primera Rusovega in Tomčevega županskega delovanja je služila le za smeh in kratek čas.
Kum. Novi zvonovi na Kumu bodo blagoslovljeni v nedeljo 17. t. m. Romarji in drugi prijatelji našega dolenjskega očaka prihitite ta dan v obilnem številu na Kum, ki se odeva s svežim zelenjem! Na svidenje prijatelji in znanci!
Zagorje ob Savi. Podružnica Jugoslov. Matice ima svoj 4. občni zbor v sredo, dne 13. maja 1925 ob pol 8 zvečer v mali dvorani Sokolskega doma. Udeležba nam bo pričala o bratski vzajemnosti in agilnosti!
Z Rakeka. Upraviteljstvo osnovne šole na Kakeku se toplo zahvaljuje vsem, ki so pomagali, da oe je mogla mladinska igra »V kraljestvu palčkov« tako uspešno vprizoriti na Rakeku in v Logatcu. Posebno si šteje v dolžnost povdurjati izredno požrtvovalnost dese-torice rakovšk:'.: deklet pod vodstvom g. Cesarja; gdč. Zdenke Gornikove; odbora »Kat. jzobr. društva na Rakeku« ter »Sokolskega društva v Logatcu. — Hvala vsem!
Št. Peter pri Novem mestu. Nemila uso da, ki je zadela že marsikaterega dobrega učitelja ali učiteljico v Sloveniji, je pregnala tudi našega dosedanjega vrlega šolskega voditelja, g. Janka Malešiča, iz Št. Petra na Kal, tja nekam v šentjanške hribe. Šele poldrugo leto je deloval pri nas g. Malešič in vendar se je razmerje med šolo in domom v tej kratki dobi spravilo v najlepši sklad. Pod prejšnjim vodstvom ravno tega n,i bilo, o čemer ve veliko povedati novomeški okrajni šolski svet. Pa zdi se, da jc baš to soglasje mod šolskim
vodstvom in stariši toliko bolelo gotove ljudi, da niso mirovali prej, da je bil g. Malešič pregnan. Vse tukajšnje ljudstvo — izvzemši par Žerjavovih pristašev — je skrajno ogorčeno nad .krivico, ki se je zgodila priljubljenemu g. nadučitelju. Njegov izredno ljubeznivi in mirni značaj si je bil hipoma osvojil srca faranov. Mislili smo, da tak človek ne more imeti sovražnikov. In vendar so se dobile neplemenite duše, ki so iz Novega mesta dan na dan pošiljale pisma v Ljubljano zahtevajoč, da mora g. M. biti premeščen. Žerjavovci — domači iu novomeški — so si podali zahrbtno roke in navalili na g. M. Glavni krivci, posebno oni iz Novega mesta, so učiteljskega stanu! Ti se svojega grdega početja v javnosti sramujejo in zato po zgledu' znanega tatu ravno ti najbolj vpijejo: :>Male-šiču se je zgodila krivica! To je pa res preganjanje!« O, ja! Preganjanje je to! A kdo je v prvi vrsti kriv tega preganjanja, ljudstvo dobro ve. Upajmo, da pride za g. nadučitelja kmalu ura zadoščenja, pride pa tudi čas, ko se bo njegovim protivnikom lahko upravičeno zaklicalo v obraz: >Mi vstajamo! In — vas je strah?«
Hrastnik. Poštne razmere so zadnji čas pri nas kaj čudne. Veliko pisem, med njimi tudi taka z denarno vsebino, se pozgubi in ljudje zaman čakajo na poročila in obljubljene pošiljatve od svojih sorodnikov in prijateljev. Nedavno tega se je skrivnost izginjanja pisem nekoliko pojasnila. Ljudje so naleteli na prizor, ko je bil cel sveženj pisem vržen v ogenj. Štiri pisma so priče še rešile in razdelile same med naslovljence, ker so bili le-ti v bližini. Pred kratkim je bilo nekemu starčku izročenega manj denarja kakor mu je bilo nakazanega. Ko je tretja oseba to ugotovila j in odšla z možem na pošto, mu je bil manjkajoči znesek doplačan. Pozivamo poštno ravnateljstvo, da napravi temeljit red.
Gorje. (Nesreča šolskega otroka.) Nedav-notega so naši šolski otroci, kakor čujenio, med šolskimi urami vozili pesek, med njimi 12 letni Ivan Por, sin revne vdove po invalidu. Voz je bil težak približno 250 kg. Vsa otroška
P. n. tvrdki
DOM. ČEBIN
Ljubljana.
Z Vašim angleškim kovaškim premogom in angleškim livarniškim koksom, ki ste ga nam dobavili, smo bili povsem zadovoljni. Cena je z ozirom na kakovost in v primeri s ceno oglja vsekakor nizka.
Z odličnim spoštovanjem:
Lovro TEPINA, žzdr. upr. drž. podkovske šole Selo - Lj ubij ana.
četa je oddrdrala z vozom na Dolgo Brdo. Ko so tam napolnili trugo s približno eno četrtino kub. metra peska, so se hoteli vrniti v Gorje. Pot jih je peljala po hudem klancu. Ker voz ni bil zavrt in ga tudi otroci niso mogli pridržati, je začel drveti navzdol z Ivanom Porom ob ojesu, ki se ni mogel oprostiti vprege. Nekaj časa je fant tekel z vozom po klancu. Končno je pa padel in voz je šel čezenj. Fant se je pošteno potolkel po glavi; razentega je dobil rano na levi roki in po hrbtu je močno opraskan. Tri rane mu je moral zdravnik zašiti. Radovedni smo, kdo bo plačal bolniške stroške in kdo fanta odško-doval za vse bolečine, ki jih je prestal. V to svrho je treba ugotoviti, kdo je kriv te nesrečne vožnje.
Druge zanimivosti iz Mirne. Zupan Jos. Bule je odstavljen od svoje službe in občinski odbor razpuščen. Žerjavovci so na vsak način hoteli svojega župana. Pa je težava z ljudmi. Volivci ne marajo mirenske inteligence, kot slabega denarja ne. Kaj sedaj? Vlada naj pomaga in res je. Ljudje, ki imajo zvezo z Ljubljano, razpuščajo odbore, odstav-ljajo župane, po njihovi volji frče učiteljske moči itd. Kdo je vsega tega kriv? Seveda kaplan. Gospodi1, le nekoliko odgovorite. Ne mislite, da je že vsega konec. Pridejo lepe stvari na dan. Bomo videli, kdo se bo smejal nazadnje. Zapomnite si, da vam bo prišla po veselju žalost in — maček.
—	Cenj. naročnikom. Zopet smo razposlali večje število izpolnjenih položnic za obnovitev naročnine. Naročniki, ki so jim namenjene, naj čimpreje poravnajo na položnicah označeno naročnino, ker jim bo sicer list sredi meseca maja ustavljen. Naročnine se plačujejo pri vseh časopisih naprej in tudi pri Slovencu moramo v tem pogledu napraviti red. Red zahteva naročnik, a red zahteva tudi uprava.
—	Novo nasilje. Vlada je razpustila občinski zastop na Mirni in priljubljenega župana Jožefa B u 1 c a odstavila.
—■ »Slab izgovor« pravi nedeljsko »Jutro«, da smo si izbrali za utemeljevanje premestitve dr. Baltiča iz Ljubljane v Sarajevo. Mi pa pravimo, da predobro drži, ker so z istimi argumenti'zagovarjali samostojno-demokratski kovači člen 71. Uradniškega zakona, ki izrecno določa, »da odredbe o stalnosti in n e p r e m e s t n o s t i uradnikov ne Veljajo za velike župane, okrožne n a č e 1 n i "k e in okr. glav a r j e«. Ali meni gospoda, da naj ta člen velja le za gg. Sporna in Vodo-pivca, za gg. Baltiča in Pirkmaierja pa ne? Povejte in dokažite, kje se je pod Davidovicevo vlado storila komu krivica — pod PP režimom pa dežuje tožb na državni svet radi protizakonitosti in nasilja. V svojem derviško-razdiralnem po-željenju ste na slepo rzveljavljali vse, kar je ukrenila Davidovičeva vlada, pti četudi niti od daleč niste mogli postaviti tje kaj enakovrednega. (Prim. odstranitev nepolitičnega znanstvenika z ravna-teljskega mesta, katero so ponujali vse na okrog, pa so doslej iz uradniško-sta-novske kolegijalne solidarnosti — kakor čujenio — še vsi gladko odklonili ponu-jano mesto.)
—	Obrtnonadaljevalno šolstvo v Sloveniji je zopet pred polomom. Ob novem letu se je že izčrpal skopo odmerjeni kredit. Nekaj šol je že zaprtih, ker ni kredita. Poslanec Š k u 1 j je ponovno posredoval pri ministru trgovine za izreden kredit, kar je po odločni izjavi ministra uspelo vsaj za prvo silo. Tudi tu se vidi zapostavljanje Slovenije. Dočim se odmerja drugi pokrajini večmilijonska vsota za obrtno šolstvo, se pri nas ne da premakniti nekaj nad sto tisoč dinarjevl
—Naznanilo o sprejemu v škofijski zavod sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano za šolsko loto 1925—26. V zavod sv. Stanislava se sprejemajo zdravi, dobro vzgojeni dečki, zakonski sinovi dobrih, krščanskih staršev, ki so dovršili z odličnim ali vsaj z jako dobrini uspehom ljudsko šolo; zlasti taki, o katerih je upati, da se bodo po dovršeni gimnaziji posvetili duhovskemu stanu. — Prošnje za sprejeni je nasloviti na škofijski ordinariat v Ljubljani. Prošnji naj se priloži krstni list in obiskovalno izpričevalo. Starši ali njihovi namestniki naj prošnje s prilogami prinese v zavod sv. Stanislava v času od 1. do 18. junija i. L 2 njimi naj pridejo obenem tudi njihovi sinovi, za katerih sprejem prosijo. Samo i/. Julijsko Krajine sc ^neiemalo gojenci izje-
novice.
moma tudi pismenim potoni, toda le pogojno, dokler jih vodstvo, ko pridejo v zavod, ne potrdi. — Sprejemni izpit bo dne 30. junija ob pol 10. — Vodstvo zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, dne 10. maja 1925.
—	Posledica lanskega naliva. — Prošnja merodajnim gospodarskim oblastem. Po lanski katastrofi, ki se je pripetila v škofjeloški okolici, je začela Sava nad črnuškim mostom popolnoma spreminjati svojo glavno smer. Od takratne poplave se namreč voda vedno bolj zajeda v obrežje, podmelje zemljo, nakar so površina v celih gručah pogreza v vodo, ki jo nato odnaša. Na ta način je odnesla voda v zadnjem času taniošnjim posestnikom že okoli 9 johov dobre obdelane in posejane zemlje. Voda pa vsled tega še vedno bolj spreminja glavno smer in izpodmeljuje vedno večje grude zemlje. S tem se dela seveda ogromna gospodarska škoda in ogroža eksistenco posestnikov, ki so navezani na grudo, ki jih preživlja. To pa še ni vse. Ta zadeva je važna tudi za ljubljansko mesto. Vsled spremembe glavne vodne smernice se ogroža tudi ljubljanski vodovod, ker se lahko pripeti, da vsled odvr-nitve vodne množine sesalke vodovoda ne dobe več zadostne množine vode ali jo s časom lahko tudi še popolnoma izgube. Vsi merodaj-ni gospodarski krogi in vse oblasti se radi tega v imenu prebivalstva nujno opozarjajo na to grozečo nevarnost, ki bo neizogibno uničila obstoj več družin in ki ogroža tudi ljubljansko mesto. Vsled tega prosijo posestniki ogroženega ozemlja Gaineljne, občina Šmartno, da to vpoštevajo in da se pošlje v svrho ugotovitve dejanskega položaja na lice mesta stro-kovnaška komisija, ki bo ugotovila pretečo nevarnost in nujno potrebo obrambnih zidov.
—	Vsakoletno slovensko romanje k Sv. Hemi na Koroškem smo imeli letos od 6. do 9. maja. Bili so prav lepi ti dnevi in romarji so se vrnili zadovoljnih src na svoje domove. Kako zelo je to romanje priljubljeno, priča to, da so mnogi šli že po večkrat na to božjo pot; najpridnejši so bili tam že po — tridesetkrat! In pravijo, da bodo še šli. Naših romarjev ni niliče motil pri pobožno-sti in nihče jih ni grdo gledal radi slovenščine. Duhovščina je bila povsod jako prijazna, pa tud ljudstvo se je vedlo uljudno in dostojno nasproti romarjem. Nikjer nobenega zasmehovanja, nikjer nobane neotesanosti. Zlasti prijazni so bili do nas dobri oo. re-demptoristi pri Sv. Hemi na Krki. Eden izmed njih se prav pridno uči slovenščine in bo mogel v kratkem spovedovati slovenske romarje. Prihodnje počitnice bi rad prišel za nekaj dni k nam, da bi se mulo bolj privadil slovenske govorice. Ko bodo odpadle še težkoče s potuini listom in z njim združeni precejšnji stroški, tedaj upamo, da bodo naši ljudje v prav obilnem številu obiskovali grob našo prve svetnice. Istočasno z natiii so bili tam tudi romarji iz Greblnja in iz Pred-kloštra. Kipoma, ki jih nosijo romarji koj po dohodu v slovesni procesiji, so romarji oskrbeli letos novo obleko. Stane .1,670,000 nemškoavst ri j s k i h k ro 11.
—	Uravnava Gradaščice, Glinščice in Malega grobna; cenitev zemljišč. Veliki žu-
pan ljubljanske oblasti razglaša: Da se ocenijo prizadeta zemljišča, ki se imajo razlastiti, odnosno obremeniti s služnostnimi ob priliki uravnave Gradaščice, Glinščice in Malega grabna ter da se bo mogla v tem pogledu izdati razsodba po §§ 64 in 65 vodno-pravnega zakona bivše vojvodine Kranjsko z dno 15. maja 1872, deželni zakonik št. 16, odrejam uradno cenitev onih zemljišč, glede katerih se žc ni sklenil dogovor med glavnim odborom za obdelovanjo barja in lastniki odnosno njihovimi zastopniki. Uradna ce-nilna komisija se snide v pondeljek dno 18. maja 1925 ob devetih dopoldne pri jezu v Kožarjih ter bo cenila ta dan ter naslednje dneve, dokler ne izvrši svojega dela na Malem grabnu vzdolž do izliva v Ljubljanici. Za ocenitev zemljišč ob Gradaščici in Glinščici se komisija snide v p-otek dno 22. maja 1925 ob devetih dopoldne pri jezu v Kožarjih ter bo cenila ob Gradaščici do izliva Glinščice, nato ob Glinščici ter Gradaščici do izliva v Ljubi,janco, če bi ne končala dela tega dne, bo nadaljevala prihodnji dan. To dajem na znanje, da se more cenitve udeležiti vsak prizadeti lastnik, odnosno posestnik, tabularni upnik in služnostni upravičenec, odnosno njegov zastopnik ter morebiti stavili svoje ugovore cenilcem odnosno poravnalne pogoje zastopnikom Glavnega odbora za obdelovanje barja.
—	Himen. Poročila sta se v Sobotici (Bačka) poštna uradnica gdč. Betka Jenko, in poštn. uradnik g. Karol Hogler, nevesta doma iz Virmaš pri Stari Loki, ženin iz Kočevja. Obilo blagoslova!
