poitnina , 8c.0»ini leto LVI1I. V tlublianl. v četrtek, dne 30. januarja 1930 Št. 24 2. izdaja s..2oi»
Naročnina
Dnevna izdajo
Zl kraljevino Jugoslavijo mesečno 25 Din polletno 150 Din celoletno 500 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nedeljska izdala ceiole.no v Juge slavij! 120 Din, za Inozemstvo 140E

S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
I slotp. pelli-vrsia mali oglasi po 150 ln 2 D,večji oglas) nad 45 mm viStne po Din 2-50. veliki po 5 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po IO Dir p Pn veCiem o naroćiiu рориз! Izide ob 4 zjutraj razen pondeljka ln dneva po prazniku
Berenguer sestavi ustavno vlado
Povsod zadovoljstvo nad padcem Primo de Rivera - Bivši politike vstopijo
v vlad o - Nemirna noč v Madridu
Padec Primo de Rivera
Že dne 7. marca 1929 je izjavil Primo de Rivera francoskemu časnikarju, da bo najkasneje v enem letu odstopil, ker bo do tedaj že dovršil svojo nalogo. Ni minulo še leto dni in španski diktator je moral odstopiti, ker je postalo preočitno, da svoje naloge sploh ne more izvesti. Na noben način si ni mogel Primo de Rivera pridobiti zaupanja španske družbe in španskega naroda in ko se je izjalovil še njegov zadnji obupni poskus, da bi z vojaškim referendumom zbral okoli sebe one, ki so mu v septembru leta 1923. pomagali vreči vlado in parlamentarizem, tedaj je bilo jasno, da so ure Primo de Rivere štete. Odpadla je zadnja opora španskega diktatorja in zato je tudi moral priti njegov padec.
In čisto vseeno je bilo, čc je dosegel Primo de Rivera tekom svojega vladanja tudi marsikateri znaten uspeh. Tako je nedvomno med pozitivnimi uspehi Primo de Rivere zaključek maroške vojne, ki je od leta 1907. razjedala španske državne finance in prinašala španskemu narodu samo poraze in težke žrtve. In ko je Primo de Rivera z zavzetjem Ajdira, glavnega stana Abdclkrima, priboril sebi vojvodski naslov in Španiji zmago, ni niti ta uspeh mogel premagati odpora, ki so ga širili proti njemu španski intelektualci, aristo-krati in španska družba. Tudi konsolidacija španskega dolga, napredek španskega gospodarstva nista pomagala, pa čeprav je sijajna svetovna razstava v Barceloni ta napredek pokazala nad vse vidno. Niti s seviljsko ibero-špansko razstavo si ni mogel utrditi Primo de Rivera svojega mesta, pa čeprav je manifestacija špansko-ameriške skupnosti močno utrdila zunanje politično veljavo Španije, Pa vsi ti uspehi so bili zaman, ker so bila brezuspešna vsa prizadevanja Primo de Rivere, da si pridobi sodelavcev iz španske družbe. Njegova Union patriotica, ki mu naj bi ustvarila stranko, je bila mrtvorojeno dele, ki ni moglo živeti navzlic vsej vladni podpori. Ni mogel pridobiti španski diktator za sebe tvornih sil španskega naroda in zato je zašel v vedno večjo osamljenost, dokler ga niso zapustili še njegovi najožji tovariši.
Deloma je bil tega neuspeha tudi Primo de Rivera sam kriv. Da premaga svoje nasprotnike, si je izbral Primo de Rivera čisto posebno taktiko, ki je bila sicer v začetku uspešn ki pa se je potem tem bolj maščevala. Kadar je videl Primo de Rivera, da se pripravlja proti njemu organiziran odpor, je hitel izjavljati, da je njegova diktatura itak le začasna in da bo kmalu odstopil. Kaj bi se torej borili proti meni, ko pa itak v kratkem sam odidem, to je bila njegova taktika, ki je imela prvič uspeh, ki pa je drugič samo povečala nezadovoljstvo. Zakaj pa še vedno ne gre, kdaj vendar že misli odstopiti, so nestrpno spraševali njegovi nasprotniki in s tem vedno bolj utrdili v španski javnosti prepričanje, da je pravzaprav Primo de Rivera v vedni demisiji, kar je nevarno zmanjšalo njegovo avtoriteto.
Vseeno pa bi se Primo de Rivera še nekaj časa držal, če ne bi skoraj čez noč prišla nova nesreča — padec- španske valute. Pe-zeta je padala, vlada je izdajala vse mogoče papirnate odredbe, od katerih pa ni nobena učinkovala. Padec pezete je bil siguren barometer, ki je napovedoval padec Riverine vlade, ker tu se je pokazala vsa njena slabost in nesposobnost. Demisija finančnega ministra je to prepričanje še splošno utrdila.
