Poštnina plačana r gotovini.
ŠTEV. 92.
Posamezna številka Din 1'—, LETO III.
NARODNI D
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—.
Heodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13.
TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarilu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Radikalna stranka pred odločitvijo.
Seja širšega glavnega odbora radikalne stranke sp nadaljuje danes. — Pašič zahteva izklufrtev Jovanoviča. — Pašič za najstrožji centralizem ta proti jugoslovenstvu, ki da je tvorba Avstrije. — Odločen nastop Lj. Jovanoviča, ki dobi besedo proti voili Pašiča. — Presenetljivo veli* o število poslancev za Jovanoviča. — Kralj se vrnil v Beograd. — Pred razkolom v radikalni stranki.
PA.ŠIC V NASPROTJU Z VLADO.
Beogra^ 26. aprila. Včeraj ob 9. in pol G.u^a Pašiča Uzunovič in Marko skl C 'n mu sporočila predsinočnji p konference radikalnih ministrov.
, lc_ je izjavil, da se s tem sklepom ne ln]a in <ja on in Ljuba Jovanovič ne loreta biti skupaj v stranki. Po tej ka-egorični izjavi Nikole Pašiča so imeli rajoni člani vlade konferenco, na kateri _ J® Uzunovič sporočil rezultat obiska Pri Pašieu. Sklenilo se je, da ministri na seji glavnega odbora ne sodelujejo pri e Jati, i azen ako bi bilo potrebno, da povzame besedo sam predsednik vlade.
ZGODOVINSKA SEJA.
Širši glavni odbor radikalne stranke Se j© setal ob 10. in četrt. Ljuba Jova.no-vič je prišel ob 9. in pol v spremstvu Vel je Vukičeviča, a Pašič ob 10. in četrt.
Najprej je bila izvršena verifikacija in je verifikacijski odbor ob 11. podal poučilo, da štirje mandati niso mogli biti veriticirani.
sedo^ °b pričetku seje je povzel be-
Niltola Pašič,
ki je piej ko se je prešlo na dnevni red, razložil stanje tvari v državi po sklenitvi sporazuma z Radičem. Ko so hrvatski Poslanci preeitali svojo deklaracijo in se Javili za sedanje stanje v državi, za .Astvo, monarhijo in vidovdansko jp’ avo, je prenehal vzrok za borbo proti . J stranki. Stavili so nam ponudbo, ki "Isriio mogli odbiti, ker so. sprejeli vse Pogoje, ki smo jih zahtevali. Mi smo hoteli verjeti v njih iskrenost, to je, da oni °puste vse zveze z našimi neprijatelji v inozemstvu. Napravili smo poskus. Proti temu so bili samostojni demokrati, ker niso hoteli sodelovati z njimi. Mi pasmo to zahtevali, ker so poudarjali, da Radič ne dela iskreno.
Oklenili smo sporazum, ki je znan, in začeli delati. Toda kmalu se je opazilo, a se z radičevei težko dela. Po sprejetju Proračuna je bila skupščina odgodena do to ma^a ’n so radičevei sami glasovali za ■ Resneje pa so začeli brez dogovora z mi zahtevati, da naj se skupščina se-„t,na 8. aprila. Svoje zahteve niso hote-•ben način izpremeniti, češ da je ll( a.eiriogoče. Poleg tega se je videlo, da
t0^ noben način izpremeniti, češ da U a.eill!°gočo. Poleg tega se je videlo, je ^ sPorazum tudi z opozicijo. Prišlo fr ^ *n sestavljena je bila začasna da j,j , i!jole Uzunoviča. Uvidelo se je, Radičen ° lahko naPl'av>ti sporazuma z
J"* ie tako nova začasna vlada Ni-e Uzunoviča z dr. Nikičem in dr. Šu-Peruio.
V radikalni stranki so se začele delati fazne kombinacije. Nekateri so bili za popuščanje, drugi pa za koncentracijsko 'acio- Ustvarilo se je stanje, ki je bila v
nasprotju s programom stranke in s tem tje nastopila nevarnost, tla radikalna *tranka odstopi od svojega programa in ^^v zaradi tega je sklican glavni odbor. 3jgjy§lič govori obširno o vseh peripeti-Wv°jne. Ro vojni smo dobili državo, sino J° fokli *n beteli. A nastale ,fed ezavei i(or so Hrvati začeli zahtevati Odlov* em 'n uvlom)l|iijo. Oboje Pašič odklanja in po njem sme bili ča ”0,n'.b< samo ideja. To je v zadnjem p hašlo edmev tudi pri naših ljudeh, in (f R°V0l'i dalje o vprašanju davkov vm oboroževanju in se potem zopet po-6 na sporazum z Radičem. V prora-
čunski debati so se čule nekatere stvari, ki so kaznive. Začel se je vik in krik proti korupciji, a korupcija je na drugi strani. Ona izvira že od prej, ni je uvedla radikalna stranka. Ve se, kdo so bili pravi očetje korupcije. To so bili oni iz leta 1918, ki so izdajali izvoznice. Posledice korupcije se pa pripisujejo nam in se korupcija uporablja v borbi preti radikalni stranki. Tako se proti korupciji bore ravno oni, ki ne žele edinstva in centralizma. Korupcija je sredstvo, da se uresničijo avtonomistične in pa rti kul ari stične namere. Pašič se bavi s propagiranjem jugoslovenstva in pravi, da je bila to avstrijska politika, da se uničijo nacionalna in historična imena. Isto svrlio je zasledovala Avstrija s tein, da je podpirala ilirski pokret, ki je šel za lem, da se zavemo Iliri, čeprav nimamo z njimi nic •skupnega. Tudi med nami se dobe ljudje, ki to odobravajo.
Pašič je naglasa! potrebo, da se mora o vseh teh pojavih voditi diskusija, ker je stanje tako, da se zahteva izpireinem-ba radikalnega programa. Mi moramo biti pripravljeni, ker se zavzemajo za te težnje in za želje po federalizmu nekateri naši ljudje. Zaradi tega smo se tu zbrali, da po programu stranke in po načelih, ki srno jih vedno zastopali, storimo sklepe.
Ob 1. popoldne je bil Pašič utrujen in je prosil za dovoljenje, da sme nadaljevati svoj govor na popoldanski seji.
OBTOŽBA PROTI L. JOVANOVIČU.
Točno ob 4. popoldne se je nadaljevala seja in Pašič je takoj prešel na obtožbo proti Ljubi Jovanoviču. Obtožuje ga zaradi štirih točk. 1. zaradi članka, ki je izšel v knjigi Kri Slovanstva- ; 2. zaradi koketiranja s federalisti; 3. zaradi tega, ker je skušal ustanoviti blok skupno z dr. Korošcem in 4. zaradi objavljenega pisma. Pašič je končal svoj govor z zaključkom, da Ljuba Jovanovič ne more biti več član glavnega odbora radikalne stranke in tudi ne član radikalnega kluba in ne radikalne stranke.