—	Olajšave za inozemske potnike. Da se odstranijo dosedanje zapreke pri potovanju, inozemcev v našo državo in doseže enotnost v postopanju našdi oblasti s tujci, je ministrstvo za notranje zadeve zelo omililo dosedanje predpise ter dalo našim oblastem potrebna navodila, iz katerih posnemamo nastopne olajšave: 1. Naši konzulati in ostala zastopništva v inozemstvu bodo dajala tujcem viza za prihod v našo državo ali za tranzit brez odobritve ministrstva za notranja dela, izvzemši delavcem, ki bi hoteli priti k nam v svrho zaslužka. Za te sloje mora odobriti prihod ministrstvo za socialno politiko. Tudi ako bodo izdane ta viza brez izrecne pripombe za po-vratek, bodo veljavna za povratek, ako jim rok še ni potekel. Ako pa so izdana brez roka, mora inozemec prositi pristojno oblastvo za povratni vizum. Ako pride inozemec v našo državo brez viza, mora plačati obmejnemu policijskemu komisarju trikratno pristojbino, toda le, ako navede zadostno utemeljene razloge, zakaj si ni mogel preskrbeti viza. Potovanje iz kraja v kraj je dovoljeno brez posebne odobritve. Ako poteče veljavnost viza, ga lahko pristojna oblast podaljša za dva meseca. Za daljši rok je pristojno ministrstvo. Do rešitve take prošnje od strani ministrstva tujec lahko ostane v dotičnem kraju. Ako se prošnji ne ugodi, mu mora pristojna oblast izdati vizum za odhod. Tujcu se potni list ne sme nikdar odvzeti, razen če je osumljen kakega kaznjivega dejanja. Tujcu ni več treba, da se oblastem osebno prijavi ali odjavi. To je dolžnost stanodajavca. Potni listi se morajo pregledati edinole na meji, izvzemši, ako obstoji sum glede nezanesljivosti kake osebe. Pristojbina za viza v svrho poseta naših kopališč in letovišč znaša samo deset dinarjev, ako ostane inozemec najmanje 14 dni v dotičnem kraju.
—	Preizkusi gnojenja pri okopavinah. Koruza, krompir in krmska pesa potrebujejo za svoj razvoj precej dušika, ki ga dobijo samo deloma v hlevskem gnoju. Popolen učinek gnojenja teh rastlin se pokaže šele z umetnimi gnojili, posebno s hitro delujočim čilskim solitrom. To so dokazali nešteti preizkusi v Sloveniji iti drugod. S čilskim solitrom se gnoji pri prvem okopavanju koruze, krompirja in krmsfce pese, pri čemer se ta sol enakomerno raztrosi po vsej zasejani ploskvi. Pri prvem okopavanju se zmeša z zemljo in pride s pomočjo zemeljske vlage h koreninam. Gnojilni preizkusi, ki so se prejšnja leta uvedli v Sloveniji, se bodo letos nadaljevali. Take priproste preizkuse izvede lahko vsak kmetovalec. V ta namen dobi za vsak preizkus na parceli od 100 četvornih metrov po dva in pol kilograma čilskega solitra brezplačno, če se zaveže to delo natančno izvesti in o uspehu poročati Poddelegaciji proizvajalcev čilskega solitra v Ljubljani, Grubarje-vo nabrežje 16. Potrebna navodila dobi obenem dostavljena.
—	Posledice poraza tunoške divizije I. 1914. Pred najvišjim vojaškim sodiščem v Belgradu sr* l»o v kratkem začela obravnava proti generalu Koudiču, ki jo okrivljen, da je zagrešil 1. 1914. skoro popolno propast ti-
moško divizije. L. 1914. je nainreč sklenil srbski generalni štab napad na avstrijske čete ob Savi in jo določil timoško divizijo, da pri Čevrutju prekorači Savo (nedaleč od Mj.lro.vico). Divizija je Savo prekoračila, marširala še 50 km daleč na slavonsko ozemlje, toda od hudega iu napornega marša izmučeni vojaki niso bili kos številni premoči. Timoška divizija se je morala umakniti preko Save nazaj. En bataljon pod poveljstvom sedanjega generala Rističa je srečno prišel preko Save. Ko pa je prišel večji del divizije do Save, se je podrl most na čolnih, ki so zgradili pod vodstvom generala Kondiča. Ker je bila Sava takrat zaradi silnega deževja zelo narastla, coli diviziji ni preostalo drugega kakor da se uda. Generala Kondiča so takoj odpoklicali in v Valjevu je bil obsojen na 1 leto težke ječe. Tekom let pa so zbrali o katastrofi timoske divizije novo podatke in zato bo proces obnovljen. Sodijo, da bo general lvondič obsojen ua smrt.
—	Ročna torbica s 170.00« dinarji izginila- Pera Maksimovič, oskrbnik na nekem posestvu v Sremskih Karlovcih, se je 8. t. m. odpeljal s svojo soprogo v Belgrad, kjer je imel važne opravke. Po svojem povratku v Sremske Karlovce je opazil, da je v ku-peju pozabil svojo ročno torbico, v kateri je imel okoli 170.000 dinarjev deloma v gotovini, deloma v vrednostnih papirjih. Šel je takoj nazaj na postajo, odkoder so obvestili o izgubi dragocene torbice naslednjo postajo, a bilo je že prepozno. Torbice kljub vest-ni preiskavi vseh potnikov in vseh oddelkov vlaka niso več našli.
—	Tihotapstvo na morju. Ene minolih noči je finančna straža na odprtem morju pri Sušaku opazila ladjo, ki ni bila razsvetljena. Stražna ladja je takoj pohitela za skrivnostno ladjo in jo ustavila. Finančni stražniki so preiskali ladjo in našli na nji soli, svile, lakastih čevljev in drugega tihotapskega blaga iz Italije v vrednosti nad 10.000 Dim Ladjo, ki jo last N. Grzetica s Krka, so odvedli na Sušak, kjer so blago zaplenili, osobje ladje pa zaprli.
—	Aretacija nevarne vlomilske družbo. Kot smo že svoječasno poročali, so vlomili neznani vlomilci dne 14. marca v poštni urad v Kranju, kjer so navrtali blagajno in so odnesli okrog 13.000 Din v gotovini in v znamkah. Orožništvo je uvedlo takoj obsežno preiskavo v vsej okolici. To pot je imela srečo orožniš-ka postaja v Gorenji vasi. Poveljnik te postaje, Martin Tavčar, je dobil namreč zaupno sjvoročilo iz Podgore, da so se nastanili pri kočarju Boštjanu Dolinarju trije sumljivi potepuhi, ld so podobni opisom nevarne vlomilske družbe, ki je zbežala dan po izvršenem vlomu v Kranju po Poljanski dolini proti meji. Orožnik Tavčar je šel takoj z enim tovarišem proti PodgorL Dolinarjeva bajta leži izven vasi, na samoti pod gozdom. In res sta našla orožnika pri Dolinarju v kozolcu v listju dva begunca, ravno ko sta se spravljala spat Presenetila sta ju in aretirala brez posebnega odpora. Tretjega tovariša pa sta našla v sobi na klopi ob peči. Odpeljala sta vse tri v Go-renjo vas, kjer so ugotovili njih ideiltiteto in 6o jih natančno preiskali. Pri aretiranih so našii celo zalogo najmodernejšega vlomilnega orodja in pa pisma, ld jasno kažejo, kako nevarna družba se je vjela. Aretirani so: Josip MaruSič, star 26 let, doma iz Mirne pri Gorici, čevljarski pomočnik, že znan kot zvit tihotapec in nevaren vlomilec. Drugi je komaj 25-letni konjski mešetar in seveda tudi tihotapec Izidor Ciglič iz Števerjana na Goriškem, tretji pa Josip Moravec, 27 letni strojni ključavničar, doma iz Gorice. — Orožniki so zaplenili -sveder za vrtanje železnih blagajn, razne pile dn klešče in celo železne rokavice za priema-nje raznih predmetov in še več drugih vlomilskih priprav. Orožja pri njih niso našli razen nožev. Vlomilci so vlom v kranjsko pošto zanikali, kar pa jim nič ne pomaga, ker jih izdaja pri njih najdena korespondenca- V enem zaplenjenih pisem so našli tudi pismo, katero jo naslovljeno na njihovega prijatelja in tihe, ga pomagača nekje na Gorenjskem, kar pa iz teh pisem še ni razvidno. V pismu mu sporočajo omenjeni tovariši, da imajo prav dober zaslužek in upajo, da jim v prihodnjih dneh pade še več kebrov in repov v roke. Zaslužili so tu in tam na Gorenjskem prav dobro in nameravajo obiskati sedaj vinorodno Dolenjsko, kjer si obetajo dobro letino in masten zaslužek, tako, da bodo nekaj časa lahko prav udobno in brezskrbno živeli. Takoj po aretaciji in pri prvem zaslišanju so bili aretirani jako predrzni in naravnost sirovi, ko pa so našli pri njih tako značilno vlomilsko orodje, in ko je eden izmed njih priznal, da je res bežal ono jutro po vlomu v Kranju po Poljanski dolini proti meji, so s« udali. Po tem zaslišanju so odpeljali nevarne zločince pod vodstvom postajnega komandirja Vidica v Šk. Loko in so jih oddali začasno v tamošnje zapore. Aretirana družl>a ima na vesti gotovo še več drugih tatvin in vlomov in Bog zna kaj še-vse, vsled cesar se je uvedla zelo obsežna preiskava, o katere rezultatu bomo svoječasno poročali.
— XXXIV. redni občni zbor zadruge gostilničarjev, krčmarjev, ka.varna.rjev, žga-njetočnikov in izkuharjev v Ljubljani bo v četrtek dne 14. majnika 1926 ob pol 8 popoldne v gostilniških prostorih načelnika a. Kavčiča na Privezu , običajnim sporedom. — Po končanem občnem zboru zadru-tre bo ob do14. uri občni »bor bolniške bla-
gajne članov zadruge s sporedom: 1. čitanjo zapisnika; 2. letno poročilo in računski zaključek za leto 1924; ■'!. raznoterosti.
—	Posledica neuspele trgovske poravnave. špecerijska tvrdka Franceta Majdiča v Kranju je zašla vsled še ne ugotovljenih vzrokov v denarne težkoče in je ustavila svoja izplačila. Poskusila se je z upniki izvensodna poravnava, ki«j>a ni uspela. Kot smo izvedeli od našega poročevalca, so zahtevali upniki nato otvoritev konkurza ter se je odredila radi nepojasnjene pasive napram Majdiču aretacija, radi česar so ga aretirali in ga oddali državnemu pravdništvu v Ljubljani. 0 poteku te zadeve bomo poročali, ko se slučaj končnoveljavno ugotovi in pojasni.
—	Kovače, kleparje, ključavničarje in sorodne stroke opozarjamo na pohvalno izjavo drž. podkovske šole, ki je je prejela tvrdka D. Čebin, zaloga koksa in angleškega kovaškega premoga v Ljubljani, in ki jo danes priobču-jemo v našem listu. Našim cenj. čitateljem toplo priporočamo,da se pri nakupu koksa in kov. premoga vedno poslužujejo te solidne tvrdke.
Iz štajerske.
GLASBENA MATICA V MARIBORU
je priredila v soboto ob sedmih zvečer pravo umetniško slovo pred svojim odhodom na turnejo, ki jo napravi po raznih južnih mestih ta teden. Pela bo v torek zvečer v Belgradu, v sredo zvečer v Novem Sadu, v četrtek zvečer v Somboru, v petek zvečer v Osijeku.
Pa sobotni večer ni bil samo umetniško slovo, pač pa tudi slavnostni koncert še v onem splošnem celoletnem načrtu proslave petletnice. Zato tudi ni nastopil le zbor Matice, pač pa tudi orkester.
Ako bi strokovno, pa splošno, ocenili ta večer, bi morali brez omahovanja priznati, da je Matica dosegla visoko umetniško stališče. Pokazala je to po pevskih in orkestralnih točkah, ki so take, da jih ce more proizvajati diletantski zbor ali orkester. In tudi proizvajanje samo ni bilo le v toliko, da je sploh bilo, pač pa je bilo tako, da nas je res vžgalo, da nas je potegnilo s seboj v življenje akordov. Par nedostatkov seveda je bilo, pa taki skoro težko kje čisto izostanejo. Zboru bi želeli še več občutenosti, posebno basovskim glasovom in tu in tam sopranu. Solisti so storili vse, kar so mogli. G. Živko nam je splošno priljubljen in znan solist, enako gosp. baritonist. Čisto na novo je to pot nastopila gdčna. Clarici kot sopran-solo. Njen glas je izredno ljubek, malo je bil v začetku boječ, pa višine ne mara preveč, drugače pa upamo, da je Matica dobila v njej dobro solistinjo.
Orkester je posebno v zadnji točki: Dvo-fak »Iz Novega sveta« pokazal svojo umetniško višino. Želeti bi le bilo, da bi pri orkestralnih nastopih Matice bilo vedno več prostovoljnih umetnikov-civilistov in manj — vojaških godbenikov!
Kdor je pogledal po obširni Gotzovi dvorani, pa se je začudil, da je bila udeležba malo slaba. Časopisi sami so že napovedali, da se more to zgoditi, ker jc bila v Narodnem domu »Jadranska noč«, obenem pa trgovsko zborovanje vse ob isti uri. Matica je zato nastavila začetek prireditve na 7. uro zvečer, kar je mnogo pripomoglo k neudeležbi. Enako tudi dejstvo, da je bil koncert od srede na soboto prestavljen. To poslednje se je moralo zgoditi, ker jc bil g. kapelnik, koncertni vodja Fran Topič, nevarno bolan. Občudujemo njegovo energijo, s katero jc hotel ta koncert voditi in se kljub fizični oslabelosti odločil za turnejo. Tudi med dirigiranjem je bila opaziti tu in tam utrujenost, kar ni slabost, temveč dokaz, kako g. Topič žrtvuje duševne in fizične sile glasbeni umetnosti in zato mu vsak odkritosrčen ljubitelj glasbe in petja želi čim več uspehov.
Z gmotnim uspehom, kakor čujemo, je Matica zadovoljna, ker je bila dvorana v predprodaji razprodana. Tako so tudi Mariborčani pokazali svojo neomajno požrtvovalnost in ljubezen do glasbene in pevske umetnosti.
—ce.
IZ MARIBORA.
Zdravstveno stanje dr. Žolgerja. Po zadnjih poročilih je zdravstveno stanje vseučili-škega profesorja dr. Žolgerja, ki se zdravi v sanatoriju v Gradcu, brezupno vkljub vsemu prizadevanju profesorjev specialistov, tako da je po človeškem presojanju vsako upanje na okrevanje zgubljeno. G. profesor se je ravno pred boleznijo intenzivno pečal z izdajo sistema mednarodnega prava, katero delo pa bo, če imajo prav zdravniki, smrt prehitela. Njegova družina se preseli na Dunaj.