Primo de Rivera sam pa še ni čisto verjel v zaton svoje zvezde. Z radikalnim sredstvom je hotel presekati vse nevarnosti in brez vednosti kralja in vlade je hotel z apelom na oficirje rešiti situacijo v svojo korist. A bilo prepozno, ker že je bila pripravljena močna akcija proti njemu in ko je o njej izvedel španski diktator, je po enournem premišljevanju odložil svojo oblast. Takoj je bila sprejeta njegova demisija in s sestavo nove vlade je bil poverjen general Berenguer, zagrizen nasprotnik Primo de Rivere,
Z velikimi obljubami je nastopil pred šest fn pol leti Primo de Rivera, znaten del teh obljub je tudi izpolnil, vseeno pa je moral položiti oblast, ker ni znal doseči najvažnejšega — zaupanja naroda. In zalo se je izvršil njegov odhod s politične pozornice žalostno in ob spremljavi hrupnih demonstracij naroda, ki ni hotel priznati diktatorja. Kakšno besedo bo sedaj izrekel ta narod, od tega odvisi na-daljni razvoj dogodkov v Španiji. Ali se bo narod zadovoljil s padcem diktatorja, ali pa je osvojil že radikalnejša gesla, ker ga je predolgo trajanje diktature privedlo preveč na levo. To ie danes vprašanje, ki je postavljeno
Madrid, 29. jan. (Tel. /Slov.«) General Berenguer je odšel ob 11 dopoldne v kraljevo palačo in izjavil nekaterim časnikarjem, da še ni sestavil kabineta. Iz tega se lahko sklepa na gotove težkoče, vendar pa je pričakovati, da bo do večfera kabinet sestavljen. Težkoče obstoje v tem, da so razne osebnosti, na katere se je Berenguer obrnil in ki bi prišle v poštev kot ministri, različnega naz'ranja o načinu, kako r.aj se država vrne k normalni ustavi.
Madrid, 29. jan. (Tel »Slov.«) V Madridu je bila noč zelo nemirna. Kljub mrazu je bilo še ob treh zjutraj mnogo ljudi v središču mesta. Policijska straža je bila oborožena s puškami, kar je bilo potrebno, ker so posebno študentje v veselju radi padca Primo de Rivere povzročali révolté in porušili med drugim kiosk velikega lista »E1 Debate«. Kavarne so zaprle svoje lokale, ko je policija z golim orožjem nastopila proti manifestantom. Na tisoče ljudi je šlo okoli polnoči čez glavni trg proti kraljevi palači z vzkliki: »Doli Primo de Rivera! Živela ustava! Živela svoboda! Živela republika!« V bližini kraljevega gradu je policija razpršila množico s tem, da je streljala v zrak.
Splošno vlada povsod največje zadovoljstvo. Berenguer bo za svoj kabinet, razen vojnega in mornariškega ministra, izbral samo civilne osebe, med njimi več bivših politikov ali njim blizu stoječih ljudi. Govori se, da je prosvetno ministrstvo prevzel vojvoda Alba. Berenguer je izjavil, da bo sestavil povsem ustavno vlado. Iz tega se sklepa, da namerava kmalu razpisati volitve. Dalje je izjavil, da bo za sedaj cenzura nad listi ostala dalje in da ne bo dovolil, da se diktatura odpravi takoj v celoti.
Primo de Rivera je izjavil v svoji zadnji noti, cla njegov režim, ki je trajal nad šest let, ni mogel odstraniti vseh napak. Primo de Rivera smatra, da mora Španija biti še dolgo vladana tako, kakor jo je vladal on. Ker je j obolel, mora sedaj misliti na to, da popravi j svoje zdravje. Oblike, kako je poveljujoče i generale vprašal z javno noto, si ni zadosti
premislil. Ta javna nota je torej morala povzročiti vznemirjenost. Generali sami pa so mu pač odgovorili zelo taktno.
Značilni itaL komentarji
Rim, 29. jan. (Tel. Slov.«) Razpravljajoč o padcu španske diktature se prizadevajo italijanski listi predvsem dokazati, cla je bil režim Primo de Rivere popolnoma različen od fašističnega režima. Padli general, katerega
so svoječasno, ko je spremljal svojega kralja v Italijo, zelo navdušeno sprejeli, mora' sedaj slišati, da nikdar ni mogel dovolj globoko prodreti v življenje svojega naroda in cla je posnemal fašizem samo zunanje ter da si predvsem ni znal zagotoviti mladine. Giornale d' Italija naglaša med zaslugami Primo de Rivere tudi desetletno prijateljsko pogodbo med Italijo in Španijo ter smatra, da je diktator padel zato, ker se ni znal osvoboditi od moči, ki ga je spravila na vrh, to je od vojaštva.
Potrebno je uvesti uo\o uredbo o delovnem času in dovoliti deloda javccni možnost samostojnega podaljšanja delovnega časa preko do-I ločenega roka: nadalje jc treba izpremeniti določbe, da je plačati prekourno delo s 50 odstotnim povišanjem mezde za dnevno delo. Zbornice so naposled mnenja, da je treba preurediti nedeljski počitek. Namesto 36 urnega oziroma 60 urnega počitka v dveh prazničnih dneh nuj se uvede 24 urni oziroma 48 urni počitek. Naposled naj se izpremene odredbe glede delavk-porodnic. Uvede se iuij čas štirih tednov pred porodom in 6 tednov po porodu. Izjemo tvori primer obolelosti. Nadalje je treba izpremeniti določbe glede odpusta porodnic in razveljaviti določbo, cla se morajo zaposliti najmanj eno leto po porodu. Dclodajavci predlagajo namesto tega obvezno zaposlitev tekom prvih treh mesecev po porodu.