Ljuba Jovanovič je potem prosil za besedo, da odgovori na obtožbo Nikole Pašiča, pa mu je Pašič rekel: Odidi, nimaš nič več govoriti!« Vsled protesta večine članov glavnega odbora je moral Pašič popustiti, nakar je Ljuba Jovanovič povzel liesedo in govoril tako-le:
GOVOR LJUBE NOVANOVIČA.
Predsednik me je pozval, da naj odidem. Jaz izjavljam, (la ne bom šel. Delam že 40 let za radikalno stranko in za državo in ne more me en človek izključiti iz stranke. Vi sklepajte! Lahko me tudi izključite, a potrebno je, da mi daste priliko, da odgovarjam na obtožba. Do tega imam pravico.
Najprej vam moram povedati nekaj, kar vam morda ne bo ljube in zaradi te-sar bom mogoče igubil nekaj simpatij pn vas. o je, da vi niste kompetentni, da me izključite, ker je glavni odbor po etenu 24 statuta konpetenten za tako stvar samo takrat, kadar narodna skupščina ni zbrana in radikalni klub ni skup. Ker sedaj narodna skupščina dela in je radikalni klub zbran, mora radikalni klub soditi. Zato izjavljam v naprej, da je to, kar boste sklenili, ničevo’ in neveljavno. Vaš sklep ne more veljati, ker je predsednik po čl. 17. in 18. statuta dolžan točno določiti dnevni red. Zato bi morala na današnjem dnevnem redu biti točka o izključitvi Ljube Jovanoviča.
To pa se ni zgodilo. Sploh ni bil določen tak dnevni red. Sicer pa se meni ni dostavila uobena obtožnica. Toda jaz prehajam preko tega in jemljem ta predlog g. predsednika na znanje.
Očitajo mi moj članek v znani knjigi
Kri Slovanstva«. Na to pravim: S tem se nisem nič pregrešil in ničesar nisem zapisal, kar bi ne bilo točno. Treba pa je pripomniti, da je bilo to še leta 1924 napisano javno. Navzlic vsemu temu ste me Vi po tem času izvolili za predsednika narodne skupščine, za predsednika zakonodajnega odbora in za podpredsednika glavnega odbora. S tein ste vse to salvirali. Zato tega vprašanja ne morete sedaj več spravljati na dan, ko sta ga že enkrat zavrgli.
Kar se tiče tega vprašanja, bi jaz mogel priti z dokumenti in dokazi. Toda za ta slučaj bi prosil, da prevzameta ministrski predsednik in zunanji minister, ki sta tu navzoča, vso odgovornost.
Oba, Uzunovi čin dr. Nineič sta se pri tem dvignila in začela protestirati, pozi-vajoč Jovanoviča, naj ne hodi na dan s temi dokumenti in dokazi.
Dalje se mi očita,« nadaljuje Ljuba Jovanovič, »da sem federalist in — da koketiram s federalisti. Kdo pa je sestavil in podpisal pakt v Ženevi in kdo je proglasil edinstvo? Nečem se hvaliti, če opozorim, da so edinstvo ustvarili Ljuba Jovanovič, dr. Nineič in Draškovič. — Kdo je spisal kraljev manifest od 1. decembra 1918? V tem manifestu niso mogli federalisti najti niti ene točke, ki bi govorila za nje. Kdo ga je napisal? Bil sem to jaz. Kdo je izdeloval in izdelal glavna določila ustave? Kdo je preprečil Stojanu Protiču, da izvede do konca svoj program o razdelitvi države na sedem pokrajin? Kdo je sestavil razne prokla-macije radikalne stranke na nared Srbov, Hrvatov in Slovencev, pod katerimi je vedno slalo ime g. Nikole Pašiča? Napravil je to seveda Ljuba Jovanovič. Ta j je delal, a g. Pašič je žel.
Pismo dalmatinskim radikalom.
Kar se1 tiče pisma, o katerem se govori, priznam, da sem ga napisal jaz, in to ne samo enega, ampak več! Vsebino teh pisem v polnem obsegu vzdržujem in samtram, da setu to napisal v interesu države in stranke. Kritizirati bi se mogla ta pisma morebiti zaradi svoje ostrine. Teda poslanci radikalne stranke so iznašali še vse hujše stvari, pa niso prišli nikdar niti pred častni sed, kaj še da bi se zahtevala njihova izključitev. Teda jasna je bila tendenca proti Ljubi Jovanoviču. Hoteli so- ga sistematično izolirati.
Proti korupciji.
»Kar se tiče očitkov korupcije, bom vztrajal na tem, kar sem napisal. Če glavni odbor ne bo razčistil korupcije, bodo to storili drugi faktorji. Glavno besede o tern pa bo imel narod.«
Ko je Ljuba Jovanovič svoj govor končki, je več ko tretjina članov in med njimi tudi sam predsednik vlade in skoro vsi člani vlade pritrjevali Ljubi Jovanoviču.
DEBATA.
Nato je' povzel besedo U z u n o v i č.in najprej pojasnil, zakaj je pristal na to, da govori o znani stvari, ki je izšla v »Krvi Slovanstva«. Nato je prešel v svojem govoru na sestavo njegove vlade in
rekel, da je ta vlada silno nerada prevzela službo. Toda višji faktorji so to od nje zahtevali. Zato je Uzunovič to dolžnost prevzel. Ko pa jo je že prevzel, izjavlja svečano, da bo vzdržal, dokler bo le šlo. Če to ne bo mogoče z eno stranko, si poišče kako drugo, ker Radiču ne bi mogel in ne hotel v vseh njegovih zahtevah ustreči. Zato p rosi glavni odbor, naj v teh težkih časih ne cepi radikalne stranke, ker bi jo to le oslabilo. V radikalni stranki naj vlada kolegijalnost, ne pa duh maščevalnosti in sovraštva.
Uzunovičev govor je bil spremljan z burnim pritrjevanjem.
Za Uzunovičem je govoril odvetnik Čeda Radovič iz Kraševca. Govoril je prav kratko in rekel, da se mera glavni odbor stranke opredeliti za Ljubo Jovanoviča ali za Nikolo Pašiča. Za oba skupaj ni več prostora v radikalni stranki.
Pri tej trditvi so začeli zborovalci ugovarjati in protestirati. Nastal je tak hrup, da govornikov predlog sploh ni mogel priti na glasovanje ter se je prešlo preko njega.