Pragmatika za uslužbence mestne občine mariborske se je na zadnji seji pravnega in finančnega odbora občinskega sveta tako merila, da so vse stranke sprejele kombinirani predlog, po katerem se je našel kompromis. Za ta predlog so glasovale vse stranke in tudi socialni demokratje. Smisel tega predloga je, da bodo mestni uslužbenci imeli urejene svoje plače in doklade po merilu službene pragma-tike za državne uslužbence. Razlika je le ta, da je odbor določil Maribor v L draginjski razred in poleg tega še izvanredne doklade. Manj kot 1500 dinarjev ne sme dobiti noben uslužbenec mesečno. Nastavljenci, ld so dosedaj uživali prosto stanovanje, kurjavo in luč (šolala sluge), dobivajo tudi po novi pragma-tiki te ugodnosti in ee jim to ne vračuna v nlačo. Načelnikom uradov in uradnikom z fa-
kultetsko izobrazbo se plača še posebna do-klada. Novo je pri pragmatiki samo to, da bo večje število nižjih uslužbencev izgubilo od dosedanjih prejemkov 150 do 200 Din mesečno. Ali je ta določba pravična, o tem bo razsojal plenum občinskega sveta prihodnji torek 12. maja. Glasovi, ki so jih širili socialni demokrati, češ, da bo občina po novi pragmatiki prištedila 160.000 Din letno, ne odgovarjajo istini. Cela proračunska postavka za mestno uslužbenstvo se uporabi.
Zopet premeščenje. Po Mariboru se govori, da bo prof. Fran V o g 1 a r, ki upravlja sedaj ravnateljsko službo na državnem ženskem učiteljišču v Mariboru, prestavljen. Širijo se tudi glasovi, da se bo Voglar preselil v Studence pri Mariboru. Pri SDS je Voglar padel v nemilost.
Neizplačana kaldrnina — tlakarina. Mestna občina mariborska ima dobiti od državne carinske uprave več milijonov dinarjev kot tla-karino. Državna uprava pa kljub števinim ur-gencam noče izplačati dolžne vsote. Kaj, če bi davkoplačevalci enako postopali?
Nove gostilniške koncesije. Pod velikim županom Pirkmajerjem opazujemo, da rastejo nove gostilne kakor gobe po dežju. Zanimivo bi bilo zbrati materijal, koliko novih gostilniških koncesij je bilo izdanih v času od 1. novembra 1924 do 1. maja 1925, torej v roku 5 mesecev. Število novih beznic je naravnost ogromno. Nove gostilne se otvarjajo v krajih, kjer za to ni absolutno nobene potrebe. Gostilniške koncesije dobivajo ljudje, ki so vse prej, sam/) Slovenci ne in celo taki, kateri imajo že poprej celo vrsto gostilniških koncesij. Tako je n. pr. podeljena gostilniška koncesija Neracu in milijonarju Scherbaumu v Mariboru za njegovo hišo v Račah pri Framu, dasiravno je v tej vasi približno 10 starih gostiln. Za Nemca Scherbauma se je potegoval kot njegov pravni zastopnik dr. Boštjančič, član vodstva SDS, predsednik Sokola in član predsedstva Orjune. — Dobro bi bilo, če bi >Sveta vojska« zbrala materijal glede novih gostilniških koncesij.
Obstreljen ponarejevalec denarja. V nedeljo zjutraj so pripeljali v mariborsko bolnišnico I. P. h Št. Janža na Dravskem polju. Mož je že v Avstriji poskušal na lahko in ceneno živeti ter se je pečal z ponarejanjem denarja, zakar je sedel v Gradcu 15 let. To obrt je sedaj nadaljeval v Št. Janžu in ko so mu v nedeljo, 10. maja, ob šestih zjutraj prišli orožniki na sled, jih je pozdravil s strelom, nakar so mu enako odvrnili orožniki. Mož ima zdrobljeno levo roko in en strel mu je šel skozi prsa. Vendar je upanje, da okreva.
Nevarno obolel je bivši mariborski župan dr. H. Schmiderer. Star je okoli 80 let Odkar je bil L (1919. odstavljen od županstva, živi dr. Schmiderer popolnoma zase in se ne briga za javno življenje. Priznati se mora, da je stari Schmiderer lojalen mož.
Carinski upravnik I. Trost je prestavljen iz Maribora v Ljubljano. G. Trost je rodom Slovenec iz Trsta. Na njegovo mesto pride carinik iz Srbije.
Poroka. V Mariboru sta se poročila g. Andrej Ivančič, gostilničar v Lahoncih pri Sv. Tomažu in gospodična Veronika Zmavc, natakarica v gostilni »pri Prleku« v Mariboru. Starešine sta bila gg. Ignac Božič in Franc Cajn-ko. Bilo srečno!
Društvo za zidanje nove cerkve Sv. Magdalene v Mariboru priredi v nedeljo 17. maja veliko spomladansko prireditev v korist fonda za zgradbo cerkve. Veselica se vrši v obširnem in vabljivem gaju podčastniške inženerske šole (bivša kadetnica) v Mariboru. Začetek ob 3 popoldne. Pri veselici sodeluje več godb in pevskih zborov. Pripravljalni odbor sestoji iz zastopnikov cele župnije. V njem so možje vseh v fari sc nahajočih organizacij brez ozira na stranke in narodnost. Vsi krogi tekmujejo med seboj, da bi se velika prireditev izvršila sijajno. Na veseličnem prostoru bodo postavljeni številni in raznovrstni šotori. Na veselični prostor bodo vozili z Glavnega trga in nazaj avtomobili in vozovi. Mestna občina gre društvu hvalevredno na roko in je odpustda veseli čm davek. Istotako se opaža naklonjenost za to podjetje pri politični, finančni in vojaški oblasti. Skoro gotovo bo v nedeljo 17. maja popoldne na tej veselici zbran cel Maribor in širna okolica.
Sprememba obrti. Pekovski mojster g. Fr. Vaupotič v Mariboru se preseli prihodnji mesec v Slov. Bistrico, kjer bo v svoji novoure-jeni hiši ustanovil pekovsko obrt. Vaupotičevo pekarijo v hiši g. Goleča na Aleksandrovi cesti v Mariboru pa prevzame nek pekovski mojster iz Čakovca.
Tombola nižjih poštnih uslužbencev }e privabila v nedeljo popoldne na glavni trg skoraj polovico Maribora. Mnogobrojno je bilo udeleženo zlasti ženstvo. Ni čuda: cela sobna oprava, šivalni stroj Singer, kuhinjsko orodje, za nagrado še moško kolo — baš pripomoček za lahko možitev. Tombola se je vršila med 15. do 17. uro. Nestrpni čakalci, ki si niso pred začetkom dcklamirali, da komur bila jc od sreče dar klofuta — so nazadnje metali tablice v nedolžen pripravljalni odbor. Nekateri so celo javno izpovedovali svoj sklep, da se v take »pustolovščine« več ne spuščajo.
»Jadranska noč« v Mariboru ni bila toliko noč umetnosti, pač pa zabavi posvečena. Zbor »Jadran« je storil vse, da bi podal svoje pesmi z občutenjem. Naslov prireditve ni pravilen, mnogi so mislili, da je prireditev »Jadranske straže«, ne pa pevskega zbora »Ja-
dran«. Tudi v reklami za prireditve naj bodo vse pravilno stilizirano, da se smisel priredit* ve spozna že v naprej, da nc bomo tako sej. marski. Zbor »Jadran« pa nam bo v prihodnji seziji gotovo nudil šc več Ln še bolje kot zdaj,
—ce.
• * •
š Koncert glasbene matice v Ptuju. Dna
6. maja t. 1. je priredilo učiteljstvo Glasbene matice skupno z godalnim kvartetom svoj drugi koncert z prav izbranim sporedom. Koncertni program je obsezal različne avtorje kakor Chopin G moli balado, Smetanovo VaSki prizor na Češkem in Mendelsohnov Rondo Ca-priccioso na klavir. Gdč. Kabajeva, voditeljica Glasbene matice in absolventtnja praškega konservatorija, je podala klavirske točke lahko rečemo naravnost dovršeno, njena igra je bila v vseh točkah sijajna, le pri zadnji skladbi bi si želel poslušalec nekoliko mirnejšega in počasnejšega tempa. Ona kaže veliko razumevanje za klasično glasbo, obvlada tehnično plat in gre skladbam do dna in jih doživlja take, kakor si jih je zamislil avtor sam. Druga točka je bila Beethoven — F dur sonata za violino in klavir. G. Markež, slušatelj na ljubljanskem konservatoriju in učitelj na glasbeni matici, jo je podal prav vrlo, ter se je potrudil kar je v njegovi moči. Kaže nadarjenost in precejšnjo tehniko in bo sigurno pri marljivem študiju postal izboren violinist. Na klavirju ga je spremljala gdč. Stohr, učiteljica Glasbene Matice, ki je bila kakor vedno izboraa. Njena igra je mehka, lahka in jasna ter kipi življenje iz nje. Drugi del sporeda je bil Schubert — Smrt in devojka za godalni kvartet ki so ga podali gg. Markež, Orožen, Novotny in Stritar. Skladba je bila skrbno pripravljena in so jo podali oziroma izvajali mirno in solidno. Vsekakor moramo zabeležiti pri kvarteta precejšnji napredek, kajti pri nekaterih delili skladbe so se prav dobro strnili v lepo zaokroženo enoto. Godalni kvartet sam pa je trajal neprenehoma čez eno uro, vsekakor za poslušalca, ako posluša tudi dobro muziko, predolgo. Vendar je koncert krasno uspel in nudil obilo umetniškega užitka ter je bil dobro obiskan.
š Stražnica za carinsko in finančno kon> trolno službo na naši državni meji pri Sv. Dju. Oblasti zahtevajo od občine zt Ilj v SL Gor-da mora postaviti za carino, finančno kontrolo in orožnike poslopje za stražnico. Čudimo se, kako more državna uprava kaj takega zahtevati od male občine, ko vendar nese carina državi ogromne milijonske dohodke.
š V Jarcnini priredi mariborska orlovska srenja 24 maja t. 1. celodnevno orlovsko prireditev. Že danes opozarjamo na njo domačine in sosede.	< Iz Tckarjcv. V soboto 9. maja popoldne so pripeljali teharski fantje nove železne zvonove za podružnico Sv. Štefana na Teharjih. Spremljali so jih Orli, Orlice, pevski odsek in godba. Pri Sv. Ani so pokali topiči, da je grmelo čez tri fare. Vsa vas in okolica je bila v mlajih, raz katerih so se vile velike slovenske trobojnice. Pozno v noč je igrala godba na vasi in vmes so pokali topiči. V nedeljo so nas že ob treh zjutraj zbudile salve strelov. Od vseh strani so prihajali župljani in sosedje, da prisostvujejo blagoslovljenju zvonov za starodavno cerkev Sv. Štefana, ki nosi še vedno grb starih teharskih plemičev. Cerkveno obrede je opravil ob asistenci celjski g. opat Jurak. Po sv. maši so že pričeli fantje pritr-kavati z novimi zvonovi, ki imajo zelo prijeten glas. Vliti so bili na Jesenicah na Gorenjskem. Sedaj imajo vse teharske podružnice zopet svoje zvonove. Žal, da so vsi železni. Pa kakor so morali utrpeti med svetovno vojsko župljani svoje sinove, tako je pač izgubila tudi cerkev svoje zvonove. Dasiravno so težki časi, vendar žrtvuje vsakdo rad za cerkveno zvonove, ki nas kličejo k Bogu. Upamo, da no bo dolgo, ko bodo imela tudi lepa teharska farna cerkev nove bronaste zvonove.
š Nova cerkev nad Celjem. Obeta se nam, da se zdrami iz dolgega spanja »Čebelarska podružnica« v Novi cerkvi. Šesto nedeljo po Veliki noči, dne 24. maja 1925 ob pol 15. uri predava čebelarski veščak preč, gosp. župnik Hinko Peternel pri čebelnjaku gosp. Otona Samca v Polžah o zanimivostih iz čebelarstva. Ta dan se voli tudi nov odbor. Sosedje prisrčno vabljeni!
š Rogaška Slatina je prvega maja otvorila svojo letošnjo sezono. Lepo vreme je privabilo že precej gstov, ki se ne morejo načuditi lepoti, s katero je oblagodaril Bog ta košček zemlje ravno v tem letnem času. Škoda, katero je povzročila silna nevihta, se je popravila in kopališče je v polnem obratu. Prihodnji teden začne evirati godba in se postavi kino v obrat Številna naročila na sobe nam obetajo zopet lepo sezono,
š Prcvalje. Dne 28. junija 1925 priredi Korotanska gasilska župa svoj župni zlet v Prevalje in se ob tej priliki vrši tudi proslava 25 letnice obstoja prevaljskega gasilnega društva. Vsa tovariška gasilna društva kakor tudi vse druge organizacije se naprošajo, da odsto' pijo na ta dan s svojimi prireditvami. Prostovoljno gasilno društvo Prevalje.
š Brežice n. Savi. Iz kraj. šolskega svetn so izstopih trije možje. V nadomestek imajo biti imenovani od občin novi člani. Prosimo vsi prizadeti, naj se predlagajo taki možje, katerim ne bomo zamogli priprosti kmetovalci odrekati olike. (Kakor se je zgodilo.) Osobito pa moramo protestirati, ako bi se predlagali kaki sorodnild, pa naj bi si bili to tudi samo
kaki »boterčki«! Saj menda vendar ne bo res, da ne bi imeli nobenega, kateri bi se hotel zanimati za šolske zadeve, kakor se je blagovolil neki gospod izraziti. No, pa čudno ne bi bilo, ker izobraževalno društvo se je selilo pod streho, čitalnice pa sploh nimamo, pač pa načelnika! Sic! Ni namreč prostora v celem mestu, a gostilna je pa skoraj vsaka druga hiša, pred kloštrom so pa še kar tri na enem kupu. Jeli potem čudno, da je ravno v brežiškem okraju toliko ubojstev? Dajte ljudstvu priliko za izobrazbo in omejite gostilne.
Iz Ljubljane.