Seja vtade
Belgrad, 29. januarja. (AA) Danes od 11.30 do 13.15 je bila pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev generala Petra Zivkovića seja ministrskega sveta, na kateri so se reševala tekoča vprašanja. Seji so prisostvovali vsi gg. ministri razen dr. Voje Marinkoviča, ministra zunanjih zadev, ki se mudi v inozemstvu.
Napredovanja sodnikov
Belgrad, 29. januarja. (AA) Nj. Vel. kralj je na predlog pravosodnega ministra po § 1. zakona o izrednih predpisih za sodno stroko povišal:
v 3/1 dr. Kranja Savželjaka, sodnika v Sv. Lenartu in dr. Jurišo Štentika, na sodišču v Celju,
v 4/1 Rudolfa Ročnika v Sevnici, Ludovlka Balšika, sodnika v Škofji Loki. dozdaj 5/1; Karla Novaka, sodnika v Litiji,
v 5/1 Cvetka Ažmana, sodnika v Ptuju.
Dunajska vremenska napoved. Oblačno vreme. Nekoliko hladneje. Večja verjetnost padavin.
Grozila je krvava revolucija
General Goded vodja revolucionarne 4>o»s*ie v Andaluziji — Kralj odločil proli Primo de Rtveri — Odgoiornos? Primo de Rivera
ostane
Pariz, 29. jan. (Tel. »Slov.«) O demisiji Primo de Rivere, ki je v Parizu zelo presenetila, poroča »Journal«, ki je navadno o španskih zadevah dobro informiran, da bi bila izbruhnila krvava révolta vojaštva, delavcev k> študentov v Andaluziji in Kataloniji, čc bi bil Primo de Rivera ostsl 24 ur dalje nu vladi. V Parizu se smatra izvolitev naslednika Be-renguerja, ki je osebni nasprotnik Primo de Rivere, za značilen znak, kako je Primo de Rivera dogospodaril.
Madrid, 29. jan. (Tel. »Slov.«) Za odstop Primo de Rivere, ki pač ni bil popolnoma prostovoljen, je bila odločilna dopoldanska avdi-enca pri kralju. On sam bi na vsak način rad ostal do srede junija. Odgovori generalov so bili zelo previdni, nikakor pa ne navdušeni. Očividno je bil za njimi vpliv kralja, ki se je končno odločil, da monarhije ne veže dalje na diktaturo. V ponedeljek ali torek je bilo pričakovati v Andaluziji, da izbruhnejo veliki vojaški nemiri. V ponedeljek zvečer je kralj, kakor se čuje, tajno sporočil v Andaluzijo, da diktature ne bo obdržal dalje. Vojaški guverner v Cadizu je gen. Goded, ki je bil poglavar zarote in je imel na svoji strani vse častnike. Pridružila se mu je tudi posadka v Se-villi. Kljub temu je bil diktator odločen, od-
staviti generala Godeda. Poveljujoči general v Andaluziji, kraljev svak. infant don Carlos, pa se je brani! izvršiti povelje in jc kralju to sporočil. Primo de Rivera je včeraj dopoldne zahteval od kralja, da odstavi infanta in generala Goded3, kralj pa je to odklonil, kar je Primo da Rivero privedlo do demisije. Konec diktature pa še ne pomeni konca njene odgovornosti. Veliki obračun bo v bodočem parlamentu, ker se med diktaturo ni godilo vse tako, kakor se je vedno proklamiralo. Šele bodoči ministrski predsednik bo likvidiral diktaturo. General Berenguer bo samo i prehodni ministrski predsednik.
Berenguer je bil v času diktature kot odgovoren za veliki poraz v Maroku obsojen na šest let ječe. Nato je bil takoj pomiloščen. Pozneje pa ga je Primo de Rivera kaznoval z več meseci zapora, ker se je udeležil banketa nasprotnikov diktature. On torej ni prijatelj Primo de Rivere. Na površje bodo prišli tudi drugi stari politiki. Če je bila diktatura kaos, bo tudi zapustila kaos, iz katerega se bodo le polagoma razvile urejene razmere. V stiske je prišel tudi kralj Alfonz XIII., ker je diktatura predolgo trajala. Iz stiske se je rešil .zadnjo minuto in tako morda odvrnil od sebe, monarhije in države še hujše posledice.
Zahteve delodajalcev
glede socialne zakonodaje
Belgrad, 29. jan. AA. Nedavno tega je bila v Belgradu skupim seja delodajalskih zbornic iz vse države. Na tej seji so razpravljali o vprašanju reforme našega socijalnega zakono-davstva. Po končani razpravi je bil storjen na predlog obrtniške zbornice v Belgradu sklep o skupni rezoluciji vseli delodajalskih zbornic glede nameravanih izprememh zakona o zavarovanju delavstva, zakona o zaščiti delavcev in zakona o inspckciji dela. To resolucijo in v njej izražene sklepe ter predloge je predložilo posebno odposlanstvo vseh zbornic ministru za socijalno politiko in narodno zdravje dr. Mati Drinkoviču s prošnjo, da bi jih izvolil upoštevati pri sestavi reformnih osnutkov navedenih treh zakonov. V poslednjem času pa se čedalje pogosteje pojavljajo vesti o tem. da ščitijo sklepi delodajalskih zbornic le interese delodajalcev na škodo interesov delavstva. Zato je bilo sklenjeno, da se objavijo sklepi o reformi socijalnega zakonodavstva. kakor so bili predloženi ministru za socijalno |>olitiko in narodno zdravje dr. Mati Drinkoviču.