Dr. Nikola Subotič iz šibeniškega okrožja, kjer je bil izvoljen tudi Ljuba Jovanovič, je analiziral vse točke obtožnice proti Ljubi Jovanoču v jako lepem in nenavadno logičnem govoru. Dokazoval je, da zadeva izključitve Ljube Jovanoviča spada pred širši glavni odbor stranke. Dalje je dokazoval, da je vprašanje zvez Ljube Jovanoviča s federalisti in vprašanje članka v knjigi »Kri Slovanstva« že preje bilo rešeno. V tem pogledu se je popolnoma strinjal z izvajanji Ljube Jovanoviča. Glede pisma Ljube Jovanoviča je izrazil svoje nezadovoljstvo, da je Ljuba Jovanovič v teh težkih trenutkih za stranko sploh mogel pisati tako pismo. Če bi bil on to pismo prej videl, bi ga iztrgal iz njegovih rok in raztrgal. Ali pismo je bilo privatnega značaja. Zato pade vsa krivda na dr. Nikolo Novakoviča, ki je pismo objavil v splitski Državi . S tem je Novakovič zagrešil škandal, ki je postal javen.
Dr. Subotič ne odobrava načina in metode, da se posamič strelja v ljudi. Tega po njegovem mnenju ne mere nihče odobravati. Kot predsednik radikalnega odbora v Šibeniku obžaluje,'da je mogel Ljuba Jovanovič kaj takega storiti. Misli, da je Jovanovič zaslužil kazen za svoje postopanje Toda časi so preresni. Zato kot predsednik okrožnega odbora v Šibeniku, kjer je bil izvoljen Ljuba Jovanovič, prosi, da bi se Jovanovič opravičil pri g. Pasiču in da hi se na ta način ohranila sloga v stranki.
Za tem je Ljuba Jovanovič vnovič prosil za besdo. Toda Pašič mu je ni hotel podeliti. Govoriti je_začel Aleksa Žuje-vič. Ko je vstal, da bi spregovoril, so ske-ro vsi zborovalci zapustili dvorano. Žuje-vič je govoril skoro pred praz.no dvorano. Bil je proti svoji navadi prav kratek. Izjavil se je za Pašiča, toda proti Jovanoviču ni govoril.
Nato je bila ob pol 10. seja zaključena in naslednja napovedana za danes dopoldne.
KRALJ SE JE VRNIL V BEOGRAD.
Beograd, 26. aprila. Včeraj zjutraj se je kralj povrnil v Beograd. Na postaji so ga sprejeli ministri dr. Ninčič, Boža Maksimovič in Srskič. Kralj se je ž njimi 40 minut razgovarjal.
Stran 2.
~:wzaatamammmmm
Dunajsko pismo.
Pogodba o sodstvu med Avstrijo in Jugoslavijo. — Kaj Dunaj vse zida.
železnica na Rax planino.
Žična
Predsednik prizivnega sodišča dr. J. Babnik v Ljubljani ter inšpektor Dušan Pejič v ministrstvu pravde prideta na Dunaj, da skleneta pogodbo o — sodstvu med obema državama. Avstrijska \ lada je imenovala za dogovore dr. Leiit-mayerja. Zato ni zadržka, da bi se pogajanja ne mogla takoj pričeti.
Samo Slovenija in Dalmacija sta imeli z Avstrijo recipročno postopanje, vse ostale dežele Jugoslavije pa niso imele nikakega stika s sodstvom Avstrije — in teče že osmo leto takega nekulturnega stanja med dvema sosednima državama. Ko je pa bila pred dobrim .tednom podpisana celo med Poljsko in Avstrijo raz-sodiščna pogodba (Schiedsgerichtsver-trag), tedaj ja bilo gospodo v Beogradu nakrat vendarle malce sram, — in so dali oni inicijativo za vreditev teh perečih vprašanj. Dosedanje pobude iz Avstrije niso našle odziva. — Gre pred vsem o izvršljivosti razsodb v obeh državah, o pravni pomoči in izročevanju Kločincev. Seveda bi morala biti že gotova tudi razsedišena pogodba, o kateri je razpravljal dr. Ninčič z dr. Ramekom v Ženevi in so že govorili, da bo kmalu podpisana na Dunaju. Ali dr. Ninčič še ni našel časa, da bi rešil to važno vprašanje med dvema sosednjima državama. Kar imajo celo Poljaki, nima še naša država!
Dunajsko mesto je že dovršilo svoj gradbeni program — 25.000 stanovanj. 1/. tekočih dohodkov je sezidalo veliko število docela modernih zgradb, opremljenih z vsem, kar zahteva higijena in udobnost. Poleg teh ogromnih hiš je občina podpisala takozvane — naselbine ob periferiji* To so mala mesteca za-se. — Ali s tem še ni končala, marveč že ima nov gradbeni program za novih 20.000 stanovanj. — Dunaj je edino mesto v Evropi, ki v tako ogromni meri zida stanovanjske hiše in, kar je treba naglaša-ti, to iz tekočih dohodkov. Pa še ima ogromne letne preostanke. O mestnih 'blagajnah vedno govori, da so — polne!
Ali o Dunaju govore tudi, da je sve-
Na Dunaju, 23. aprila.
tevno mesto kopališč (\Veltstadt der Ba-der). Pred vojno se je moglo na D. kepati hkratu največ 50.000 oseb, — danes pa 135.000, po vrhu še veliko udobnejše nego »v dobrih starih časih«. Vse moderne naprave so tu upoštevane. — Tako n. pr. bo letos izročeno javni v pora bi kopališče v Liebhartstalu, kamor prihaja veda iz gorskih vrelcev, ki jo bodo elektriški Ogrevali na primerno stopnjo. S tem bo kopališče uporabno tudi ob hladnejših dneh in do jeseni. — Letos bo izročeno javni porabi tudi ogromno športno kopališče na Bohe Worte in mo-dernizovano je znano ljudsko kopališče Gansehaufel cb 'Donavi. — Vrhu tega so postavili troje kopališč samo za otroke. Milijon otrok se bo lahko kopalo čez poletje; v vsakem se bo moglo kopati hkratu po 300 otrok.
*
Najprijaznejši hribolazniški izleti za Dunajčane so c d nekdaj na planino — Kax. Ko se pripelješ od Semmeringa v dolino in se železnica da dolgem vija-duktu zavije proti Dunaju, se ti na levici odpira krasna dolina in tani zadaj — Rax planina. Na stotine ljudij se je tam že pobilo in ne mine leto brez nesreč.
Že dolgo nameravana viseča žična železnica iz doline na planino (plato) bo izročena premetu za Binkošti. Železnica je dolga 2000 m in te pripelje na divno planino, ki je 1000 m visoko in je kakih 30 kv. kilometrov velika. V 7 minutah smo iz doline na vrhu. V višini 1548 m je prvovrslten planinski hotel, s katerega terase je krasen razgled do Karpatov in doli do Jugoslavije. Z Dunaja do tega hotela je — 11 minut vožnje, a od tam za vse okuse in sposobnosti hribolaske partije. — Zveze so zelo ugodne, kakor nalašč za krasen enodnevni izlet: Dunajčan zjutraj zajtrkuje doma, za »doru-čak« je že v planinski restavraciji 1548 metrov visoko; odtod more nekaj ur laziti po gorskih grebenih in dolih, uživati krasen razgled in — zvečer že poslušati Jerico ali Piecaverja v državni operi.