Zrakoplovna linija Dunaj—Celovec; kaj pa Ljubljana? Dunajski listi poročajo, da bo začela s 17. majem letos obratovati zrakoplovna linija Dunaj — Celovec, in sicer takole: en dan bo vozil zrakoplov iz Dunaja v Celovec, drug dan pa nazaj. Sedaj se pečajo z mislijo, da bi tudi mesta Line in Solnograd dobili priključek na zrakoplovne linije (tkzv. »Jubringerdienst«). — V »Slovencu« smo že poročali, da se je meseca marca letos vršila anketa glede tega, ali bo Ljubljana postaja na mednarodni zračni progi Trst—Dunaj. Tozadevno posvetovanje je sicer pokazalo, da bi Ljubljančani radi imeli to zvezo, vendar pa bo z njo težko kaj, ker nočejo nič žrtvovati za povzdig mesta na ta način in ker se tudi pristojne oblasti nič ne zganejo. Kakor nas obvešča poučena oseba, se bo vršilo še enkrat posvetovanje zainteresiranih krogov in da mora družba Viho-Junkers dobiti priletalno dovoljenje od vojnega ministrstva v Belgradu. Mislimo, da merodajni faktorji ne bodo odrekli dovoljenja, ozir. da bodo skrbeli za to da se ta načrt realizira. Do sedaj je edina zrakoplovna mednarodna linija šla skozi Belgrad. Zlasti pa je tu interesirana naša poštna uprava, kateri bi priporočali več zanimanja za ta važni projekt
lj Treznostni dan na ljubljanskih srednjih šolah. Društvo za gojitev treznosti je sprožilo misel, naj se porabi en dan na naših srednjih šolah v ta namen, da se mladina v primerni obliki pouči o pomenu alkoholnega vprašanja in o vplivu alkohola v zdravstvenem, moralnem in socialnem oziru. Prosvetna uprava je tej pobudi ustregla na ta način, da je odredila, da se zaključi v soboto 9. maja pouk po drugi uri dopoldne, popoldne naj se pa priredi v opernem gledališču prireditev v svrho protialkoholne vzgoje. Tako je bilo včeraj vse popoldne od pol dveh do sedmih zvečer zasedeno operno gledališče po srednješolcih. Posamezni zavodi so se razvrstili na ta način, da se je vršila prireditev v treh skupinah; vsakokrat pa naj bi bilo v gledališču povprečno 1000 učencev in učenk. Vsaka prireditev je trajala približno poldrugo uro in je obsegala tele skupne točke: nagovor profesorja, ki je vso prireditev vodil, nastop dijaškega godal-uega orkestra in tambura.škega zbora (»Preporod«), skioptične slike, ki so kazale učinke alkohola na človeško telo in na človeško dražbo, in žive slike, ki so prikazovale razdejanje po alkoholu v človeški družbi in ki so bile — mimogrede rečeno — prav spretno insce-nirane. Prav posebno zanimiva skupna točka je bil Medvedov dramatični prizor: »Ali vino ali voda?« ki so ga vprizorili dijaki realke in III. drž. realne gimnazije z dovršenostjo, M je znatno presegala povprečnost diletant-skih predstav. Druge točke so bile zopet različne. Posamezni zavodi so poslali na oder svoje govornike in deklainatorje ter svoje pevske zbore, ki so imeli vseskoz navdušeno poslušalstvo in so aplavzi, ki so ga bili v obilni meri deležni, splošno tudi pošteno zaslužili. Govori dijakov in dijakinj so pričali, da imamo med srednješolskim naraščajem ljudi, ki bodo glede boja proti alkoholu korakali energično po potih, ki nam jih kaže Amerika. Veselje je bilo poslušati naš inteligenčni naraščaj, kako se mu sučejo misli predvsem okoli vprašanja, kaj bi mogli storiti, da bo srečna in slavna Slovenija. — Deklamacije in pevske točke se splošno z malo izjemami niso nanašale strogo na protialkoholno prireditev kot tako, ampak so pokazale, s Čim se dijaki bavijo v prostem času in so vplivalo vzgojno na ta način, da so budile in poglobile veselje do petja in deklamacij. Tako med pevskimi kakor deklamacijskimi točkami smo imeli mnogo prav posrečenih nastopov. Sem ter tja se je opazilo, da je bil čas, ko so ga imeli prireditelji za priprave za prireditev, nekoliko prepičlo odmerjen. Zato so nekateri govorniki rabili napisani tekst govora nekoliko bolj, nego je to idealno za mladega junaka, ld naj kar mogoče nastopa brez bergel svojega spomina. Če bodo lake prireditve postale redne in bodo učitelji in učenci imeli več časa za pripravo, bodo temu lepemu začetku trez-nostnih prireditev sledila še lepša nadaljevanja.
lj Vrtoglava vožnja z avtomobilom po cesti Sv. Petra. Sinoči ob pol sedmi uri so pa-santje po cesti Sv. Petra od kavarne »Stritar« do pred Mencingerjeve trgovine prestrašeno iskali varstva po odprtih vežah in trgovinah. Ženski svet je kričal, moški so kleli, a stare ženice so sklepale roke, ker so mislile, da se za njimi podira svet. Kaj je bilo? Po omenjenem delu Sv. Petra ceste — kjer je ta cesta slučajno najbolj ozka — je z vrtoglavo naglico pridrvel avtomobil sistema »Ford« s št. 181;. V avtomobilu ni bilo razen šoferja nikogar. ,Vse je kazalo, da je šofer ali pijan ali pa je
zblaznel. Vozilo je namreč drvelo z naglico najmanje 80 km na uro tako, da je avtomobil odskakoval na vse strani, šlo je cik-cak po cesti, a s tako peklensko brzino, da so bili ogroženi po cesti hiteči pasanti, a najbolj seveda šofer sam. Da je v tistem trenutku pripeljal nasproti kak voznik, bi bila velika nesreča neizogibna. Poleg tega šofer ni dajal nobenih signalov kot je predpisano. — Slednjič je službujoči stražnik avtomobil ustavil in se bo moral skrajno lahkomišljeni šofer za svoje »dirkalne« sposobnosti zagovarjati. Policija naj bi v takih slučajih ne štedila z občutnimi kaznimi, zlasti še, ker v zadnjem času prenagle vožnje z avtomobili po mestu ne samo ovirajo, ampak tudi ogrožajo promet. — Očividec.
lj Zakaj je bila odgodena planinska tombola? 1. Radi premalega števila razpe-čanih srečk, —r 2. Radi premnogih prireditev, ki so bile 10. maja na dnevnem redu. — 3. Radi dežja. Vsi ti in drugi momenti so tako tehtni, da se je bilo bati izgube. Naj to naši prijatelji upoštevajo. Tombola se pa mora odigrati 17. maja. To je zadnji Belo-kranjcem rezervirani datum. Ta dan se vrši tudi v hotelu »Tivoliju« velika vrtna veseliva. Natančen program sledi.
lj Porožil se je gospod Vekoslav Adamič z gospo Heleno Adamič roj. Tomšič.
lj Obletnica junakove smrti — podporočnika Milana Kvartiča. Društvo Gosposv. Zvon vabi svoje člane, da se udeležijo dne [12. t. m. ob 9 dopoldne maše zadušnice v cerkvi sv. Križa na ljubljanskem pokopališču. — Tajništvo Gosposv. Zvona.
lj Sv. maša zadušnica za pokojnim gosp. ing. C. M. Kochom se bode brala v sredo, dne 18. t. m. ob 7 v farni cebrkvi Marijinega Oznanenja v Ljubljani.
lj Draga lekarna. V lekarni T. v Ljubljani je kupil preteklo nedeljo nekdo zdravila za bolnika, ki si je na fronti nakopal bolezen. Neprijetno pa je bil iznenaden, ko je videt, da mora plačati v tej lekarni nič več kakor 33 odstotkov več za zdravila kakor po drugih ljubljanskih lekarnah. »Imam pravico računati,« je bil odgovor. Pač slaba reklama za lekarno!
lj Vlom v mesarsko stojnico. V Šolskem drevoredu je bilo vlomljeno predsnočnjim v mesarsko stojnico mesarice Marije Hamove iz Trnovskega pristana. Vlomilec je ukradel 10 kilogramov prekajene slanine, lonec (10 kg) masti in pa skoro novo vrečo, v kateri je plen odnesel. Hamova ima okrog 1000 Din škode.
šv Modem pogreb. Pri Mitchamu v Angliji je ponesrečil letalec George Powell. Njegovo truplo so prepeljali na pokopališče v Stantonu z letali in spremljal ga je na zadnji poti večji vojaški letalski oddelek. Tudi rakev je imela obliko letala.
sv Veliko kartografsko delo izvršujejo v Ameriki. Premerili bodo vse Zedinjene države na novo. Zemljevid Zedinjenih držav bo obsegal 6000 kart in delo bo veljalo 50 miljonov dolarjev. Vodja kartografskega oddelka Hartness je izjavil, da bo novi zemljevid Zedinjenih držav tako natančen, da bo na njem zarisana »vsaka pot in vsaka železnica, vsaka hiša in vsaka fabrika, vsak most in vsaka reka in vsak ribnjak, vsaka gora in vsak grič.«
sv Radon., učinkovitejši kot radij? Ameriški kemik dr. Viol je po poročilih listov odkril visokoaktivno snov, ki radij daleko prekaša. Imenoval jo je radon. Baje je 180.000 krat močnejša kot radij. Čeprav je izredno draga, je vsled svoje aktivitete vendar cenejša kot radij.
sv Nevidni zrakoplovi. Dr. Wood, profesor na univerzi v ameriški državi Oklahoma, je sestavil barvo, s katero napravi aeroplane že v majhni višini nevidne. Torej nas bodo kar z jasnega neba bombardirali.
svNajvečja pošiljatev moke je gotovo naročilo njujorške sovjetske agencije pri mlinski družbi »Mople Leaf« v znesku 3 milijonov 279.000 funtov. Odpošiljala se bo moka štiri mesece iz atlantskih pristanišč Halifax, Portland, Ne\vyork, Philadelphia in Baltimore. Potrebovali bodo 2,629.000 vreč, ki drže po 78 kg.Napolnili bodo v Ameriki 158 vlakov, v pristaniščih pa 34 ladij, večinoma angleških. Da bodo nanileli to množino moke , je potrebnih 9,500.000 bushelov pšenice. (Opomba: Bushel, izgovori: bušl, je angleška in severoameriska mera za žito. V Angliji meri 36.35 1, v Združenih državah pa 35.24 1.)
sv Vsled novega denarja v smrt. Neki star avstrijski kmetič je pred kratkim prodal svoje posestvo. Pri tem se je nemilo ukanil, kajti prodal je posestvo za 200 šilingov, misleč, da velja novi šiling 2 milijona prejšnjih avstrijskih kron, dejansko je pa vrednost šilinga 10.000 Ka. Ko je kmet zvedel, kako se je ogoljufal, se je iz obupa obesil.
sv V zložljivem platnenem čolniču okolu sveta. Minole dni so imele razne dalmatinske luke svojo malo senzacijo. Obiskal jih je po vrsti majhen zložljiv čolnič, s katerim sta na potu okoli sveta dva Dunajčana: 24 letni pisatelj Herman Zajiček in 25 letni uradnik Hanns Mauritz. Čoln je 5 ni dolg in 90 cm širok; ima dve majčkeni jadri in plove ob ugodnem vetru z brzino 8—10 km na uro. Odplula sta moža na pot iz Opatije dne 1. aprila 1.1. Prvo noč sta prenočila na Krku; potem ju je zalotil vihar in sta pristala v Starem gradu, kjer sta imela znatne sitnosti z našimi oblastmi ter sta morala nazaj v Senj, ker so ju smatrali za špi-jona. Ko se je vse srečno pojasnilo, sta odplula od Raba in potem ob obali dalje do Splita. Povsodi so ju lepo sprejemali. 23. aprila sta odplula proti Hvaru, kamor sta po silnem viharnem morju srečno prispela. Dne 4. t. m. sta odplula proti Dubrovniku. Njuna nadaljna pot je določena v sledeči smeri: Albanija, Grčija, Mala Azija, obala Sirije in Palestine do Port Saida, po Sueškem prekopu okolu Afrike, preko Gibraltarja ob portugalski, Španski, francoski, belgijski, holandski in nemški obali; tu se vkrcata na oceanski parnik do San Francisca; od tam pljujetr. zopet v svojem čolniču okolu Južne Amerike v Newyork, kjer se vkrcata do Hongonga; od tu plujeta sama ob azijski obali do Carigrada, kjer se njima drzna pot okolu sveta zaključi — če seveda svoj cilj sploh dosežeta.
sv Zanimiva pogodba. Dunajska Radlo-družba »Ravag«je nameravala prirediti Ra-dio-koncert znamenite dunajske dvorne pevke Marije Jorltze. Marija Jerltza pa je sklenila z Mednarodno gramofonsko družbo pogodbo, da no bo niti v Evropi niti v Ameriki
pela v Radio, sicer zapade konvencionalni globi v znesku 500.000 dolarjev. Zato bo ta koncert izostal.
sv Umetna megla v obrambo rastlin. — Švedski inženir A. V. Jernberg, ki je napravil uspešne poizkuse, ohraniti rastline pred Slano z umetno meglo, dela nadaljnje poizkuse z umetno meglo, pomešano s strupenimi plini za pokončevanje škodljivega mrčesa. Zdaj je povabljen inž. Jernberg v Brazilijo in Argentinijo, da bi izvršil poizkuse z umetno meglo proti kobilicam.
sv Stara delavnica. V grofiji Kent na Angleškem so poleg cerkve Ali Saints (Vsi Svetniki) odkopali staro delavnico s 4000 kosi orodja in orožja iz kamna. Nad njo pa drugo delavnico s 17 kupi kamna za izdelovanje orodja.
sv »Los Angeles« na Portorico. Po vožnji na otočoje Bermuda so poslali zrakoplov »Los Angeles na otok Portorico. Porabil je za vožnjo 33 ur, tri ure manj, kakor so pričakovali.
sv Kino-predstave pri dnevni luči. Ogrski uradnik Julij Horvath je znašel način, da se kino-predstave vršijo lahko tudi pri dnevni luči. Problem je rešen v tem, da slike ne projiciramo na platno, temveč na barvane ognjene trakove, ki se premikajo na dveh cilindrih kot brezkončna ploskev. Pravijo, da so slike pri dnevni luči veliko bolj ostre kakor so pa sicer v kinu.
sv Labrador je na prodaj. Na vzhodu Kanade leži velikanski polotok Labrador. Se-i verni in vzhodni del pa ne pripada kanadske-1 mu dominiju, temveč Nevv-Foundlandiji, ki ni delo dominija. Ta britanska kolonija je sedaj sklenila, da bo svoj kontinentalni delež prodala. — New-Foundlandija je otok —. Zahtevala je najprvo 30 milijonov dolarjev, kar se je pa Kanadcem zdelo veliko preveč. Saj so oni deli pusti in prazni. Ponudnica je odnehala, a Kanadci nočejo dati sedaj niti petnajst milijonov. Pogajanja se nadaljujejo. Znano je, da je ob labradorski obali vse polno verskih kolonij z imeni Nazaret, Hebron, Tiberias itd.
sv Kradljivost ni bolezen. Svoj čas je bil francoski zdravnik Magnan nastopil z dokazi, da je kradljivost vsaj v nekaterih slučajih posebna vrsta živčne bolezni: kleptoma-nije. Pariški zdravnik dr. Antheaume in psihiater R. de Foursac sta sedaj ta problem znova preiskala in dognala, da se je bil Magnan zmotil. Kdor krade, je enostavno tat — zločinec, ne pa bolnik. Izvzeti so le umobolni in paralitiki.
Slovanski svet.
sv Bolgarski politični atentat tudi na Dunaju. V petek zvečer je ustrelila 261etna Men-cia Carniciu, rodom iz Krasovega pri Bitolju, v nekdanjem dvornem gledališču na Dunaju Todorja Panizzo in težko ranila njegovega rojaka Bogdanovima in njegovo spremljevalko. V gledališču so igrali četrto dejanje igre »Peer Gynt«, ko je počilo zaporedoma več strelov. Panizza se je v loži takoj zgrudil mrtev na tla. Na policiji je napadalka izpovedala, da je ustrelila Panizzo iz političnih motivov.
Kakšne uradnike odpušča Češkoslovaška?