Glede novega zakona o inšpekciji delu so dclodajulske zbornice zavzele tole stališče:
1. da se razveljavi zakon o inšpekciji dela kot tak in da se naj zanj predvidi posebno poglavje v zakonu o zaščiti delavcev;
s padcem Primo de Rivere in ki je obenem najbolj žalostna bilanca Riverinega vladanja. Kajti to vprašanje dokazuje, da njegova vlada ni niti najmanj ublažila nasprotstev, temveč nasprotno jilï jc še bolj podžgala, čim dalje so tlela pod trdo roko Riverine vlade.
To vprašanje pa je tudi najtežje vprašanje, ki ga ima rešiti nova vlada, kajti od rešitve tpgn vprašanja je odvisno, fe krene Španija na pot mirnega razvoja, ali pa bo morala občutiti pezo viharnih in nevarnih notranjih dogodkov.
2.	da sc organizacija inšpekcije dela preuredi v zmislu novega upravnega ustrojstva države;
3.	da se v komisiji za proučevanje nezgod zajamči sodelovanje zastopnikov delodajalcev;
4.	da se pregled podjetij vrši le v prisotnosti delodajalcev ali njihovih namestnikov:
5.	da inšpektorji dela stavijo le predloge o kaznih, a izrekajo naj jih bani. Prizivi so dovoljeni na ministrstvo za socijalno politiko iu narodno zdravje;
6.	da sc podaljšajo roki za vlaganje pri-zivov;
7.	cla se kazni znižajo ter izrečejo šele po prvem opominu ►
8.	da se nadzorstvo nad podjetji na področju upravnega pomerju Belgrad—Zcmun— Pančevo dodeli v pristojnost osrednje inšpekcije dela.
Sedanji zakon o zavarovanju delavcev je bil od njegove uveljavitve dalje neprestan predmet delodajalskih pritožb. Po mnenju delodajalskih zbornic jc treba v tem zakonu poenostaviti proceduro prijave in odjave. Uvedejo sc naj delavske knjižice, ki bodo obenem legitimacije zavarovanega delavstva in v katere se bodo prilepljale v dokaz plačila prispevkov posebne znamke. Tc znamke bodo prodajali uradi delodnjavecm. Nadalje je treba izpremeniti dosedanje določbe o centralizaciji in decentralizaciji. Naposled je potrebno, da država sodeluje pri izvedbi delavskega zavarovanja za primer starosti, onemoglosti in smrti.
Zakon o zaščiti delavstva v svoji sedanji izvedbi prehaja po mnenju delodujavcev preko okvirja same washingtonskc konvencije o zaščiti delavstva. Zato je treba novi zakon o zaščiti delavstva sestaviti tako, cla ne 1н> nn škodo proizvnjavccv in da bo podpiral njihov napredek.
H trnka se odrekel Tuki
Kakor v šramkovo češkoslovaško, tako se je žal tudi v slovaško ljudsko stranko vrinilo nu odločilna mesta nekaj ljudi, ki v njo ne spadajo niti po svojih deldi niti po svojem mišljenju. Eden izmed takih mož je bil tudi dr. Bela i uku, bivši glavni tajnik lllinkove slo-vuške ljudske stranke Kakor ogromno večino slovaškega izobruženstva sta pred vojno tudi njega madžarska vzgoja in kultura tako prešinili, du je še po zedinjenju Slovakov s Čehi v skupno državo včasih podrejal interese svojega narodu madžarskim državnim in narodnim težnjam. Dv. B. Tuku, profesor ua vseučilišču v Budimpešti, se je |к> prevratu vrnil na Slovaško, kjer je v Bratislavi prevzel stolico meddržavnega prava na tamkajšnji madžarski pravni fakulteti Ko pu je češkoslovaška vlada ukinila to madžarsko fakulteto in ustanovila v Bratislavi mesto nje popolno slovaško univerzo, se je prof. dr. B. 1'uka vrgel v politiko. Bilo je to v dobi, ko se je lllinkova slovaška LS odcepila od šramkove češkoslovaške LS in zavzela ne samo izrazito avtonomistično, ampak tudi protičcško stališče. Četudi je bil lllinka vedno za češkoslovaško državo, vendar so Madžari upali, d« se l>o to protičcško iu uvtono-inistično gibanje, ki se je bohotno širilo, dalo tako zaostriti, da bi Slovaki zahrepeneli po združitvi z Madžarsko. Na nasvet voditeljev madžarske iredentc v Budimpešti so začeli vstojwti v lllinkovo ljudsko stranko tudi Madžari, ki so imeli predvsem to nalogo, da huj-skajo proti Čehom in državi ter da napeljujejo vodo ua madžarski mlin. Takrat je vstopil v Hlinkovo slovaško ljudsko stranko tudi prof. dr. Bela Ttika.
lllinkova stranka ni imela močnih in izrazitih intelektualcev. Zlasti je težko prenašala pomanjkanje sposobnih zgodovinarjev in pravnikov. Zato ji je bil dr. Bela Tuka zelo dobrodošel. A Madžari in ljudje iz njihove šole so dobri diplomati. Vajeni so kretanja po parketu; svojih pravih namenov ne pokažejo. Tudi Bela Tuka jc bil zelo skromen in je znal vse uravnati tako, da nui je stranka vedno dala nalog, naj izvršuje to. kar je hotel predvsem samo on. Na ta način se je zdelo, da je prof. dr. Tuka najskromnejši, najbolj nesebični in najbolj discipliniran strankin delavec. Pridobil si je zaupanje vseh vplivnih strankinih čini-teljev, tudi msgr. Hlinka. Kmalu je postal dr. Tuka najvažnejša osebnost v stranki.