A. G.
Delegatski zbor NSS.
>Nova Pravda« pravi o sebi, da je glasilo »Narodno-socialistične« stranke. V nedeljo, dne 18. t. m. pa se je vršil v Ljubljani delegatski zbor NSS in zadnja »Nova Pravda« je o tem tudi poročala. Toda tako, da nihče ne more iz tega poročila spoznati, kako se je zbor vršil in kakšno je bilo mišljenje delegatov.
Zato hočemo mi informirati prave pristaše narodno-socialistične misli o poteku tega shoda in sicer na podlagi poročila »Slobodnih Novin«, ki jih izdaja prvi podnačelnik NSS, dr. Politeo.
Zbora se je udeležilo 69 delegatov, od katerih pa jih je precej odšlo pred koncem zbora. Zbor je otvoril g. Iv. D e1 r -žič, nakar je podal tajniško poročilo g. Rupnik. Ta je poudaril, da stranka nazaduje, da so v Celju vodili narodni socialisti politiko, ki je nasprotovala stranki in da je bil edino Ptuj dosleden. Pravi, da je bila stranka preveč idealna in premalo p r a k t i č n a. Blagajniško po reči 1 o g. A m b r o ž i č a je enako konstatiralo nazadovanje.
Kot prvi je k tajnikovemu poročilu govoril g. T u m p e j iz Maribora, ki je dejal, da je bilo delo mariborskih narodnih socialistov plodonosno in v pravem -/mislil besede socialistično. Razmere bi bile še mnogo boljše, če ne bi oviralo ljubljansko vodstvo. Vedno se je govorilo, da vodstvo nekaj sklepa s samostojnimi demokrati, kar je seveda škodilo stranki, ker je SDS v Sloveniji osovražena, zlasti med našimi člani, ki so bili pod režimom PP preganjani.
G. B r a n d n e r pravi, da je stranka v idejni krizi. Vodstvo ni storilo nič, da člane izvede iz te krize. Problem je globok in treba ga je rešiti z ljubeznijo zn ideale.
Delegat i z Z i c energično zahteva: nobene zveze s samostojnimi demokrati. Čim dalje od njih, tem bolje!
G. Zupančič iz Slovenjgrndca izjavlja, da je vsaka zveza s samostojnimi demokrati nemogoča.
Dr. Polite o ostro kritikuje pisavo
Nove Pravde«. Kot opozicionalna stranka NSS ne more iti z vladnimi strankami (radikali in radiečvci —). Svojo opor-
tunistično politiko je vodstvo utemeljevalo vedno s tem, da bodo pristaši NSS sicer preganjani. Čudno je, da se vodstvo vedno boji persekucij in da plaši z njimi pristaše. Noče sumničiti, toda z ozirom na pisavo »Nove Pravde« vidi gotovo tendenco. Dočim se je n. pr. »Nova Pravda< ogrevala za napredni blok, so se vršili v Celju in v Mariboru sestanki, ki so se izrekli za čisto drugo politiko, kakor pa jo je zastopalo vodstvo v Ljubljani. V predzadnji »Novi Pravdi« je bilo natisnjeno poročilo o zboru v Jesenicah in poročano, kakor da bi vse tamoš-nje članstvo bilo soglasno s politiko vodstva. Tu navzoči delegati iz Jesenic pa so priča, da je bil ves duh zbora, vsi govori in vse resolucije proti politiki vodstva. Kakšen interes je imelo vodstvo, da sistematično zakriva voljo članstva? Ali je to demokratično? Ali pa socialistično?
Nato je govoril dr. Politeo o potrebi, da vodi stranka svojo politiko, da se preneha s kompromisarstvom in je seveda proti zvezi s samostojnimi demokrati.
Dr. Politeu je odgovarjal g. Tavčar ter pobija to, česar predgovornik sploh trdil ni«, pravijo »Slobodne novinec.
Po debati hoče dati g. Deržič na glasovanje predlog o absolutoriju vodstvu. Dr. Politeo se temu upira, ker treba ločiti blagajniški absolutorij od političnega. Vseeno da g. Deržič absolutorij na glasovanje, proti kateremu glasuje 21 delegatov in smatra g. Deržič s tem absolu-torij za sprejet, ker je mnenja, da bi vsi ostali glasovali za. Proti temu so mnogi delegati protestirali.
Po sprejetju organizacijskega reda se preide na volitev načelstva. (3. Deržič odredi, da se poseben odbor, sestavi glede kandidatne liste, med tem pa naj poročata gg. J u v a n in T a v č a r.
G. Juvan pravi, da NSS n i razred -na stranka in zato more delati kompromise. S klerikalci ne more, ker so pogi-helj za Slovence, zato treba ustanoviti slovensko napredno fronto.
G. Tavčar govori v istem zmislu in pravi, da mase ne gredo več za frazami, temveč za realno politiko. Ta pa obstoji
v tem, da se v skupnosti z drugimi bori NSS za minimalni program.
Preide se na volitve. D:r. Politeo opozarja ponovno, da je mnogo delegatov odšlo in da bi se falzifieirala večina, ker se ve, da so mnogi cd njih proti Juvanu kot načelniku. Predlagati g. Juvana pomeni provokacijo, ko se ve, da je največji del članov proti g. Juvanu, ne zaradi njegove osebe, temveč zaradi njegove politike, ko zagovarja sodelovanje s samostojnimi demokrati.
Volitve se vseeno izvrše in je bil izvoljen g. Juvan za načelnika, dr. Politeo za prvega, g. Blažek iz Ptuja pa za drugega podpredsednika.
Proti listi je glasovalo 11 navzočih, do-čim je večina bila za. Opozicija je nato v znak protesta odšla.
V	komentarju, ki je obenem pojasnilo, da je g. Politeo izvolitev sprejel, pa pišejo »Slobodne novine« med drugim:
Ne gre nam za to, kako se je glasovale, temveč kakšno politiko misli vodstvo voditi. Mislimo, da ne bo tako slepo in nadaljevalo z dosedanjo politiko, ker je samo moralo konstatirati, da pri taki politiki stranka nazaduje. Z drugimi besedami se pravi to, da je dr. Politeo pristal na izvolitev, da prepreči, da gre NSS s SDS.
Taka je resnica o delegatskem zboru NSS in katera resnica se iz »Nove Pravde« ne spozna.
Zakaj to? Naj odgovore narodni socialisti.