Češkoslovaška vlada je določila smernice za izvedbo redukcije uradništva. Po teh smernicah bodo najpreje odpustih uradnike z pomanjkljivim jezikovnim znanjem, potem one, ki jim je že 60 let, upoštevajoč njihove družinske in premoženjske razmere, za njimi bodo prišli na vrsto uradniki, ki imajo toliko lastnega premoženja, da niso navezani na plačo in končno poročene žene, katerih možje so vsaj v VIIL činovnem razredu.
sv Bogata vojaška knjižnica v ČSR. Po statistiki ministrstva narodne obrambe za preteklo leto je videti, da ima največjo knjiž nico v češkoslovaški armadi 21. pešpolk v Časi a vi, saj ima 6135 zvezkov in knjig. Za njim pride 1. pešpolk v Čeških Rudejovicah. Ta ima 5546 zvezkov, 4. pešpolk y Gradcu
Kraljevem ima 4629 zvezkov, železniški polk v Pardubicah ima 4501 zvezek, 30. pešpolk v Visokem Mitu ima 3682 zvezkov, 29. pešpolk v Jindrihovein Gradcu ima 3466 zvezkov, 42. pešpolk v Terezinu ima 3413 zvezkov, 28. pešpolk v Pragi ima 3326 zvezkov, 22, pešpolk v Jačinu ima 3005 zvezkov. K tem polkovnim knjižnicam se dostojno druži knjižnica 3. gorskega prapora v Dolnjem Kubinu na Slovaškem s 2846 zvezki. Za njim pride 4. konjem niški polk v Klatovih s 2478 zvezki, zdravilni, zavod za pljučne bolezni v Šternberku z 2450 zvezki, graničarski prapor št. 2 v Trutnovu z 2305 zvezki, 2. ženijski polk v Pragi z 2220 zvezki. V Dolnjem Kubinu je še 2. gorski polk, ki ni daleč za najbogatejšimi, ima namreč 2155 zvezkov, tako da je v malem slovar škem mestu v dveh vojaških knjižnicah 5053 zvezkov. Vsekako se more le malo občanskih knjižnic na Slovaškem meriti s kubinsko vojaško knjižnico. Pri tem je še posebno zani-j mivo to, da so si vojaki to knjižnico napravili sami, ker tisto, kar so dobili za nabavo knjig od ministrstva, je bilo bore malo.
sv Razkol v Hlinkovi stranki. V Bratislavi je začel izhajati list »Slovensky Narod«< List ureja iz uredništva Hlinkovega »Slovaka*, izstopivši urednik Koza-Matejov. Neki »neznani« dobrotnik je dal za nov list okoli tri miljone čeških kron na razpolago. Hlinka je proglasil urednika Koza-Matejova za izdajalca in mu očita, da se je prodal dr. Benešu, da zanese razdor v Slovaško ljudsko stranko. Koza-Matejov odgovarja na ta očitanja, da on ni osamljen, ampak da ima zlasti med slovaško mladino mnogo pristašev, ki ni zadovoljna s Hlinko, ker je duhovnik.
sv Največja poljska javna knjižnica je v Varšavi. Šteje 712.000 zvezkov in spada med največje knjižnice v Evropi. Kmalu se pa bo pomnožilo to število še za 40.000 zvezkov, ki jih bo dala Rusija na podlagi pogodbe med Poljsko in sovjeli, ker so bili pred odnešeni v Rusijo. Nedavno tega so sovjeti vrnili Poljski 8600 dragocenih rokopisov zgodovinarja Dlu-goša, staropoljskih pesnikov Kachanovvskega in Potockega in drugih znamenitih poljskih pisateljev. Knjižnico preurejuje sedaj najbolje ši živeči poljski knjižničar ravnatelj Ludovik Bernacki.
Mickievičev spomenik v Parizu bodo postavili v luksemburškem gozdu. Poljska vlada je dovolila v ta namen 150.000 poljskih zlatnikov. 40 odstot. stroškov je prevzela francoska vlada. Pesnikovo soho je izklesal francoski kipar Bourdello.
Poljsko gospodarsko razširjenje na vzhod. Poljska vlada je naznanila različnim gospodarskim društvom, da namerava ustanoviti številne nove konzulate na vzhodu. Ustanovljeni bodo konzulati v Palestini, v Siriji, Perziji, na Turškem in v Indiji. Najpreje pridejo na vrsto Smirna, Trapezunt in Bombay. Trgovski krogi so s to namero zelo zadovoljni.
sv Ruski »Mladi pionirji«. Boljševikj imajo za svoj naraščaj organizacijo »Mladi pionirji«, ki obsega otroke obojega spola od 6 do 14 let. S to mladinsko organizacijo prirejajo velike javne nastope, ki služijo propagandi in utrjevanju komunistične misli. O eni taki prireditvi pripoveduje Nemka dr. Raissa Frank v »Frankfurter Ztg.« Pisateljica je nedavno prepotovala Rusijo ter priso-: stvovala prireditvam internacionalnega mladinskega tedna v Ratovu ob Donu. Tem povodom so došla mladinska odposlanstva od vseh strani. V največjem obsegu so se vršile telovadne, glasbene in razne druge priredit* ve. Slavnostni sprevod je bil dolg več kilometrov. Otroci so nosili rdeče prapore z napisi; klicali so Ljeninu, komunizmu itd. Reditelji so jezdili na konjih. Bil je res dan proletar-ske mladine; njej na čast je bilo vse mesto okrašeno, oblasti niso štedile ne truda ne stroškov, da je bilo vse čim lepše in sijajnej-še. Otroci so bili vsi dobro rejeni in bodri. A' vse to so bili samo delavski otroci; meščanskih ne sprejemajo med mlade pionirje. Zu-naj na stepi se je vršila zaprisega otrok. Skupina za skupino koraka mimo okrožnega zastopnika, ki drži roko ob čepici in kliče: »Mladi pionir, ali si pripravljen?« Iz enega grla se glasi odgovor: »Vsikdar pripravljen!« in prapori se pripogibajo. Pisateljica pravi: »Zakaj se jemlje otrokom prostodušnost in se jim dajejo te nove besede, katerih ustvar-jajočega ali uničujočega pomena niti razume* ti ne morejo?«
Tiiristika in šport.
Športni teden.
Avstrijci imajo v zadnjem času v nogo« metu velike uspehe. Zlasti visoko cenijo njih zmago nad Ogri 3:1, gledavcev 30.000, kljub delavniku. Amateri pa praški Sparti niso bili kos in jih je porazila 2:0, — Angleško ligi-no mojstrstvo jo ponovno dobil Huddersfield Town. Od 42 iger jih je dobil 21, zgubil 5, 13 neodločenih, goalov je napravil 69, nasprotniki so mu jih pa zabili 28.
Lahknatlctika je začela z lepšimi dnevi bujno cveteti. Od vseh strani kaj zvemo. Ome« nimo, da sta se začela Ho u ser in Hartranft kar kosati, kdo bo d i skop dalje vrgel Zmeraj se sučeta okoli -18 m, enkrat čez, enkrat manj. Dosedaj velja še start Duncanov rekord 47.58, Nurmi je za slovo postavil v Ameriki par novih rekordov; za 2000 yardov je dosegel čqs 5.36, za poldrugo miljo pa 6 : 42.5. Nič več mu nočejo prav verjeti, da je amater; on sicer
/ase ne zahteva nič, njegov manager je pa zahteval za vsak Nurmijev nastop (1000 dolarjev; to je tudi za Ameriko veliko. Torej pšenica vendarle cvete, čeprav na skrivnem. — Ameriški maratonski tek je dobil Mellor v izvrstnem času 2 : 33 : 06.
Zadnjič smo dvomili, da bi bilo poročilo o Rheinfrankovih (135.5 kg pravo. Smo imeli prav; ne 135.5, ampak 123.5 kg.
Čeprav vsa Amerika goji šport, jim poskus Ederlove in Wainwrightove vendarle ni nič všeč; preplavati hočeta Kanal ined Anglijo in Francijo. Se bosta osmešili. Ravno tako tista 50 let stara Angležinja, ki ga hoče tudi preplavati.
Distančna kolesarska dirka Pariz-Tours (325 km) spada med klasične francoske tekme. Letos so jo vozili devetnajstič in se je je udeležilo 59 najboljših evropskih cestnih dirkačev.. Zmagal je v sijajnem slogu Belgijec •iVerschnerer, [12 ur 27 minut; na uro povprečno 26 km, in to na cesti.
Na Siciliji priredijo vsako leto avtomobilni dirki, ki se jih udeležijo najznamenitejše avtomobilne znamke. Dirki se imenujeta Targa Florio, 540 km, in Coppa Florio (432 km). Prvo je prevozil zmagovalec Constantini na vozu tvrdke BUgatti v 7 urah, 32 minutah in 27.4 sek. na uro povprečno 71.6 km. Drugo je pa dobil Wagner (tvrdka Peugeot) v 6 : : 25, na uro povprečno 71.127 km. — Ameriška Automobile Association šteje 750.000 članov, ni včlanjena pri mednarodni zvezi in ima svoje lastne erkorde, ki so včasih boljši kakor oni, •ki jih prizna mednarodna zveza. Rekord na uro je napravil T. Milton z 250 km; niso izvoženi, temveč naznačeni po vožnji v delnem času. 250 milj je 402.335 km je prevozil A. Ten-gler v 2 : 09 : 14.6, kar odgovarja urni povprečnosti [186.7 km! H. Hartz je preteklo nedeljo prevozil 150 milj (80.466 k-m) v 22 min. in 11 sek.. kar bi dalo.na uro izredni čas 217.53 min. Anglež Edrigde hoče montirati v avto aeroplanski motor in priti s tem na 300 kilometrov na uro. Iz Ljubljane do Trsta je po cesti 145 kin.
Mednarodni šahovski turnir v Baden-Badenu kaže po 17. rundi tole razpredelbo: Aljehin 13, Rubinstein 11, Samisch 10. Mar-
schal 0 in pol, Griinfeld 9 in pol.
* * *
Petletnica L. A. S. K. Ljubljanski akademski športni klub je slavil pretečeno nedeljo z lepo zamišljenim programom jubilej petletnega obstoja. Klub se je razvil tekom zadnjih sezon iz najskroninejših začetkov v enega naših najbolj agilnih in vsestranskih klubov. Z ozirom na to, da je torišče njegovega dela akademska omladina, kateri je posebno potrebno, da se udejstvujev sveži naravi v gazili h športnih panogah, uživa v javnosti tem večje simpatije. Klub goji danes v petih .športnih sekcijah lahko atletiko, nogomet, hazeno, tenis in zimski šport. Dosegel je z vstrajnim in idealnim delom že doslej lepe uspehe. Tako se v lahki atletiki lepo uveljavlja poleg naših prvakov Ilirije in Primorja, v nogometu se nahaja na čelu ljubljanskega IL razreda ter ima mnogo izgledov, da napreduje koncem sezone v L razred, v smučanju in lavvn tennisu so dosegli njegovi tekmeci pretečeno sezono več prvenstev Slovenije. Krog njegovega članstva se stalno veča, delo v klubu postaja vedno bolj sistematično in solidno. Na slavnostnem občnem zboru, ki se je .vršil ob 12. uri na univerzi, je klubov predsednik g. geoni. M. Černe kratko očrtal dosedanji razvoj kluba ter sprejel čestitke raznih ljubljanskih športnih organizacij. Medtem ko je prav lepo uspel tudi družabni večer v Na-bodnem domu, so trpele športne prireditve, ptafetni tek skozi mesto ju nogometni tekmi v deževnem vremenu. Stafetnega teka na približno 4100 m dolgo, težavno progo so se udeležili klubi Primorje, Ilirija in LASK. iVsaka štafeta je štela 7 tekačev. Zmago in s iem jubilejno darilo LASKA je dobila štafeta Primorja po jako ostri, skoro do konca neodločeni borbi z Ilirijo, ki je dosegla cilj približno [15 min. kasneje ter LASKOM, ki je zaostal za nadaljnih 30 min. Popoldne je na igrišču Ilirije nastopilo I. nogometno moštvo LASKA proti SK Celju in rezerva LASKA proti kombiniranemu rezervnemu moštvu Ilirije. LASK je pokazal v obeh tekmah mnogo nadebudnega materijala, smisel za kombina-cijsko igro in marsikatero lepo akcijo. V pred-tekmi z rezervo Ilirije je moral kloniti z 0:5, proti SK Celju pa je po nadmočni igri druge-
polčasa zasluženo zmagal v razmerju 2:1.
Nekateri nogometni rezunltati. Ljubljanici Jadran je v nedeljo v prvenstveni tekmi zmagal nad Rapidom v Mariboru s 3:2. V Zagrebu je izpadla prvenstvena tekma Grad-janski: HAŠlv z 2:1 v korist Gradjanskega. |Y Beogradu je igrala zagrebška Concordia v soboto z BSK zmagovito s 3:2 ter v nedeljo •j. državnim prvakom Jugoslavijo neodločno z 1:1. Na Dunaju je absolviralo glasovilo angleško profesijonalno moštvo Bolton Wande-rers prvo gostovanje ter po prekrasni igri zmagalo nad točasno vodilnim dunajskim klubom Hakoah z 2:1. V Pragi je Sparta v pr-venstveni tekmi senzacijonalno podlegla Viktoriji Žižkov z 1:2.
Ilirija : Sturm, Gradec. Prihodnjo soboto in nedeljo igra Iliiija na svojem prostoru dve tekmi z graškim Sturmoni, opetovasim prvakom Gradca in Avstr. Štajerske,.
O nogometu v Jugoslaviji piše v dunajski NL J^ij-P-.« .imidscduik iozotluvanske
nogometne zveze dr. Kazimir Krenedič. To postaja razumljivo po zadnjem porazu prvega dnajskega moštva »Hakoah« v Zagrebu proti Gradjanskemu, s čemer je naš ugled v inozemskem športnem svetu zrastel.
Kolesarsko in inotociklistično društvo »Sava« v Ljubljani vljudno sporoča, da se vrši dne 7. junija t. 1. prva društvena veselica združena s cestno dirko in srečkanjem. Ker je društvo novo, se vljudno obrača na vsa cenjena društva, da blagovolijo to vpoštevati. Cestna dirka se vrši iz Novega mesta do ve-seličnega prostora g. Počivalnika na Dolenjski cesti. Dirke se udeleže tudi invalidi. Darila dirkačev bodo krasna. Prijave dirkačev se že sedaj sprejemajo po odbornikih in v društveni pisarni Karlovska cesta 4.