Ali odločilni krogi v Pragi niso zaupali prof. dr. Tuki. Skrbno so motrili vsak njegov korak. Veliko nejevoljo pu je vzbudil dr. Tuka zlasti s člankom »Vacuum juris« 1. 1928.. kjer je trdil, da so se Slovaki združili s Čehi 1. 1918. samo za deset let pod pogojem, da se medtem Izvrši |x>polna avtonomija Slovaške. Ker pa še te ni. zato imajo Slovaki po mnenju dr. Tukc 30. oktobra 1928 prosto pot. Če še ostanejo pod Češkoslovaško, potem ni za to več pravne utemeljitve in podlage (vneuum juris). Kmalu je državno pravdništvo zbralo proti Tuki toliko obtežilnega materialu, da jc lahko zahtevalo od poslanske zbornice, naj ga izroči sodišču radi veleizdaje. Čeravno je bila lllinkova stranka tedaj v vladi, ga je vendar izročila sodišču; prepričana je bila, do se bo v jasni luči pokazala in dokazala nedolžnost dr. B. Tuke.
Več kot sedem tednov je trajal Tukov proces. eden izmed največjih političnih procesov sploh. Četudi so bile nekatere izjave prič pretirane in sc ni mogla dokazati marsikatera težka obdolžitev, vendar se je sonat prepričal, da je prof. dr. Tuka zagrešil težka dejanju proti interesom svoje domovine. Tako je bil dr. Tuka kljub svoji zredno spretni obrambi ob-, sojen na izgubo doktorata, profesorske časti in ua 15 letno ječo. Hlinka je napel med razpravo vse sile, da bi ga osvobodil. Ko je bil zaslišan kot priča, je izjavil, da je dr. Tuka vedno izvrševal samo njegove in strankine ukaze in da bi zato moral sedeti na zatožni klopi mesto dr. Tuke — Hlinka. Hlinkovo glavno glasilo »Slovak« je obširno poročal o razpravi, ki ji je •lnevno posvetil po šest strani.
Ko pa je bil obsojen dr. Tuka, ga je Hlinka proglasil pred sodiščem zn najboljšega Slovaka. tedaj je msgr. lllinka odpoklical ministre svoje stranke iz vlade in tako razbil t. z. občansko koalicijo, češ da nc more del poslancev slovaške LS sedeti v vladi, če je na jboljši njihov tovariš v ječi. Ua bi gu rešil iz ječe, je postavil Hlinka prof. dr. B. Tuko za kandidata v enem izmed najboljših zvestih svojih okrajev. Toda Tuka je pri prvem skrutiniju propadel. Po čsl. volivnem redu bi mogel biti dr. Tuka kljub temu izvoljen iz ostankov glasov v drugem skrutiniju, če bi ga stranka predlagala. Vsi so to tudi pričakovali, toda na veliko začudenje je msgr. Hlinka odločno nastopil proti Tuki. Razlogi za to lllinkovo naglo spremembo so bili javnosti neznani, šele dne 26. januarja jih je objavila »Ludovâ Politika«, v slovaščini pisan dnevnik Šramkove LS. ki izhaja v Bratislavi.
Ko so takoj po volitvah v Progi odločno odbili sodelovanje lllinkove stranke v vladi radi zavzemanja za Tuko. tedaj jc izmed lllin-kovih poslancev, ki je bil določen za bodočega ministra, otl kril načrte prof. dr. Tukc, da bi se nad njim maščeval. Odkril je msgr. lllinki, da ga je hotel ргоГ. dr. Tuka spraviti na prefrigun način v umobolnico in se sam polastiti strankinega vodstva. Hlinka je verjel dokazom poslanca, ki mu jih je sporočil četrt ure pred zasedanjem Hlinkovo ES. ki bi imenovalo kandidate za drugi skrutinij. lllinka ni imel več časa, da bi poučil vse člane o Tokovih namerah. Pač pa se je z. vso energijo boril proti izvolitvi Bele Tuke. Istočasno pu je poslal v ječo dotič-negn poslanca k Tuki z. naročilom, noj ne sprejme kandidature, češ da bo lllinka sicer poskrbel, do bo Tuka res odslužil vseh 13 let ječe. ker Hlinka ve za Tukine namere. Medtem je moral Hlinka nn seji glede Tukine kandidature toliko popustiti, da sc prepusti odločitev Tuki. A ko sta dr. Buduy in kanonik šrobar prišla oficielno vprašat Tuko. ali sprejme v drugem skrutiniju mandat, sc je izjavil Tuka proti izvolitvi. Hlinka jc mislil celo to zadevo
Vse obsoja članek „Novosti
a
Ljubljanski knezoškof dr. Jeglič se je zagrebškemu nadškofu zahvalil za mogočni odgovor z brzojavko, ki se glasi:
»Navdušeno se Vam zahval/ujem za temeljit odgovor na gorostasoi članek «Novosti». Vsako besedo podpišem.