Politične vesti.
= Naši esedesarji za Pasica. Sobotno »Jutro« se je vsled Pašičevega nastopa proti Ljubi Jovanoviču ohrabrilo in povedalo javno to, kar je že dolga njegova najbolj vroča želja. V uvodniku se je namreč absolutno izreklo za Pašiča in odklonilo Lj. Jovanoviča kot človeka nedela in slabega gospodarja. (Naši mladini so seveda sijajni gospodarji, saj niso nič manj ko sedem denarnih zavodov spravili ha rob propada in tudi preko.) Kdor gre z Lj. Jovanovičem, je po »Jutru« že izgubljen in zato gredo oni s Pa-šičem. Nasi esdesarji so ostali torej svojemu geslu zvesti: Vedno z onim, ki ima moč. Kakor znano, je to najbolj viden znak nesvobodomiselnih strank.
= Tomo Kovačevič o potrebi povratka disidentov v HSS. V Beograd je prispel predsednik dr. Nikičevega kluba Tomo Kovačevič in imel takoj dolgotrajna posvetovanja z dr. Nikičem in dr. Šuperi-no. Po sestanku je izjavil novinarjem, da je odšel med disidente, ker je smatral za 'potrebno, da se nadaljnje dosedanja politika sporazuma. Ker pa se je v četrtek cel poslanski klub HSS izjavil v istem smislu, je postal samostojni klub disidentov odveč in samo na škodo skupni stvari. Zato troba, da se disidenti vrnejo v HSS.
= Volilna kampanja v Dalmaciji je v
polnem toku. V štirih dneh poteče rok za vlaganje kandidatnih list. HSS je že definitivno sestavila svojo listo za Split. Skoraj po vseli krajih Dalmacije se bo v glavnem vodil boj med HSS in radikali, odnosno samostojnimi demokrati.
—	Veliko število poslancev HSS je prispelo v Dalmacijo, da sodeluje pri agitaciji. Obzor- poroča, da pride v Dalmacijo tudi dr. Korošec, da podpre kandidature Pučke stranke.
—	Pojasnilo dr. Mačka. Z ozirom na razne očitke o korupciji, ki da jo je zagrešil dr. Maček, objavlja ta v Jutarnjem listu« daljše besedilo. Priznava, da so objavljena pisma, kolikor se spominja, točna. Nato pojasnjuje svoje intervencije glede nakupa hiše za gozdno ravnateljstvo v Apatinu. Do nakupa ni prišlo, ker niso bili izpolnjeni vsi zakonski predpisi. Ravno tako je brez podlage očitek glede intervencije za nakup telefonskih aparatov pri firmi Jugosiemens, ker sploh ni v tem oziru dr. Maček interveniral. Dr. Maček priznava, da je interveniral za veleposestnike grof Sečen i ja, Če konica, Telekija in Kararzonija. ^ dvanajstinah za 1925 je bil namreč sprejet zakon, da morajo veleposestniki, katerih posestva spadajo pod agrarno ie-formo, i>ogod.iti se z interesenti in jim z odobritvijo agrarnih uradov zemljo prodati. Nanj, kot na odvetnika, so se obrnili imenovani veleposestniki, da jim bo pri tem s svetom na pomoč. Ker pa so agrarni odnošaji neurejeni, je treba najprej ugotoviti, kdo je vse agrarno reformni interesent in šele potem se more izvršiti fakultativen nakup zemlje. Vse tozadevne izdatke plačajo veleposestni-
ki. — Pripomniti treba k tem pojasnilom dr. Mačeka, da potrjuje ta njegova pojasnila v »Politiki« Srb St. K on jo-v i č, ki poudarja, da je bil dr. Maček v svojih poslih zelo skromen in da ni računal niti toliko, kolikor so znašali njegovi potni stroški. — Sicer pa je treba za pravilno presojo afer dr. Mačeka dostaviti še to, da je dr. Maček položil vse časti v stranki, dokler se njegova stvar čisto ne razjasni. Dr. Maček se torej ni zatekel k nejasnim časnikarskim polemikam, temveč k razsodišču in dokler to ne izgovori svoje besede, je tudi vsaka polemika odveč. Bilo bi samo želeti, da bi sledili primeru dr. Mačeka tudi drugi ljudje, zlasti oni, ki so cbteženi s svincem.
—	Francija in Italija. Ministrski predsednik Briand je dal ob priliki proračunske razprave zunanjega ministra daljšo izjavo o francosko-italijanskih odnošajih.
V	svoji izjavi je Briand poudarjal, da Francija nikdar ne« pozabi, da je bila -Italija v svetovni vojni na njeni strani. Francija priznava Italiji pravico, da dobi kolonije, ki jih rabi zaradi svoje pre-obljudenosti. Briand je uverjen, da Italija ne namerava porušiti miru, ko hoče doseči pod vodstvom Mussolinija svoje legitimne aspiracije na kolonije. Med Francijo in Italijo ni nepremagljivih nasprotij, temveč obstoji prepričanje o potrebi medsebojnega sodelovanja. V danem trenutku je sicer nekaj vprašanj, ki ločijo Francijo in Italijo, toda nobenega dvoma ni, da bo naša politika do Italije vedno koncilijantna. Kot nosilec pacifističnih teženj bo Francija vedno na strani one države, ki ima iste težnje. — Italijanski listi so z govorom Brianda kljub njegovemu zaključku zelo zadovoljili in poudarjajo, da mora priti med Francijo in Italijo najprej do sporazuma na gospodarskem polju in nato še na političnem.
KRATKE VESTI.
Nemška vlada je soglasno odobrila besedilo nemško-ruske pogodbe. Pogodba obsega šest in pol na stroju spisanih strani.
Velika korupcijska afera je bila odkrita v Budapešti. Gospodarska zadruga je izdala za podkupovanje oficirjev, da je dobila potem vojne dobave, tri milijarde kron. Med drugimi je bil aretiran tud' generalni major Veczey.
Vsled ponovnega padca červonca je sovjetska vlada zaprla borzo v Moskvi.
Čangsolinov sin je po neki vesti iz l>e' kinga prevzel predsedstvo kitajske vlade.	^
Francosko-ameriški dogovor glede odplačevanja francoskih vojnih dolgov še ni podpisan, pač pa bo v najkrajšem času sprejet.
Rumunija namerava po časopisnih veste predlagati sprejem Poljske v Malo antanto, ker je Poljska po ninuinsko-poljskem dogovoru obvezana, da priskoči Rumuniji na pomoč, če bi bila ta nar-padena od Bolgarske ali Madjarske.
1’okolj v lVkingu. Pred svojim odhodom iz Pekinga je uprizorila narodna armada strahovit pokol j. Vsi vojaki garde, ki je svoje dni streljala na dijake, ker so ti demonstrirali, so bili aretirani ia postavljeni k sadu, nakar so s strojnicami pokosili vseh 400 vojakov, Le šest gardistov se je rešilo.