Prosveta.
pr /Vigred«, dekliški list, je izšla za maj. Prinaša zopet bogato vsebino. [1. Ideal (Vita). 2. Zaupnost (Učiteljica). 3. Gadja zalega v dekliških srcih (Dalje. Učiteljica). 4. lz spominske knjige (Verzi). 5. Kako umetnik ustvarja in gradi? (SI. Savinšek.) 6. Mariji (Pesem. Ksaver Meško). 7. Verica (Slika. Zv. Primčeva). 8. Brez zajtrka (Konec. Šaljiv prizor). Sledi oddelek Rožni dom: 9. Storite tudi ve tako! (Cirilka, Šiška.) 10. Drobci in gospodinjstvo. 11. Za oči in roke. (Vzorci za ročna dela.) — Oddelek Organizacija: Minka Svetlin piše. (Z njeno sliko.) — lz orliške centrale. Sestre sestram. Zrna in pleve. UrednLška molčečnost. — »Vigred- se naroča pri upravi: Ljubljana, Ljudski dom, in stane za vse leto 25 Din. Dobe se še vse letošnje številke. — »Vigred« je, to opažamo od številke do številke, vedno lepša. Ne samo, da je glede idej na višku ter vseskozi v najboljšem pomenu besede moderna, ampak z globokim umeva-njem dekliške duše psihologično dovršeno pisana. »Vigred nam bo vzgojila nov dekliški rod, ki bo pomagal dvigniti slovensko narodno kulturo in bo uvrstit ženo v tok mogočnega mladega katoliškega gibanja.
pr Stražni ognji. Pravkar je izšla 6. številka tega literarnega glasila mariborskega katoliškega dijaštva. Vsebina tudi te številke kakor vseh dosedanjih kaže resno idejno in umetniško stremljenje. List izhaja mesečno in je litografiran. Tiska ga kamenotiskarna Sla-nič v Mariboru. Posamezna številka stane za dijake Din 3, za druge Din 5.
pr Slovenski učitelj. Glasilo jugoslovanskega krščanskega učiteljstva. Vsebina 5. številke: Petje na osnovnih šolah (Stanko Tav-želj). Pomen službene stalnosti (Fort. Lužar). Listek: Ostrovskij, ustanovitelj ruske drame (Fran Valjavec). Kultura in književne;!. Društvena in stanovska kronika.
pr Novi katekizem. Da se v katehetskeni društvu v Ljubljani s sodelovanjem lavantin-skega ter kranjske podružnice prireja nova slovenska izdaja katekizma — je znano vsaj katehetom in povečini vsem, ki poučujejo kršč. nauk. Popravljene in predelane osnutke posameznih odlomkov pošilja društvo na zahtevo vsem, ki bi hoteli pomagati. Uspeli se doseže le na ta način, da jih na podlagi nekega substrata mnogo sodeluje, popravlja in izpopolnjuje. Delo je pač zamudno, a tembolj temeljito. Ko bo dovršeno, bo manuskript natisnjen ter na temelju izkušnje po praktični uporabi dokončno izboljšan in urejen. To v pojasnilo, ker se je čula pritožba, da dela društvo brez vednosti kuratne duhovščine. — Tajništvo.
pr Knez Sercbrjani. Roman iz časov Ivana Groznega. Ruski spisal Aleksej K. Tolstoj, prevedel Al. Benkovič. Cena za ude Dr. sv. Mohorja broš. Din 31, vez. Din 40, za ne-ude broš. Din 41.30, vez. Din 53.40. — Ta obsežni zgodovinski roman je izšel kot 5. zvezek »Mohorjeve knjižnice«. Krasni roman, ki je bil na Ruskem uveden v vse šole in ljudske knjižnice, je tako zanimiv, da ga ne moreš odložiti, ko si ga pričel brati. V tej izredni knjigi se jasno zrcali ruska duša in nam daje slutiti to, kar je prišlo med vojno: krvava revolucija. Ta knjiga je naravnost potrebna za vsako knjižnico in za vsakega posameznika, ki zbira lepo čtivo. Cena je za debelo knjigo (31 pol obsega) zelo nizka.
pr Opozorilo. V napovedih o knjigah Goriške Matice (n. pr. Slov. Nar. z dne 9. maja) se navaja tudi publikacija dr. Iv. Preglja. To se je moralo zgoditi pomotoma, kajti Pregelj doslej G. M. ni vročil nobene »zgodovinske povesti iz tužne Istre.« Motivno sorodno povest »Božji mejniki« bo izdala Družba sv. Mohorja v Prevaljah. — Dr. I. Pregelj.
pr Veliko oratorijsko del« na našem kon-certnem odru. Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani izvaja na svojem koncertu v pondeljek 18. maja slavno delo francoskega komponista Cesar Francka: Osmero blagrov. Delo je tako obširno, da ga je nemogoče v celoti izvajati na en sam večer, vsled česar izvaja Matica sedaj najlepše dele celega dela in sicer: Prolog, ter III., IV., V. m VIII. blagor. Celotno delo je napisano za 7 solistov, mešani zbor in veliki orkester. Solistično sodelujejo ge. Lov-šetova, Thierr.v-jeva iu Wohinčeva ter gg. Ba-novec, Betetto in Zathey. Orkester pa je sestavljen ii celotne Muzikc dravske oblasti in
dela orkestralnega društva Glasbene Matice.
.Vstopnice v Matični knjigarni.
# * #
pr Društvo narodov. O tem predmetu je včeraj ob 5 popoldne predaval v slavnostni dvorani našega vseučilišča g. Jurij Popo-vič, član tajništva Društva narodov v Ženevi. Vračajoč se iz Belgrada, kjer je bil v uradnem poslanstvu Društva narodov, v Ženevo, je izrazil željo, da pojasni pred ljubljanskim občinstvom ustroj in delovanje Društva narodov. Gospoda predavatelja je predstavil zbranemu občinstvu, v katerem smo opazili večino profesorskega zbora pravne fakidtete, profesor dr. Pitamic, nakar je g. Popovič podal najpreje kratko zgodovino postanka Društva narodov kot izraz hotenja in želja vseh narodov, čijih nositelji so bili proti koncu svetovne vojne predvsem Amerikanci. Saj je \Vilson v 14. svojih znamenitih členov naravnost zahteval, da se ustanovi neki mednarodni forum za reševanje sporov mesto s krvavim orožjem s pravico. Orisal je nato organizacijo Lige narodov, kateri pripada sedaj že 55 držav, in naslikal delo posameznih njenih organov kakor: skupščine, sveta, tajništva, mednarodne pisarne dela in stalnega razsodišča v Haagu. Delo društva je razločil v dve skupini: v reševanje političnih sporov in v organizacijo mednarodne uprave v nekatere namene, kakor ureditev prometa, pobijanje kužnih bolezni, pobijanje trgovine z opijem in z dekleti, vprašanje odnosa med kapitalom ni delavci, ter podobna. Izrazil je mnenje, da leži težišče dela društva za sedaj predvsem v tej mednarodni ureditvi nekaterih panog uprave, in da bi bilo želeti, da tudi v bližnji bodočnosti tako ostane, ker žanje društvo na tem polju najlažje uspehe in s tem utrdi svoje stališče ter si pribori tisti ugled, ki ga potrebuje za reševanje občutljivih političnih sporih, v katerih so ga prizadeti narodi poklicali na pomoč. Zgodilo se je to v zadevi Alandskih otokov, mesta Vilne in otoka Krta. Omenil je tudi delo društva na mednarodnem finančnem polju, kjer je društvo izposlo-valo mednarodno posojilo Avstriji in Ogrski in tako obvarovalo velikih finančnih težkoč ne samo ti deželi, ampak tudi vse sosedne, ki so v gospodarskih stikih ž njima. Glede naše države, ki je tudi članica društva, je ugotovil. da društvo doslej ni imelo ž njo skoro ni-kakega opravka, kar dokazuje, da se je znala doslej spretno izogniti vsem mednarodnim za-pletljajem in potemtakem nobena država še ni bila prisiljena zateči se k društvu v zadevi, naperjeni proti naši državi. Končno je izrekel željo, da bi se državljani povsod in tako tudi pri nas živo zanimali za delo Lige in vse njene ukrepe spremljali z odobravanjem ter ji tako dali na razpolago edino sredstvo, ki ga ima za izvršitev svojih sklepov: pritisk javnega mnenja. Liga kot taka ne razpolaga z nikakimi fizičnimi silami. Te imajo le včlanjene države. Postavile jih pa bodo v službo načel in sklepov Lige le tedaj, ako bo javno mnenje v njih razumelo delo Lige in ga odobravalo.
* * *
pr Akademija drž. realne gimnazije v Kočevju. V soboto, dne 9. maja je priredila naša drž. real. gimnazija v dvorani hotela .Trst« akademijo z jako pestrim sporedom. Moralni uspeh akademije je bil kot prvi javni nastop naših dijakov in dijakinj vrlo časten. Večina publike je bila naravnost očarana nad tako nepričakovanim uspehom tihega, a sino-trenega izvenšolskega delovanja dijaštva. Vso hvalo in priznanje zasluži predvsem g. ravnatelj, na katerega izrecno željo in s trajnim vzpodbujanjem je bilo to, če upoštevamo vse težkoče in zapreke, zares težavno delo izvršeno. Ravnateljstvo in ves profesorski zbor sta pokazala, da v polni meri razumeta, da šola sama po svojem ustroju ne vzgoji mladega človeka zrelega za življenje. Razveseljivo je dejstvo, da je našla glasba na tej srednji šoli tisto upoštevanje kol umetno in čuvstveno izobraževalni predmet, ki ga zasluži. Petje je naštudiral, navadil in vodil g. prof. Sivec, orkestralno delo predstojnik okrajnega davč. oblastva g. Kratnar, deklamaeije pa g. prof. M. Fabjančič. Prolog je govoril vsej publiki od srca šestošolec A. Pucelj, ki je poudarjal zahteve dijaštva po svobodnem udejstvovanju na umetnostnem ter splošno prosvetnem polju. Dijak obeta biti dober govornik. Za prologom je odpel mešani zbor A. Foersterjevo »Naše gore«. Občudovali smo krasne, mehko-zveneče ženske in deške glasove ter z ozirom na starost dijakov izvanredno razvite, močne, a kljub temu baržunasto voljne base. Pred-našanje pesmice nas je naravnost očaralo; g. pevovodja je znal jako mojstrsko spraviti v sklad pomen besedila pesmice s sicer preprosto nanjo harmonizirano skladbo. Takoj nato je precej čedno zasviral orkester Vedralovo »Slovansko koračnico«. Koračnica bi gotovo napravila vse večji efekt, če bi bil orkester številnejši. Na akademiji je bil zastopan tudi prvak slovenskih pesnikov O. Župančič z »Dumo«. O pomenu pesnitve je jako poljudno pa občuteno govoril g. prof. Fabjančič, ki je iz-boren govornik. Pesnitev samo je prav lepo deklamiral šestošolec Boje, ki ima deklama-torski talent in občudovanja vredno pristnost. Za tem smo imeli priliko slišati moški zbor, ki je odpel "»Venček narodnih pesmi«. Ker zboru manjka tenoristov, so prve tenoriste nadomestili altisti, vendar to celotnega utiša ni ure več motilo, ker so tudi ti glasovi uriiehio
zlito izzveneli z drugimi vred. Po odmora je
zasviral orkester Parmin.valček »Pozdrav Gorenjski«. To delo je bilo jako ljubko predna-šauo m je tudi število igralcev odgovarjalo harmonizaciji. Zato je žel požrtvovalni dirigent z orkestrom vred zaslužen dolgotrajen aplavz. Dalje je šestošolec šeško recitiral prvo poglavje Finžgarjevega »Pod svobodnim soln-ceni«. Z užitkom smo poslušali to s popolnim umevanjeni podano recitacijo. Dijak ima izr redno simpatičen mehak ton, s katerega spretno modulacijo je precej dovršeno podajal čuv-stvene efekte. Takoj nato je zapel mešan zbor Aljaževo »Ne zveni mi« in moški zbor Schwa-bovo »Večer na morju«, kjer je posebno pokazal svojo nenavadno fineso piano prednaša-nja. Jako ljubek je bil nastop drugošolke V. Stolfove. Deklamirala je P. Preradovičevega »Putnika«. Deklica je s svojim ljubkim nastopom in prijetnim glasom takoj osvojila srca vse publike. Zadnje delo pevskega zbora je bil Mihelčič-Grumov »Venček narodnih pesmi«. Izvajanje tega dela je publiki tako ugajalo, da je moral zbor na večkratno zahtevo ves venček ponoviti. Akademijo je zaključil orkester z zanj nekoliko pretežko koračnico, a vendar je njegov moralni uspeh visoko nad-krilejval vse naše pričakovanje. Škoda, da bomo tako požrtvovalnega in zmožnega dirigenta kmalu izgubili, kakor smo čuli. Moralni uspeh akademije je bil kot prvi javni nastop dijaštva nadvse časten, kajti presegel je vse naše pričakovanje. Našli ste pravo pot; zato se ne bojte dela in bojev, ampak pojdite junaško po krepko začrtani poti dalje! —■ St. T.
Narodno gledališče v Ljubljani.
DRAMA: Začetek ob 20. uri zvečer.
Torek, 12. maja: Zaprto.
Sreda, 13. maja: NARODNI POSLANEC,
Red D.
OPERA: Začetek ob pol 20. uri zvečer.
Torek, 12. maja: MIGNON. Red A. Sreda, 13. maja: GLUMAČI. CVETJE MALE IDE (balet). Red B.
Hudožestveniki v Ljubljani. Prvo gostovanje znamenitega igralskega ansambla Hudožestvenikov pod vodstvom umetnico gospe Germanove bode v petek dne 15. maja in sicer se vprizori drama Na dnu življenja. Tej sledi v soboto 16. maja Gogoljeva komedija Ženitev, ki je povsod, kjer so jo še igrali dosegla največji uspeli. V nedeljo 17. maja pa bo na odru klasična igra Medeja z gospo Germanovo v glavni ulogi. Pri tej predstavi sodeluje tudi celotni operni orkester. Občinstvo opozarjamo, da so vstopnico že v pred-prodaji pri dnevni blagajni v operi.
Cerkveni vestnik.
c Ljubljanska sodaliteta se snide prihod njo sredo 13. t. m. ob 5 popoldne v semeniški kapeli in dvorani. Ref. g., dr. Fr. Perne: Con-fessio ad sacerdotes. — Predsednik.
c Razvrstitev šolske mladine za (3.) prejem sv. zakramentov se izvrši danes (12. maja) na konferenci katehetov ob štirih popoldne v posvetovalnici KTD, kjer se bo nato nadaljevalo delo za novi katekizem.
Naznanila.
Rokodelski dom. Danes ob 8 zvečer je » dvorani pevska vaja in obenem v knjižnični sobi vaja za slavnostno predstavo. Prosimo točne in zanesljive udeležbe.
Predavanja o zdravstvu. Sedmo predava nje v okvirju Ljudske visoke šole v Ljubljani se vrši danes od 7—8 zvečer v veliki dvorani univerze. Predava g. primarij dr. M i n a f o predmetu: »Praktični pomen zunanjih vplivov na deformacijo našega stopala in njih profi-laksa.« Predavanje bodo spremljale skioptič-ne slike. Na to aktualno in za vsakdanje življenje važno predavanje vabimo našo javnost
Zveza .jugoslovanskih inženerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana vabi na članski sestanek, ki se vrši v petek, dne 15. maja 1925 ob 20. uri v restavraciji »Zvezda« v zadevi letošnje Glavne skupščine UJIA v Skoplju Na tem sestenku bo tudi aktualno predavanje gospoda profesorja Antona Melika o temi: »Današnje stanje v Južni Srbiji.« Gostje dobrodošli. Upravni odbor.
Ogled Steklarne v Zagorju priredi Slov. trg. društvo Merkur za Slovenijo v Ljubljani na praznik dne 21. maja. Odhod iz glavnegt kolodvora ob 7.50 zjutraj. Zbirališče pred kolodvorom ob 7.20. Obvezne prijave najkasneje do sobote 16. t. m. Odbor.
Občni zbor Podpornega društva slepih bo 17. maja t. 1. v Slavčevi dvorani »Narodnega doma«. Začetek točno ob 9. uri z navadnim dnevnim redom. Na ta občni zbor vabimo tem potom kar najvljudneje vso redim kakor tudi p. n. podporne člane. Imeli bodo priliko videti in spoznati delovanje našega prepotrebnega društva. Za obilno udeležbo prosi v imenu odbora predsednik.
NAS JE VEČ.
Na deželi so igrali Wallensteinov tabor. Spravili so na oder vse polno iglavcev in tabor je bil poln. Občinstva pa ni prišlo bogvekaj in norca so se delali iz igravcev. Tedaj stopi Wallenstein pred gledavce in zavpije: »Pazile! Nobenih onazli! Sicer Vas vržemo ven! Na« ie večk
Gospodarstvo.
Janko Jovan:
Carina na uvoz žita in moke.
Dne 6. t. m. se je vršila plenarna seja Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, na kateri so se pretresala zelo važna gospodarska vprašanja. Zanimal me je zlasti predlog g. zbornega svetnika Zadravca, da naj vlada uvede carino na uvoz tujezemskih nilev-skih izdelkov. G. Zadravec je zelo ognjevit zagovornik koristi naše domače industrije in je zato njegov predlog iz njegovega stališča zelo umljiv in prav nič se ni čuditi, ako se celo oni krogi, katerim je industrija in njen prospeh postranska stvar, strinjajo z zahtevo o upeljavi carine na inozemsko žito in mlevske izdelke.