Jeglič, škof.«
Od'očna iztava
dalmatinske duhovščine
Šibenik, 29. jan (Tel. »Slov.«) Napad »Novosti« je izzval v vseh katoliških krogih najglobckejše ogorčenje, posebno vsled tega, ker žali članek nacionalno mišljenje naše duhovščine. Z ozirom na to pisanje in na odgovor zagrebškega nadškofa dr. B nue rja je poslala danes šilcniška duhovščina na vse odločujoče faktorje sledečo brzojavko:
Duhovščina šibeniško školije in jugoslovanskega dela zadrske liadškotije, ki je toliko pretrpela za jugoslovansko državo, izraža svoje nujglobokrjšo ogorčenje nad člankom zagrebških »Novosti«, nad njegovim podzemeljskim rovaronjem proti cerkvencnu poglavarstvu tor nad njegovim tarizejskim laskanjem nižjemu kleru. ter i/javlja, da jo popolnoma solidarno s premišljeno, rodoljubno in lojalno izjavo prevzvišenega metropo-lita dr. Bauerja. Istočasno izpoveduje svojo neoinahljivo vdanost in otroško ljubezen do svetega Očeta, sveje spoštovanje napram pre-v/.višenemu nunciju in vsemu katoliškemu episkopalu. Podpisani predsedniki duhovniških organizacij.
Zagreb, 29. jan. (Tel. »Slov.«) Popoldanski »Obzor« je prinesel v celoti izjavo zagrebškega nadškofa pod naslovom »Odgovor hrvatskega metropolita na napad na cerkev in njeno hierarhijo«.
Znatno zbližame med Jugoslavijo
—	Trst, 29. januarja. (Tel. »Slov.«) Tukajšnji listi prinašajo vesti, da se je na jugoslovanski bolgarski konferenci dosegel popo-len sporazum v vprašanju dvolastninskih posestev na jugoslovansko bolgarski meji.
—	Dunaj, 29. jan. (Tel. >SIov.«) Tukajšnje časopisje poroča, da so se odnošaji med Bolgarijo in Jugoslavijo v poslednjem času znatno poboljšali. Mešana komisija v Sofiji ie sklenila, da se vprašanje dvolastninskih posestev likvidira. Priporoča se dvolaslninskim
Škoi Ahsamovič
v Belgradu
Belgrad, 29. januarja. (Tel. >Slov.«) Dja-kovški nadškof dr. Aksamovič je prispel v Belgrad. Jutri pridejo še zagrebški nadškof dr. Bauer in škof dr. Bonefačič. Škofje bodo v imenu jugoslovanskega episkopata opozorili merodajne činitelje na razne važne aktualne zadeve.
fmenovan'e gfavn, sanitetnega sveta
Belgrad, 28. januarja. (AA) Z ukazom Nj. Vel. kralja so bili postavljeni na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta:
Za redne člane (»lavnega sanitetnega sveta:
dr. Milan Jovanovič Batug, redni profesor medicinske fakultete vseučilišča v Belgradu; dr. Gjcrgje Jovanovič, redni profesor medicinske fakultete v Belgradu; dr. Milan Koslič, redni profesor medicinske fakultete istotam; dr. Stevan Ivanič, direktor centralnega higienskega zavoda v Belgradu; dr. Matija A m b rožič, izredni pro'esor medicinske fakullete v Belgradu; dr. Vo.'a Miliajlovič, šef oddelka državne bolnice v Belgradu; dr. Karlo Radoničič, redni profesor medicinske fakultete vseučilišča v Zagrebu; dr. Fran j o T u r k , redni profesor medicinske fakullete v Zagrebu; dr. Jakša Račič, upravnik bolnice v Splitu; dr. Hamdija Karamehmedovič, šef oddelka državne bolnice v Sarajevu; dr. Zelj-ko Han, načelnik zdravstven 3ga oddelka osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu; dr. Rista Jelenlć, šef sanitetnega oddelka železniške sekcije v Subotici.
Za izredno člane:
Dušan Jankovič, predsednik lekarniške zbornice v Belgradu; dr. Arnold Holste, redni profesor medicinske fakultete v Relgradu; dr. Dragoljul» Levačič, načelnik ministrstva poljedelstva; dr. Toma Živanovič, redni profesor pravne fakultete v Belgradu; Mihajlo Kneževič, pomočnik ministra za gradbe.
Za namestnike:
Dr. Kosta Todorovič, izredni profesor medicinske fakultete v Belgradu; dr. Alojz Z a 1 ok a r, upravnik ženske bolni-c e v L j u b I j n n i; dr. Sava Nedeljkovič, mestni fizik v Zenuinu; dr. Ivan Baboselac, upravnik bolnice usmiljenih sester v Zemunu; dr. Joca NenaJovič, šef oddelka državne' bolnice v Novem Sadu; dr. Lazar Stanojević, izredni proîesor medicinske fakultete v Belgradu.
Barjaiuka, 29, jan. (Tel, »Slov.«) Upravni odbor okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Banjaluki je odstavljen in je na njegovo mesto imenovan Icomisarijat. Za komisarja je določen Husrija Džumrukčič, sodnij?ki nad-svetnik pri okrožnem sodišču in predsednik invalidskega združenja.
sam spraviti v javnost, a se jc bal, da bi škodovalo ugledu njegove stranke.