BELEŽKE.
Vsi pod čisti prapor SDS!
Tako vzklika neki dezerter iz SKS v Jutru- Skoda, da ni ta dezerter povedal če misli na Čisto svetlobo svinca. Tako nekako čist, ko blesk svinca na solncu je namreč tudi pdapor SDS.
Vprašanje dezerterju.
V	Jutru« razlaga neki dezerter, kako da SKS ni delala in kako sijajno da je delala SDS. Vprašamo tega dezerterja, ki je sigurno vnet bralec Jutra«, če se spominja, da ne bi le en leden minul, ne da l>i »Jutro« napadlo in klevetal0 SKS. Ali misli dični dezerter, da je klevetanje napredne stranke delo za p red no stvar?
.okALK
ANEKDOTE FRANCOSKI«
brohak.
..	^ rete: »Veš da si bolj-
1’rijateljica p	ff0vori. Reklo se mi je,
ša, kakor *•> <>
da wi	ilovelk ljudem verjel! Meni *e
je bila Madeleine zelo stara, jo ittkal eden njenih dobrih prijateljev in bre sune je prisopihat v 4. nadstropje:
»Štiri nadstropja, t«, je prokleto v,sok«U
-	Kaj hočete, moj prijatelj,.odvrne Ma<U>, teine, »je to edino sredstvo, tu m' J- mene< da prisilim moška srca, da bij j
VI. občni zbor SK§.
Na občni zbor SKS, za katerega je vladalo v naši javnosti precejšnjo zanimanje, je prišlo kakih 150 delegatov iz raznih krajev ljubljanske oblasti. Štajerci so svoje 'predloge pismeno predložili. Občni zbor je otvoril
načelnik SKS g. Pipan z daljšim govorom. SKS je v preteklem letu vodila politiko na podlagi kmetskega programa ter za združenje in sodelovanje kmetskih strank. Ugled Slovencev, ki so ga nam zapravile nasprotne stranke pri Hrvatih in Srbih, bo priborila le enotna politična 'in gospodarska enota slovenskega kmetskega programa. Govornik govori potem o gospodarskih raz-jUerali v Sloveniji, kjer ni skoro krnečega posestva, ki bi ne bilo zadolženo. Davki naraščajo in naša prva naloga bodi doseči izenačenje davkov. V prvi vrati 'flora biti tu upoštevana kmetska produkcija. Slovenija mora dobiti izhod na k° trgovina z našimi pridelki 1 odna in da ne bo treba dajati meše-*»»> <Jtugi,„ narodom, naj	lni	naj	bo izra*. nar* da,
' ,i Ulei° vsi stanovi. Nujna potreba SiSif POleg trgovskih, obrtnih, indu-še	i'111 ^^avskih zbornic osnujejo
^kmetske zbornice.
,Vw|. e agi'arne reform? veljaj gesto, da odi zemlja last tistega, ki jo obdeluje in od tega dela živi.
. i)a Pa se urede te in še druge zahteve, je potrebno, da se strnejo vse kmetske ma®e v trdno stanovsko politično organi-in sicer Slovenci v svojo sloven-■ 'O, ;me6ko stranko, Hrvatje v svojo hr-vatsko seljačko stranko in Srbi v svojo zemljoradničko stranko. Vsi trije skupaj ^ v mogočno zvezo, ki bo dala kmetski državi tudi kmetsko vlado. Za tem je po-
tajniško poročilo Bukovec.
Podaja poročila o lanskem občnem zboru ter očrta zgodovino zbliževanja s Slov. republikansko stranko. Prišlo je do sodelovanja med SKS in SRS. Iz odborov obeh strank se je konstituiral začasen odbor Zveze slovenskega kmetskega ljudstva. Tudi sta se lista »Kmetijski bst« m »Slovenski Republikanec« /dru-
Mlu v enotno glasilo »Kmetski list . S Proglasom ‘24. junija 1925 se je javno polizala enotnost. Proglas so podpisali Stjepan Radič, za SKS Albin Prepeluh in Poslanec Andrej Kelemina, za SKS pa Njen načelnik Ivan Pipan in poslanec Ivan Pucelj. Fuzijonirali sta se tajništvi in tudi krajevni odbori obeh stranic. Pri zadnjih volitvah sta združili obe -stranki 32.753 glasov in 4 mandate in to je sedaj druga najmočnejša politična skupina v Sloveniji.
Dalje poroča tajnik o kmetskem praz-ina Krškem polju, ki se ga je ude-prepe^,0°® ljudi- Govorili so Pucelj, Itadič, UdaiPerna]’ Basariček in Stjepan Bledu’ HadiL!.,kmetekein Prazniku na riboru in v Brna shodih v Ljubljani, Ma-SKS ie v ^4Pri Metliki, mnogo sil v	posvetilu
za enotno davčno fronto * praliSI 111
sr
du tv Snmrieti' na”Dragem* po?% Z	1925 t0 ,ldk,onili>1 'kar je slo:
^^rLvSmVto.^- S1>S SC iWMi*
Poroča o volitvah v Kmetij-gaUi Skt>0’ ^6I Je 1111 Kranjskem zma-Dalio lla Štajerskem pa SLS.
U6m 1 Poroča govornik o organizator-sti'ar i1 stranke. Krajevni odbori obeh l;1 jj se združujejo. Stranka je priredi-‘ld 400 sestankov, ki se jih je udele-:!‘° nad 50.000 ljudi. Zelo mnogo je sto-fl tildi strankina pisarna glede inter-VeHcij iitri.
Porodilo navaja dalje, da kapitalistično stranke preplavljajo deželo z ?> Domovino«, Domoljubom«, »Jutrom« >in Slovencem . Pristaše SKS pogosto zastrupljajo politične informacije v »Jutru« in »Domovini«.
Dalje govori tajnik o mladinskih oi-^Uizaeijah in o gospodarskih zadrugah.
, bedita blagajniško poročilo, ki ga v 'Pida rnem slogu poda Černe, in revizij-
0	Poročilo.
Nato nastopi
poslanec Pucelj:
življenje je borba in vrhunec le bo ib e I‘omenja politična borba. Politično udejstvovanje, |o je naše udejstvovanje v dr-
žavi in če hočemo dati državi kaj iz sebe, moramo stopiti v politično vojsko. Praznik take vojske pa je današnji dan.