Ako si drznem objaviti svoje posebno stališče k predlogu g. Zadravca, se s tem nikakor ni mislim postaviti v vrsto onih, katerim ni na razvoju in prospehu naše industrije, nič ležeče ali celo v vrsto nasprotnikov domače industrije, nasprotno, kadar in kjerkoli sem mogel sem poudarjal, da je močna industrija temelj gospodarskega blagostanja in to še posebno za nas Slovence. Oficielni zastopniki naše industrije mi bodo morali priznati, da sem celo pri sejah za sklepanje trgovinske pogodbe z Avstrijo na Dunaju, dasi sem šel tja kot zagovornik kmetijskih interesov, vedno gledal, da se slednji nikdar ne protežirajo v taki meri, da bi bili v škodo industriji. To pripominjam v zagovor, zakaj si upam imeti svoje posebnho mnenje v vprašanju, ki se zdi, da je pri nas samo po sebi razumljivo. Vprašanje carine na mlevske izdelke se je sprožilo tudi pri dunajskih pogajanjih in se nikakor ne strašim priznati, da sem tudi pri tej priliki zavzel nasprotno stališče.
Nesporno je, da pridelamo sami v normalnih letih več žita, kakor pa ga potrebujemo za lastno prehrano. Žitna polja pa niso razdeljena enakomerno po vsej državi, temveč imamo Vojvodino, del Sreina in del Srbije, ki pridelajo mnogo nad svoje potrebščine, a imamo celo Slovenijo, celo Dalmacijo s Primorjem in večji del Hrvatske in Bosne, ki so glede prehrane pasivni t. j. pridelajo manj kot potrebujejo in so vsled tega navezani na nakup iz bogatih žitnih krajev. Dočim en del žanje in vživa k»risti odvečnih pridelkov, morajo milijoni iskati zaslužka drugod in si nabavljati vsakdanji kruh in ako razpravljamo vprašanje prometa z žitom in mlevskimi proizvodi, moramo imeti nekako pred očmi interese teh milijonov nepreskrbljenih konzumentov. Tudi producent je kon-zument, prav tako industrijalec, a interesi teh se včasih križajo z interesi onih, ki niti ne pridelujejo, niti ne predelujejo.
V prosti trgovini odločuje ceno razmerje med ponudbo in iskanjem blaga. Ponudbe kakor tudi iskanje se dajo umetno vplivati in to tem lažje na čim manjši rajon so navezani. Strašna špekulacija, ki se nam je letos pokazala v Ameriki, je bila mogoča zlasti iz razloga, ker je bila do malega cela Evropa v žitu pasivna in se je morala zatekati na ameri-kanska tržišča. Čim je stopila na tržišče Avstralija, že smo opazili reakcijo na amerikan-skih borzah, vendar so bile zaloge' tam tako močne, da je Amerika še danes dominanta za odločevanje cen žitu in moki. Hosisti in be-sisti še dalje vodijo med sabo neizprosni boj, ki pa daje smernice tudi našim trgom. Da se v času, ko vlada po vsej Evropi pomanjkanje V žitu producentu ni treba bati za ugodno placiranje odvečnih pridelkov, je jasno in je čisto razumljivo, da se je tudi iz naših krajev
Ljubezen in zlato.84
Angleški spisal Jack London, prevel J. M.
Opazil je svareče iskrenje njenih oči, in se je požuril, da se izogne zavrnitvi.« »Povedati vam hočem, kaj storimo. Recimo, da jaz kupim kobilo zase, pa vam jo posodim, kadar boste želeli jahati. V tem ni nič napačnega. Saj veste, vsakdo si lahko izposodi konja od vsakogar.«
Zopet je videl, da ga hoče zavrniti, in jo je prehitel.
»Koliko se jih vozi z ženskami v majhni kočiji. Pri tem ni nič napačnega. Povejte mi, kakšna pa je razlika med tem, če vas Vzamem jutri v majhni kočiji seboj in preskrbim konja pa kočijo, in med tem, ako vas vzamem seboj na ježo, in jaz preskrbim konja?«
Ona pa je zmajala z glavo, ne da bi hotela odgovoriti, ozirajoč se hkratu proti vratom, kakor bi hotela namigniti, da je čas, da se ta izvanredni pogovor konča. Še enkrat je poskusil svojo srečo.
»Ali veste, gospica Mason, da nimam prijatelja razen vas? Pravega prijatelja, menim, naj bo moški ali ženska, da bi mogel z njim poklepetati, veste, s katerim vas veseli biti v družbi, in žalosti, ako tega ni. Hegan mi jo sicer najbližji, ampak ta je miljon milj daleč od mene. Razen v poslih midva ne soglašava. Ima veliko knjižnico in neko bedasto kulturnost in prebira ves svoj prosti čas knjige v francoskem, nemškem in drugih tujih jezikih — kadar ne
pod utisom tako ugodne konjunkture izvozilo žita morda celo več kakor dovolj, kajti tudi naša žetev pšenice je izpadla pod normalo. Očividno je bilo, kako je naš trg reagiral v času hose; čim je prišlo poročilo o narastku cen v Ameriki, sq avtomatično poskočile cene tudi pri nas. Ko pa so jele cene v Ameriki popuščati, tedaj so odjenjavale sicer tudi pri nas, vendar nikakor ne v istem tempu, tako da smo stali naenkrat visoko nad pariteto in čisto naravno je, da se je v istem momentu pričelo pojavljati tudi na naših trgih ameri-kansko žito. Ako cene našega žita kljub temu ne popuste, potem je to dokaz, da smo res izvozili več, kakor smo smeli in, da je sedaj uvoz upravičen in bi bilo krivično ga obremenjevati z uvozno carino, ker bi ta carina uvoza ne preprečila, temveč edino le blago podražila. Če pa je pšenice v državi še dovolj, potem so cene, ki jih danes producent zahteva, pretirane in mu bode blago ostalo neprodano, dokler se naše cene ne zenačijo s svetovnimi. Iz vsega tega sledi, da je uvoz žita v gotovih slučajih opravičljiv in sicer takrat, kadar žita sami nimamo in pa takrat, kadar za žito zahtevamo večje cene, kakor pa se more dobiti žito od drugod.
Glede pšenice bodo celo zagovorniki agrarne zaščite v sedanjih razmerah, ko smo svoj pridelek izvozili, mogli mirno zagovarjati uvedbo uvozne carine pa tudi mlinska industrija nima takih želja, pač pa le zahteva, da se vpelje uvozna carina na mlevske izdelke. Ako bi bili mi navezani na stalni uvoz inozemske pšenice in mlevskih izdelkov, bi bila ta zahteva opravičena, a temu ni tako, ker kakor rečeno, pridelamo sami toliko, kolikor potrebujemo. Uvoz inozemske pšenice in moke je pri nas mogoč samo v slučaju, kadar nastopijo nenormalne razmere, t. j. ako se vzdržujejo pri nas cene, ki prekoračujejo svetovno pariteto, a v takem slučaju je uvoz potreben, ker je edini regulator za cene našim pridelkom in izdelkom. Tudi ni gospodarska škoda, ako smo izvozili več kot znaša naša preobilica, ker se je vršil izvoz v času, ko so bile cene višje, dočim se danes cenejše uvaža. Trgovska bilanca s tem ni bila oškodovana. Lahko pa bi se zgodilo nasprotno, kakor je n. pr. poskusila lani Češka, ki je po nizkih cenah izvažala, a nato primanjkljaj po mnogo višjih cenah nadomestila. Ako pa bi vlada danes obremenjevala uvoz živil, bi zaslužila grajo, ker bi s tem umetno povečavala draginjo.
Ker je uvoz pšenice prost carine, ima mlin. industrija možnost zaposlenja. Ako se oziramo na mlin. industrijo v Sloveniji, tedaj moramo priznati, da se je tudi takrat, ko smo bih navezani samo na nabave iz Vojvodine, uvažala ne le pšenica, temveč tudi moka in dvomim, da bi se razmerje sedaj ko uvažamo iz inozemstva bilo v čem spremenilo. .Tisti trgovci, ki so kupovali moko od naših domačih mlinarjev, jo kupujejo tudi danes lahko. Vsekako pa mora biti zaslužek mlinarjev tak, da odgovarja delu in ne zdi se mi verjetno, da bi italijanska mlinska industrija delala z manjšo režijo kakor pa naša. Ako bi bila ta režija v Italiji manjša in sicer znatno manjša, potem bi bil šele podan razlog, da se z carino izravna razlika v režiji.
Glavni razlog pa, ki govori zoper vpeljavo uvozne carine na moko v sedanjem času, pa je postopanje velike mlinske industrije. V času, ko je stala v Vojvodini amerikanska pšenica 4.45 Din, naša domača pšenica pa 4.60 Din, je bil dovoz tuje pšenice v vojvodinske mline precej živahen in sicer so uvažali amerikansko pšenico skoro samo mlini z ve-
piše gledaliških iger in pesmi. Razen vas ni nikogar, s komur bi mogel klepetati in sami veste, kako malo sva še — enkrat na teden, ako ni bilo dežja, ob nedeljah. Postal sem nekako odvisen od vas. Vi ste mi nekaka.. .<
»Nekaka navada,« je rekla smehljaje.
»Tako nekako bo. In tista kobila pa vi na njej, prihajajoč po cesti pod drevjem ali po solncu — veste, brez vas in vaše kobile ne bo vredno čakati cel teden. Ako bi mi jo samo dovolili kupiti--.«
»Ne, ne, pravim, da ne.« Deda je ne-potrpežljivo vstala in oči so ji bile vlažne od spomina na njeno miljenko. »Prosim, ne omenjajte mi je več. Poslovila sem se od nje in jo želim pozabiti.«
Daylight ni odgovoril in vrata so se zaprla za njo.
Pol ure pozneje je bil v pomenku z Jonesom, nekdanjim pomočnikom pri vzpenjalu in besnim proletarcem, ki ga je bil l)ayligth leto dni podpiral, da bi se razvil v pisatelja. Roman, ki ga je bil opisal, je bil ponesrečeno delo. Uredniki in založniki ga še pogledati niso hoteli, in Dayligth je uporabljal nezadovoljnega pisatelja v mali zasebni detektivski službi, ki jo je bil primoran ustanoviti zase. Jo-nes, ki se je delal, da ga po svoji nesrečni izkušnji z železniško tovomino za kurivo in oglje nič več ne preseneti, res ni kazal nikakega iznenadenja, ko mu je bila poverjena naloga, da najde kupca neke ko-stanjaste kobile.
» Koliko lahko dam za njo?š jc vprašal.
liko kapaciteto. Pričakovati bi se smelo, da
bo iz cenejše amerikanske pšenice izdpluna moka tudi primerno cenejša, kot moka iz domače pšenice, vendar teinu ni bilo tako, temveč je bila cena za obe vrste popolnoma enaka. To je pa pravo izkoriščanje konjunkture in je samo po sebi dovolj tehten razlog, da se z vpeljavo carine ne odstrani konkurenca, kajti ravno v času, ko se pojavi pomanjkanje na domačem trgu, tedaj je za širše sloje naravnost koristno, da ima dostop na naše tržišče tudi konkurenčno, četudi tuje blago.
Kavno zato, ker prihajajo k nam tuji mlevski izdelki le v izrednih raznierah in nikakor ne redno, in so te izredne razmere vedno v zvezi z draginjskim vprašanjem, ni na mestu, da bi se ravno tedaj omejevala konkurenca, ker je potrebna in koristna.
Nekaj drugega pa je, kar ima naša zlasti slovenska mlinska industrija pravico zahtevati, namreč možnost, da v rednih razmerah konkurira z vojvodinskimi mlini, a to je vprašanje železniške tarifne politike. Tu priznavam po pravici, da je naša mlinska industrija oškodovana in zlasti, kar tiče izvoza naravnost potisnjena na stran in sicer ne v izrednih razmerah, temveč redno. Mlinska industrija se bori že leta, da bi si izvojevala pre.vqzne olajšave, ali vsaj refakcije od žita, čegar izdelki so namenjeni za izvoz. Zdi se, da je tudi vlada počasi jela uvidevati opravičenost teh zahtev in je upanje, da se bo vendar enkrat tej industriji posrečilo konkurirati z onimi mlini, ki leže na ugodnejših geografskih točkah. Če ji to uspe, potem se more zavedati, da je dosegla nekaj stalnega, kar jo bo rešilo, ne pa trenotna korist v izrednih razmerah, ki se občuti pri drugih slojih za
neopravično breme.
* * *
g Ljubljanska borza v aprilu 1925. Efektni trg tudi v aprilu ne izkazuje posebnih rezultatov. Vendar je promet v aprilu narastel napram marcu. — Poslovanje blagovne borze se vedno ugodnejše razvija. Zlasti je velik promet z lesom. V januarju letos je bilo zaključkov v lesu 32 vagonov, v februarju že 62 vagonov. V marcu je promet narastel na 198 vagonov in dosegel v aprilu 214 vagonov. Tudi dosedanji zaključki v maju so zelo mnogoštevilni.
g Novo posojilo Blair-Armstrong. Prejšnji teden so prišli v Belgrad zastopniki banke Blair kakor tudi zastopniki angleške tvrdke Armstrong-Whithworth. Medtem ko javlja ^Privredni pregled«, da je dosežen sporazum s finančnim ministrom glede emisije nadalj-nih 45 milijonov dolarjev posojila, od česar prevzame polovico Blair, drugo polovico pa Armstrong, poroča nedeljski »Jutarnji list«, da bi bilo sedanje posojilo, glede čegar se vrše razgovori popolnoma novo. To posojUo obeh skupin Blair in Armstrong bi dalo 100 milijonov dolarjev (?). Takoj po zaključku tega posojila bi se začelo s pripravami za gradbo Jadranske železnice. Trasa še ni določena. Če bi se to posojilo efektuiralo, bo o tem razpravljal parlament, istodobno pa bi se razveljavil dosedanji zakon glede Blairovega posojila.
g Dohodki od državne trošarine. V mesecu marcu letos so znašali dohodki od državne trošarine 60,108.000 dinarjev (proračun 50,166.667 Din). V proračunskem letu 1924-1925 (t j. od 1. aprila 1924 do 31. marca 1925) so dosegli ti dohodki 686,273.314 Din (proračun 602 milijona Din) napram 598,089.868 Din v proračunskem letu 1923-1924.
g Državni dohodki od taks v marcu 1925 in 1924-1925. Državni dohodki od taks v mesecu marcu letos so bili 104,842.573 Din napram 118,256.482 Din. Proračun za marec 1925 je določal 80 milijonov Din. — V ce-
lem proračunskem letu 1924-.1925, ki je tra jalo od 1. aprila 1024 do 31. marca 1928, so dosegli državni dohodki od taks 1194,002.760 Din napram 974,635-715 Din v proračunskem letu 1923-1924. Proračun za 1. 1924-1925 je ra. čunal z dohodki od taks v višini 960 milijonom dinarjev, faktični dohodki pa so bili v prime, ri s proračunjenimi večji za 234,092.750 Din, g Odprava lomljcnega tarifiranja. Iz BeL grada javljajo, da se bo odprava lomljenega larifiraiija izvršila najbrže v zvezi z regulacij jo vseh ostalih tarifnih vprašanj. Projekti re-. šitev tarifnih vprašanj bodo objavljeni mogoče šele po 2 mesecih. Obenem z odpravo lom« Ijenega tarifiranja se bodo zvišali tarifi za razred B in C (za 25%), izjemni tarifi. IL in III. pa za povprečno 10%. Istočasno bo od-i pravljeno tudi lomljeno tarifi ran je na vicinaL nih železnicah.
g Olajšave za transport lesa. Iz Belgrada poročajo, da je prometni minister podpisal elaborat o novih tarifih, kjer bo baje dokaj olajšav za lesno industrijo. Ker bo tehnična izvedba težavna, nameravajo te olajšave uve-. 1 javi jati postopno. Tako bodo od 15. maja naprej veljale olajšave za prevoz hlodov k domačim žagam in bodo hlode uvrstili v razred C (dosedaj B).
g Otvoritev blagovnega prometa ined Romunijo in našo državo. Na koncu meseca maja se bo otvoril direktni tovorni promet med Romunijo in našo državo skozi postajo Žom-bolj.
g Stanje posovov na svetu. Mednarodni
poljedelski zavod v Rimu objavlja o stanju po-sevov v raznih državah sveta sledeče poročilo: V 23 držayah severne poloble (brez Rusije), ki pridelajo ca. 4 petine svetovne žetve pšenice je letos zasejano s pšenico 57 milijonov ha, kar pomeni napram lani prirastek za 4°/0- (Ti podatki so samo za oziinino.) — Kar se tiče ozimne rži, je je letos veliko manj posejane kakor lani. Vendar pa vsi podatki še niso zbrani. — Stanje ozimine je v celi Evropi dobro, v primeri z istim časom lanskega leta celo boljše. Upati je po dosedanjih izgledih na dobre rezultate.