Ko sc je sedaj lllinka odpovedal Tuke in bo cela javnost tudi o tem prepričana, bo mnogo lažje mogoč kat. blok. Ena izmed velikih ovir je bila tudi tu, da bi kat. blok težko prišel v vlado vsled deloma utemeljenega nezaupanja do slovaške ljudske stranke. Kat. blok v Češkoslovaški pa je mogoč le na svetopisemskih besedah: Dajte Bogu, kur je božjega, in cesarju kur jc ccsarjcvcgu!«	ч —b—
Ô» ----•» ~~
posetnikoni v Bolgariji in Jugoslaviji, da si medsebojno menjajo posestva. Kdor do maja letošnjega letu tega ne stori, bo prisiljen, da se njegovo posestvo likvidira na ta način, da ga bo prodala posebna komisija. Dosežen je sporazum tiuli glede nevtralne cone na obeh straneh meje.
Listi poročajo dalje, da so zboljšani tudi odnošaji med Jugoslavijo in Italijo, in da se je ustvarila zadovoljiva atmosfera, da se omogoči oficijelni začetek pogajanj o vseh odprtih i vprašanjih, ki sedaj ovirajo prijate'jske vezi.
Iznred državnega sod šča
Belgrad, 29. januarja. (AA) Davi ob 8 se je v državnem sodišču za zaščito države nadaljevala razprava proti Nikoli Staneviću in tovarišem, članom komunistične organizacije v Kumanovem. Na današnji razpravi je bilo končano zaslišanje obtožencev. Zatem so bile zaslišane priče. Naposled je bilo prečitano dokazno gradivo. Ob 13 je predsednik sodišča dr. Dušan Subolič prekinil razpravo. Nadaljevala se bo jutri ob 8 dopoldne.
Premestitve pri železn'ci
Belgrad, 29. jan. (AA.) Z uka/.om Nj. Vel. kralja je na predlog ministra prometa premeščen v kurilnico Ljubljana I glavni kolodvor Josip Dolenc, dosedanji uradnik 3. I. predstavništva državnih železnic v Postojni; v predstavništvo državnih železnic v Postojni Alliert Jager, dosedanji uradnik strojnega odde'ka, in v strojni oddelek Alojz Šibovc, dosedanji uradnik kurilnice v Ljubljani I glavni kolodvor.
Odlikovanja
Belgrad, 29. januarja. (AA) Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za trgovino odlikoval z redom sv. Save I. reda Salamona Bergerja, ravnatelja etnografskega muzeja v Zagrebu; i redom sv. Save V. reda Hermino Zorčičevo, profesorico državne trgovske akademije v Ljubljani; z zlato kolajno za marljivost v službi Adolfa Delaka, strokovnega učitelja na državni obrtni šoli v Ljubljani.
Jar. Brabec - umrl
Praga, 29. januarja. (AA) Bivši podpredsednik češkoslovaškega senata Jaroslav Bra-bec je nocoj nenadoma umrl v. starosti 61 let. Bil je predsednik češkoslovaške lige za Društvo narodov in predsednik češkoslovaškega parlamentarnega odbora za zunanjo politiko. Kot tak je tudi predsedoval lanskemu berlinskemu inlerparlamentarnem kongresu.
ProtiSaš'sfovnke demonstracije v Franci'i
Pariz, 29. januarja. (Tel. »Slov.«) V Avignonu je včeraj zvečer več sto italijanskih emigrantov demonstriralo pred italijanskim konzulatom, da protestirajo proti fašističnemu delovanju v Franciji. Policija je demonstrante brez težav razpršila. Eden Italijan je bil aretiran.
Prot'faš;s'oi sita zarota
Ženeva, 29. jan. AA. V zvezi z autifaši-stično zaroto, ki je bila odkrita v januarju v Parizu, se je vnela med italijanskim in švicarskim tiskom energična kampanja. Italijanska - Tribuna« trdi, da komunike zvezne vlade, ki pravi, da zarota ni obsezala Švice, ne odgovarja resnici, kakor tudi to ne, da švicarska policija ni na višku svoje naloge. Proti tej trditvi ves švicarski tisk soglasno protestira in s stvarnimi dokazi pobija te trditve. »Journal de Genève« ugotavlja, da je ton italijanskega tiska zelo agresiven in neprijateljski.
Slre'ïa se podr'a
Turin, 29. jan. (Tel. »Slov.«) V nekem skladišču se je podrla streha in pokopala pod seboj pet delavcev. Dva sla bila takoj mrtva, trije pa so smrtno nevarno ranjeni. V Neaplju ! se je podrl strop, radi česar so bile poškodovane štiri osebe, V Rivarolu pri Genovi se je podrla petnadstropna nova zgradba, vendar so se vsi dclavci še pravočasno rešili.
Angleško-amer.ški kompromi s v Londona
London, 29. jan. (Tel. : Slov.«) Včeraj popoldne je MacDonald v posameznih sestankih, ki so se vršili v delovni sobi ministrskega predsednika v poslanski zbornici, informiral Stimsona, Grandija in Vakatsukija o ang'eško-amerišketn kompromisu, ki, vpoštevajoč oboroževanje vsake posamezne države po skupni tonaži, predvideva nakazovanje večjega dela teh tonaž posameznim kategorijam. Dalje je MacDona'd obrazložil tonažni prenos od ene kategorije do druge, o kateri so bili razgovori med Anglijo in Francijo. Jutri dopoldne bo plenarna seja, na kateri se ima določiti stalni poslovni odbor glavnih delegatov. To bo prva seja, ki ji bodo prisostvovali tudi zastopniki svetovnih listov. Japonski delegati so danes ponovno obvestili vse delegacije o tem, da bi moralo pri razpravi o tonaži križarlc biti mero-dajno razmerje glede velikih križarlc med Anglijo, Ameriko in Japonsko 10:10:7. Japonci so pripravljeni na žrtve pri vseli nelimitiranih kategorijah.