Kriza, ki se sedaj bliža vrhuncu, traja že vseh sedem let državnega ustroja, četudi ni vedno tlela liki plamen, nego včasih tudi kot žerjavica. V državo smo prišli od raznih krajev, iz različnih držav, Srbije, Avstrije, Črne gore, Turčije z različnimi zgodovinami in tradicijami in se nismo mogli kmalu privaditi drug drugega. En so prišli v državo z velikim apetitom, drugi so bili bolj skromni. Srbi so bili iz bojev s Turki navajeni borbe za oblast in oni se še sedaj ne morejo odvadili misli na hegemonijo. Pri Srbih ne prevladuje toliko skrb za državo nego predvsem za stranko. Pri nas pa slepa vera, da se bo vse samo izvršilo. Težko je Srbom deliti oblast s Slovenci in Hrvati. Ko smo prišli v državo, smo naivno verjeli v ujedinjenje, edino Hrvatje okoli Radiča so edini uvideli, da se je treba pogajati s Srbi kot mož z možem. Tedanja konstituanta ni bila delavna. Tedaj je bilo vse zakurjeno s konRiniz-mom. Bili smo sicer včasih proti Hrvatom, toda ko so oni odvrgli republikan-stvo, je bila podana možnost za enotno fronto, Slovencev in Hrvatov. Zlasti ker je oboje strahoval P ribiče vic z batinami in preganjanjem. Sedaj je na naši strani dobra volja, na drugi pa so falot j e iii Špe-kulantje. Danes ga ni poštenega človeka, ki ne bi tega uvidel, pa če stokrat dnevno bere »Jutro« in petdesetkrat
Domovino.. To je uspeli združitve HSS in SKS. Ker ne morejo več lagati jih grabi jeza.
Proračun, ki je bil nalašč tako sestavljen od prejšnje vlade, (proračuni se pripravljajo leto naprej), pomenja izzivanje Slovencev in Hrvatov. Skoro vse je odpadlo na Srbijo, le malo na Slovenijo, na Hrvaitako pa skoraj nič. Tujci danes vedo, da nismo razdorna stranka, nego hočemo le to, da damo narodu, kar je njegovega.
Dosedaj so se z vsakim proračunom in z vsakimi dvanajstinami davki povečavah. Dvanajstine od 1. avgusta, za katere smo mi prvič glasovali, pa ne iska-zujejo nobenega povišanja več, To nikakor ni najmanjši uspeh. Dvanajstine od 1. decembra pa že izkazujejo neko znižanje davkov. Od dohodnine odpade 8% invalidski davek, dalje se je znižal v Ljubljani hišni davek itd. Odpravili smo skoro vse izvozne carine na kmetijske produkte.
Nesramna laž (je, če nam nasprotni listi pišejo, da so se davki povišali.
To so vidni uspehi, ki pa ne morejo vseh zadovoljiti.
la doba je prehodna in mi smo v tem oziru pokazali dobro voljo.
Snbijanoi so vzgojeni v mišljenju, da so med vojno mnogo trpeli, nam sicer priznavajo, da smo tudi trpeli, pa ne za svobodo, nego proti njej. Nekaj resnice je mi tem, ali mi srno bili v to prisiljeni", kar dokazujejo številni naši dobrovoljci.
Tipičen predstavnik takega mišljenja je Velizar .Jankovič, ki je na konferenci 1919 v Parizu zahteval, da naj jnečanski Jeraji plačajo* vojno odškodnino. Tega prepričanja so nekateri Srbi še danes, sicer ne javno, pač pa privatno, in v razgovorili izjavljajo svojo misel, naj pre-čanski kraji z davki plačajo vojno odškodnino. Na zahtevo, naj povedo vsaj termin, do kdaj bo to trajalo, ne vedo odgovora. Ko smo hoteli, za naše sodelovanje v vladi, naj se izenačijo do Velike noči davki, je odgodil Pasic skupščinske seje do 5. maja. To je prvi vzrok sedanje krize, drugi so velikanske korupcijske afere. Krizo smo povzročili mi, lu snio izjavili kralju, da v vladi, o kateri se tako govori, nočemo sedeti.
Pašič je tedaj pograbil po svojem starem sredstvu in je poizkušal razbiti HSS, kot se mu je to posrečilo z J DS, muslimani, džemijetoni in zemljoradnild,, šefa HSS pa blamirati. Ali HSS se je pokazala trdno. V Zagrebu se nas je zbralo 47 poslancev, nekaj se jih pa opravičilo. Prišel je tudi oče poslanca Čandareviča, ki je rekel: »Proklet bodi moj-sin, ki je izdal kmečke interese!« in ga je obenem tudi razdedinil. Radicevce so odobravali celo frankovci in sam sin dr. Lorkovičča je Radiču osebno čestital k spretni taktiki. Sedaj gre le za vzpostavitev srbske ■ hegemonije, proti temu moramo enotno nastopiti. Vse drugo je časnikarski bluf.
»Jutro- in vsa druga svinčena štampa ne piše toliko o Pašičevi korupciji, nego
o	Radičevi, po gleslu »Primite tatu!«
Iz našega kluba bo izšel predlog, da se napravijo pri vseh bivših ministrih ne samo preiskave, nego hišne preiskave. Pri meni naj bosta preiskovalna sodnika dr. Korošec in dr. Žerjav, potem bomo pa videli, kdo je korupcionist. Danes pa vpijejo o Pucljevi in Radičevi korupciji, da bi skrili pravo korupcijo.
Niso izdajali radičevci izvoznic, niso uvažali milijonov nežigosanih kron, niso imeli svinčene afere in niso dovoljevali Trboveljski premogokopni družbi koncesij za prodajo premoga.
Ali oni se danes tolažijo, da bo zmagal Pašič v klubu in da jih potem vzame v vlado, nakar bi s pomočjo žandarjev in Orjime lepo dobili večino.
Danes se odločuje v radikalnem klubu, ali naj krenejo na desno pot poštenja in čistih rok, ali pa na pot nasilja.
Sedanja vlada ni bila na pravilen .način sestavljena. Stvar ni poštena, če se poslužuje nepoštenih sredstev za svojo sestavo. Še grše je, kako hoče dobiti sedaj večino v parlamentu.
Pri zadnji krizi sta bili žrtvi Pašič in Stojadinovič, malo kasneje pa Kr#ta Miletič, ki se je posebno diskvalificiral s svojo ostavko. Pri drugi krizi je Uzuno-vic pridobil nekaj slabičev, ki so bili do zadnjega z nami. Še na predvečer imenovanja druge Uzmiovičeve vlade sta se Nikič in Šuperina posvetovala z nami.
Pri naši konferenci v Zagrebu pa je čakalo nad 200 kmetov iz Nikičevega okraja Broda, da ubijejo Nikiča, če bi prišel. Posvetovalnica je morala biti močno zastražena.