Borze.
Dne 11. maja 1925, DENAR.
Zagreb. Italija 2.5225—2.5525 (2.545), London 298.25—301.25 (300.75), Newyork 61.31— 62.11 (62.—), Pariz 3.20—3.25 (3.25), Praga 1.8190—1.8430 (1.84), Dunaj 8.64—8.75 (8.735), Ziirick 11.90—12.— (12.—), ef. dolarji 60.60— 61.60. — Blaga je dosti na razpolago, tedenca je bila rezervirana.
Curih. Belgrad 8.35 (8.35), Pešta 0.7260, Berlin 1.23, Italija 21.22 (21.22), London 25.06 (25.08), Newyork 516.70 (517.—), Pariz 26.8750 (26.95), Praga 15.30 (15.32), Dunaj 72.70 (72.75), Bukarešt 2.5250, Sofija 3.7750.
Dunaj. Devize: Belgrad 11.47, Kodanj 134.10, London 34.40, Milan 29.11, Newyork 709.35, Pariz 36.87, Varšava 136.15. — Valute: dolarji 705.70. lira 29.09, dinar 11.43, češkoslovaška krona 20.98.
Praga. Devize: lira 138.75, Zagreb 54.725, Pariz 176.25, London 163.70, Newyork 33.75.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest. posojilo 62 (bL),
Vojna škoda 176 (den.), Celjska posojilnica 200 (zaklj. 200), Ljublj. kreditna banka 225 (den.), Merkantilna 110—124, Praštedio 805 do 825, Kreditni zavod 190—200, Strojne tovarne 134 (bi.), Trbovlje 380—385, Vevče 110-. 120, Stavbna družba 265—280.
Zagreb. Hrvatska eskomptna 105—105.50, Hipotekama 60.50—61.25, Jugoslavenska 99— 100, Praštedio 810—815, Slavenska 70, Srpska
»Vsako ceno. Vaša dolžnost je, da jo dobite, to je vse. Barantajte močno, da ne vzbudite nobene sumnje, ampak dobite jo. Potem pa jo predajte na tale naslov v dolini Sonoma. Možak je oskrbnik na majhni ranči, ki jo imam tam. Naročite mu, da naj prav dobro skrbi zanjo. Potem pa pozabite na vse to. Imena prodajalca mi ni treba povedati, sploh nič drugega, kakor da ste jo dobili in izročili na tisti naslov. Veste?«
Ni še minulo teden dni, ko je Daylight opazil v Dedinih očeh žar, ki ni oznanjal nič dobrega.
»Nekaj ni prav — kaj pa se je zgodilo?« jo je vprašal korajžno.
»Mab,« je rekla. »Človek, ki jo je bil kupil, jo je prodal naprej. Ako bi mislila, da ste vi s tem v zvezi--.«
»Saj niti ne vem, komu ste jo prodali,« je bil Daylightov odgovor. »In kar je še več, jaz si ne belim glave z njo. Vaša je bila ta kobila in ni moja stvar, kaj ste naredili z njo. Nimate je več, to je res, pa slabo. Sedaj pa, ker smo ravno pri kočljivih zadevuh, načnem še drugo. Ampak ne smete biti tako občutljivi, ker se cela stvar pravzaprav ne tiče vas.«
V odmoru, ki je sledil tem besedam, je čakala in ga sumnece gledala.
»Tiče se vašega brata. On potrebuje več, kakor morete vi storiti zanj. S prodajo tiste vaše kobile ga ni mogoče poslati v Nemčijo. To pa je baš potrebno zanj, kakor pravijo njegovi zdravniki — tisti nemški mazaški špecijalist, ki trga in reže človeku kosti in mišicc, potem pa jih zopet
skup spravlja. Veste, želim ga poslati na Nemško, pa dali tistemu paclarju priliko, da ga ozdravi, to je vse.«
»Da bi le bilo mogoče!« je rekla malone brez sape in docela brez nevolje.« Samo ni, dobro veste, da ni mogoče. Od vas mi ni mogoče vzeti denarja--.«
»Le počasi,« ji je segel v besedo. »Ali bi vi ne hoteli vzeti požirek od enega izmed dvanajstih apostolov, ako bi umirali od žeje? Ali bi bilo vas strah pred njegovimi slabimi namerami,« — zanikala je z gesto — »ali pred tem, kar bi mogočo ljudje rekli?«
»Ampak to je vse kaj drugega,«' je pričela.
»Poglejte, gospica Mason. Vi si morate nekaj svojih abotnosti pregnati iz glave. Ti vaši nazori o denarju so že tako smešni, da kaj takega še nisem videl. Recimo, da padate raz skale, ali ne bi bilo povsem prav, da iztegnem roko in vas ujamem? Gotovo da bi bilo. Recimo pa, da potrebujete druge vrste pomoči — mesto moči moje roke moč mojega žepa. To, kajneda, bi pa bilo povsem napačno. Tako pravijo vsi. Ampak zakaj pravijo tako? Zaradi tega, ker vsi roparji hočejo, da naj bi bili ne-godniki pošteni in spoštovali denar. Ako negodniki ne hi bili pošteni in ne bi imeli spoštovanja do denarja, kje bi bili potem roparji? Ali ne razumete? Roparji se no j pečajo s podporami, ampak z dolarji. Radi i tega so podpore tako navadne, dolarji pa sveti — tako sveti, da mi vi ne dovolite, du bi vam pomagal z nekoliko njih.«
(Dalje sledi,1
Meteorologično poročilo
Ljubljana 306 m n. m. vlš. Normalna barometeraka višin* 78fl mm.
I?PP QP Pošteni/, prid-IduC uC n0l pripravno DEKLE za vsa liišna dela k družini zdravnika z enim otrokom, na deželi. Plača in oskrba dobra. Dopise sc prosi pod »Stalno« 2943 na upravo »Slovenca«. 2934
12 vag. 18—18 (zaklj. 18); tram i od 5-6—6-8, morite, fco meja 375 (den.); hrastovi frizi od 1—9, od 25—(iti ein, 1'co meja 1380 (den.); bukova drva, stiha, 1 m dolž., l'eo meja 25 (den.). — Žito iti p oljski pridelki: plenica Rosafe, rinfusa, par. Ljubljana 470 (bi.); pše-niča avstralska, rinfusa, par. Ljubljana 465 (bi.); pšenica tlard Winter št. 2, rinfusa, par. Ljubljana 490 (bi.); otrobi pšenični, drob., 1'co. vag. Ljubljana 190 (bi.); koruza promptna, par. Ljubljana 225 (den.); oves makedonski, rešetan, fco Ljubljana 350, 367.50; krompir rumeni, foo štajerska post. 115 (bi.); krompir roza, fco štajerska posl, 135 (bi.).
banka 130, Eksploatacija drsa 42, Šečerana 580—600, Našice 48—50, Guttman 390—425, Trboveljska 385, Vojna odškodnina 176.50— 1771)0, 7% i n v. posojil. 62.50.
Dunaj. Efekti: Zivnosten. banka —, Alpinc 365.000, Greinitz 138.000, Trboveljska ilružba 440.000, Hrvatska eskomptna banku 123.000, Leykam 138.000, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 66.000, Avstrijske tvornicc za dušik 163.000, Slavex 179.000, Slavonija 60.000.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Cerovi kri ji od 25 cm prem. uapr., od 2 m dolž., fco nakl. post.
Haihrom. diterenoa v C
Termo, meter v C
Uaro-meter v mm
N.1H>, vetrovi
Padavin« T mm
ZAMENJAM
STANOVANJE
v novi hiši: 1 soba, kabinet, kuhinja, jedilna shramba, elektr. razsvetljava, z enakim v stari hiši. — Pogoj: snažno in sredi mesta. Naslov v upravi pod št. 3079.
Šelenburgova ulica št. 6/1
Te lefon Stev. 9SO
Specialna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in drugih strojev LVDOVIK BARA6A Ljubljana,
Za upravo gozdov v Kamniški Bistrici sc sprejme
Pravi holandski Kakao
nadgozdar
Električne Ivornice
Skodovlh zavodov
v Plznu.
Zastopstvo za Jugoslavijo: Lfubliana. Šelenburgova 7. hiša Jadranske danite
;ie v uporabi najizdatnejši, najokusnejši najcenejši. — Poskus Vas prepriča. Zahtevajte ga povsod!
SOBO S HRANO
oddam solidnemu gospodu ali gospodični. Naslov pove uprava lista pod štev. 3077.
vešča nemščine, želi mesta v trgovini, najraje na deželo. Ponudbe na upravo lista pod > Učenka« 3075.
IIIMIIMIIIlillllllllllllllllllllllllllllMIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Karo-svila
je
zadnia novost!
Oglejte si brezo&vezno krasno izbiro pri
H. Kenda. Ljubljana, Mestni trg 17.
iitiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiillli
KREPAK DEČEK
z dežele, že nekoliko vajen trgovine, želi mesta učenca Ponudbe na upravo lista pod šifro »Učenec« 3100.
Zavod na Rakovniku IŠČE dobro izurjenega STRU-GARJA - inštruktorja.
OSKRBNIK
sred. starosti, oženjen, kmetijsko izobražen, z .večletno prakso v tu- in inozemstvu, vešč poljedelstva, vinar.-sad-jarstvo, gozdarstva in živinoreje, išče mesta na velepo-sestvu - graščini. Nastop takoj. - Ponudbe upravi lista pod »Pošten« štev. 3066.
. ra;A. najsolidnejše in najcenejše elektromotorje, tur-IJaVljaJO. bogeneratorje in vse ostale električne stroje,
i električne centrale, električne železnice, cuk-UiduG. rarne) pivovarne, rudniške naprave itd. itd,
Obračajte se v vseh primerih na pisarno v Ljubljani! Poset inženirja brezplačno na razpolago.
Vekoslav Adamič Helena Adamič
roj. Tomšič
POROČENA
Podizanje ložionice o polu* krugu na stanici Novi Sad
DNE 10. MAJA 1925
»ŠAMOT - OPEKO«
in ŠAMOT-MOKO (češko) na zalogi nudi F. Hočevar, Dunajska cesta 36. 3006
Hrastove plohe
zdrave, ne razpokane, ža-mane ali nežamane, 90, 110, 130 debele, od 2.80 m dolge in naprej, 180 široke, kupi in plača takoj. Ponudbe z navedbo cene Irco Postojna na upravo lista pod: »Zdravi plohi« 2995.
najboljši pravi Marš-nerovi šumeči limo-nadni bonboni Brause Zastopstvo in tovarniško skladišče za Jugoslavijo,
Josip Vitek,
Ljubljana, Krekov t, 8
Večje podjetje išče zanesljivega in treznega kočijaža. - Točno navedene ponudbe na upravo lista pod šifro: »Kočijaž« štev. 3047.
Neoženjen, gozdni
LOVSKI ČUVAJ
sred. starosti, želi 16. maja nastopiti stalno službo. — Ponudbe upravi pod: 3040.
POZOR! - KROJAČI, šivilje in nešivilje! KROJNI TEČAJI za krojače, šivilje in nešivilje. Učencem, ki nimajo prilike obiskovati tečaja, se pošilja pouk potom pošte. Ob zaključku diploma in spričevalo. Razpošiljanje in izdelovanje krojev za dame in gospode. — Od min. za trg. in obrt konc. krojna šola, Židovska 5, Ljubljana.
Ljubljana, od 15. maja dalje in naslednje dni.
■■■■■■■■■■■BsanaeRB
JBf- po znižanih cenah RAVNOKAR DOŠLI!
Oblike, damske od 70 do 150 Din, - otroške od 50 do 70 Din, - nakiteni od 100 Din naprej, dokler traja zaloga. Oglejte si cenc v izložbi!
Minka Horvat
Ljubljana, Stari trg 21.
Kipp vozički
^VsCgA športni in luk-susni j^p najnižji ceni in največja zaloga. Prodaja na obroke, ceniki franko. Tribuna F. B. L. tovarna dvokoles
in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovska cesta 4.
Brinovec
Prazno ali opremljeno
jamčeno pristen, iz rude-čega brinja, zdravilen, jako vodo odvajajoč — prodaja VALENT. STRLE, trgovec, Ljubljana, Poljanska cesta.
je otvoril svojo pisarno
zakonski par brez otrok za 15. maj ali 1. junij. Event. se plača za pol leta naprej. Ponudbe na upravo lista pod značko: »MAJ 21728«.
Radi opustitve trgovine
prodajani zlatnino, srebrni-no, vsakovrstno jedil, orodje in birmanska darila, po zelo znižanih cenah. - JOS. SELOVIN-ČUDEN, Ljubljana, Mestni trg.
Brez posebnega obvestila
Samostojna
V globoki žalosti naznanjamo, da nam je umrla naša predobra •.a, s Ur a mama in tašča, gospa
(gospodinja) se išče za trgovsko hišo (tričlanska obitelj). Nastop takoj. - Naslov v upravi lista pod štev. 3095.
NAPRODAJ
Zahvala
po nizki ceni: VRTALNI STROJ, ročni pogon, škarje za pločevino do 3 mm, voziček do 800 kg in več drugega ključavn. orodja. Naslov pri upravi pod: 3035.
Vsem znancem, ki so našo ljubljeno so-. >go, hčerko, oziroma sestro, gospo
spremili na njeni zadnji poti, sc tem potom najiskrenejc zahvaljujejo
ŽALUJOČI OSTALI.
Zagorje - Ljubljana, dne 9. maja 1925.
Prodam do <>000 litrov VINA letnikov 1921—1924 po kakovosti in po dnevni ceni. . A. BAUER, Zeče štev. 16,
pošta Bručc.	3091
Za premnoge izraze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob smrti našega nepozabnega so-deda, brala, strica in svaka, gospoda
Zahvala
Zahvala
Povodom bridke izgube naše predobre' tc te in sestre, gospodične
Ivane Hafner
Za Binkošti
Ljubljana
Aleksandrova 12
Globoko žalujoče rodbine:
KOCH, FLERE, SUSCHNIK, FERCHEL,
ijjoslovanska tiskarna v Ljubljan/
urednik: Viklor Cenčič,
j zd a ju konzorcij >Slovenca«,