Snowden demanfrsi.
Praga, 29. jan. (Tel. »Slov.«) V pismu, naslovljenem na ravnatelja British Continental Press, demantira angleški finančni minister Snowden vest »Lidovih Novin« o izrazih, ki jih je baje rabil na haaški konferenci proti dr. Benešu in tnali antanti. Doslovno je izjavil: »Nikdar nisem rekel niti besedice v podporo habsburških nadvojvod in nikdar nisem rabil besed, kakor žepni tatovi ali sličnih primerov. Vse take trditve so zlobne izmišljotine.«
Agent s čeke odpeljali gen. Kutjepova
Pariz, 29. januarja. (Tel. »Slov.«) Listi trdijo, da so izginulega voditelja emigrantov, generala Kutjepova pri belem dnevu na javni cesti prijeli agenti čeke in ga odpeljali. »Matin;; poroča, da so sovjetski agenti že pred tremi tedni organizirali v neki kavarni blizu stanovanja generala stalno stražno službo, nekoliko hiš dalje pa najeli neko trgovino, ki je od nedelje dalje zaprta. V emigrantskih krogih se sumi, da je Kutjepova odpeljal vohun, 1 ki se je izdajal za šoferja in je imel general navado, da so ga vsak dan brezplačno vozi)' bivši carski častniki, ki žive tam kot šoferji.
Zvonenje v Rus'-H prepovedano
Moskva, 29. januarja. (Tel. »Slov.«) S sklepom moskovskih sovjetov in deželnega izvršnega odbora v Moskvi je bilo v Moskvi in v vsem moskovskem okrožju s takojšnjo veljavo prepovedano zvonenje s cerkvenimi zvonovi.	4 ;л
Prva scđha pred vatikanskim
sod ščem
R'm, 29. jan. (Tel. : Slov.«) Pred vatikanskim kazenskim sodiščem prve instance je bila danes prva sodna razprava v novi državi proti tatu, ki je pred 14 dnevi kradel v cerkvi sv. Petra iz cerkvenih puščic. Obsojen je bil na tri mesece zapora. Ukradena vsota znaša 7 in pol lire. Razprava se je vršila po italijanskem kazenskem zakoniku, ker vatikanski kazenski zakonik še ni sestavljen. Prisotnih je j bilo mnogo italijanskih in inozemskih časnikarjev. Obsojenec se bo pritožil proti razsodbi pri sodišču Sncrae Rottae. Razsodba se je razglasila v imenu papeževem.
Nova Juč šznavdena
Newyork, 29. 1. (Tel. »Slov.«) Dr. Tuck« j lisli, ravnatelj laboratorijev General Electric i Company, izjavlja, da je iznašel novo umetno luč, takozvano parno luč z živim srebrom, ki bo v kratkem popolnoma izpodrinila električne žarnice. Gre pri tem za spojitev dveh Wolframovih elektrod potoni Wolframove žice, ki teče paralelno ob leku živega srebra. Nova luč pomeni kot sintetična solnčna svetloba pravi prevrat na polju umetne luči. Ona prekaša naravno višinsko solnce, mori bakterije, ozdravlja bolečine in je njena vrednost za ljudsko higieno neizmerna.
Šah. 1штг v San Ren?u
San Remo, 29. jan. (Tel. »Slov.«) V desetem kolu šahovskega turnirja je premagal Mcnticelli Kmocha, Rubinstein Niemcoviča, Yates Graua, Vidmar Colleja, Aljehin Ro-myja in Tartakower Ahuesa. Partiji Maroczy-Araiza in Spielmann-Bogoljubov sta še neodločeni. Tartakower je zgubil visečo partjo iz 9. kola proti Kmochu. Stanje po 10. kolu: Aljehin 9.5, Rubinstein 7.5, Niemcovič 6.5. Vidmar 5.5 (1), Tartakower 5.5, Bogoljube.v 5 (1), Ahues, Kmcch in Yates 5, Colle in Monticelli 4, Maroczy in Spielmann 3.5 (1). Grau 3, Romy 2.5, Araiza 2 (2).
San Remo, 29. jan. (Tel. »Slov,«) Izid 11. kola je sledeč: Rubinstein je premagal Vidmarja, Niemcovič Graua, Tartakower Romyja. Partije Ahues : Kmoch, Bogoljubov : Aljehin, Araiza : Spielmann in Colle : Maroczy so remis. Partija Monticelli : Yates je šc neodločena. Viseča partija iz 10. kola: Maroczy Araiza je remis.
Stanje po 11. kolu: Aljehin 10, Rubinstein B'A, Niemcovič 7И, Tartakower 6l/2l Bogoljubov, Vidmar 5]A (1), Ahues in Kmoch 5И, Yates 5, Colle in Maroczy 4И, Monticelli 4, Araiza 3 (1), Grau 3, Romy 2Yt.