Mesto, da bi listi videli v taktiki Hrvatov možato gesto, pa dokumentirajo svojo ozkosrčnost. Da, če bi bila možna kombinacija s korumpirano kliko dr. Žerjava in če bi SLS imela dostop v vlado, potem bi ti povzdigovali Radiča kot polboga. Nismo srbski ali hrvatski hlapci, nego 'četa v četi. V znamenju teli čet vas pozdravljam in poživljam, da odločite, ali je to prava pot, ali ne!«
Predsednik Pipan odredi debato o zaupnici posl. Puclju, nakar se oglasi k besedi delegat Ažman, ki predlaga, naj se kar brez debate 'izreče Puclju in Radiču zaupnica.
Zaupnica je bila nato z »živio« klici soglasno sprejeta. Nihče ni glasoval proti.
Pipan se nato zahvali Puclju za temperamentna in stvarna izvajanja, nakar poroča
inž. Zupančič o gospodarskih prilikah
kmečkega stanu. Gospodarski položaj kmetskega stanu se je poslabšal, česar je v glavnem kriv hegemonističen režim in gospodarski centralizem. Glavni boj naj velja za izenačenje davkov in proti korupciji. V Sloveniji je nujno potrebna izpopolnitev železniškega ozemlja, zlasti pa zveza z morjem, za kar bi bila najbolj primerna Klodičeva proga. Že v Avstriji srno bili Slovenci na železnicah najbolj revni. Železniška tarifa forsira danes Split in Šibenik, a zanemarja Sušak, kar je Sloveniji v škodo.
Slovenija celo potrebuje gospodarske samouprave. Zato naj bo boj tudi za organiziranje deželnih samouprav na fi-nancijelnem temelju.
Kmetijske zadruge so važen črnite!j v boju našega ljudstva za gospodarsko osamosvojenje. V Zvezi kmetijskih zadrug je narastel promet od 55,000.000 Din na 105 milijonov.
Dalje smo za programatično razčiščeni e med slovenskimi strankami. Govornik dalje prebere, razloži in utemelji resolucijo, ki jo bo SKS predložila na kongresu v Celju 2. maja.
RESOLUCIJA.
Na občnem zboru v Ljubljani, dne 25. aprila zbrani delegati SKS uvidevajo, da je rešitev gospodarskih in socijalnih pi i-lik slovenskega kmetskega ljudstva, mogoča le v iidni kmečki organizaciji. Za-<> Pozdravljamo strnitev kmetskega ljudstva v skupno Slovensko kmetsko stranko in dajemo našem delegatom za občni »bor ZSKL v Celju 2. maja t. 1. pooblastilo, da glasujejo po navodilu in na podlagi storjenih sklepov današnjega občnega zbora, da se dosedanja zveza obeli kmečkih strank v Slovenija pretvori v eno samo enotno SKS. Posl. Pucelj priporoči nato resolucijo in razloži zakaj odpade iz naslova stranke beseda »samostojen*. Ko se je stranka ustanavljala, je Inlo potrebno povdariti kniedko samostojnost. Danes pa emo že toliko močni, da nam razni Žerjavi, Kramerji in Ribnikarji nič ne morejo. Tudi lažejo kle-
rikalni agitatorji, da spadajo v stranko le gospodarsko samostojni kmetje. In končno je atribut »samostojen: zlorabila in prevzela tudi SDS.
Ni ideal Češka s svojimi 29 strankami in tudi ne Poljska, ki je med novimi državami morda še najbližje propasti radi strankarske borbe. Le strnitev v enotno fronto nam prinese rešitev. Ko postanemo »Slovenska kmetska stranka«, dosežemo enotnost. Kdor je Slovenec, čuti kmečko! Naš narod ni izšel iz aristokracije ali velikih tovarn, je kmečki in to je razlog, zakaj se moramo enakomisleči združiti.
Drugi vzrok je v zadržanju Beograda, napram kateremu moramo vedno nastopati složno.
Pni glasovanju je bila resolucija soglasno sprejeta.
Nato so bili stavljeni in sprejeti predlogi za krajevne zaupnike, dalje volitev načelstva, v katerega sta bila izvoljena poleg drugih tudi Pipan in Župančič. Nato so se določili delegati za v Celje.
Pri slučajnostih je Ažinan nastopil proti »papirnati ofenzivi SDS. Predlagal je, da se pospešuje sadjarstvo šolskih vrtov, s katerimi bi se morali učitelji bolj pečati. Planinski pašniki naj pridejo pod agrarno reformo, pospešuje naj se tudi ustanavljanje mlekarskih zadrug. Da niso pašniki že prišli v agrarno reformo so krivi uradniki, pristaši SDS.
Stavljeni so bili še drugi predlogi, ki so bili vsi brez izjeme sprejete. Geom. Mravlje je tudi predlagal, naj kmetje vržejo »Jutro« in »Domovino« ven iz iiiš in naj naroče »Narodni Dnevnik«, ki je pošten list in piše kmetu v prilog. To je bili) z odobravanjem sprejeto.
Na koncu je še Kušar prosil posl. Puclja za pojasnila o stališču SKS do ustave, dalje glede carine na pluge in na kmetijske kredite.
Pucelj mu je stavljena vprašanja pojasnil, nakar je predsednik Pipan zaključil občni zbor v najlepši slogi vseli udeležencev.
ZA MIKLOŠIČEV SPOMENIK V LJUTOMERU
so do 15. aprila na Zgodovinsko društvo v Mariboru poslati prispevke: Ivan Vrhovnik v Ljubljani 20 Din; Horvat Krescencija, Maribor 25 Din; Marko Černič, Maribor 25 Din; Fran Heric, Praga 100 Din; Jugoslavensika akademija v Zagrebu 500 Din; Frid. Horvat, Val. Nedelja 50 Din; Juro Hrašovec, Celje 100 Din; Matija Štrakl, Sv. Peter pri Maribora 100 Din; škof Andrej Kart in 100 Dur Mitož Oset, Maribor 50 Din; Matija Pirc, Maribor 10 Din; Pavel Živortnik, Maribor 25 Din; Pipuš Kad., Maribor 50 Din; Leopold Vozlič, Marija Snežna 25 Din; Iva Malgaj, Maribor 100 Din; Oton Ploj, Maribor 40 Din; Miroslav Ploj, Maribor 40 Din;; Josip Leskovar, Maribor 30 Din; vel. župan O. Pirkmajer, Maribor 200 Din; Janko Babnik, Ljubljana 300 Din; Fran Lipold, Maribor 25 Dan; Komljanec Josip, Ptuj 20 Din; Jo«. Debevec, Ljubljana 10 Din; Fran Jurtela, Ptuju 50 Din; Emil Lilek, Celje 50 Din; Ivan Alič, Maribor 50 Din; Lud. Kramberger, Sv. Lenart v Slov. goric-ali 20 Dan; tvrdka Hedžet in Koritnik v Ljubljani 500 Din; Melita Pivec v Ljubljani 40 Din; Jos. Kardinal-, Celje 100 Din; Matija Slavič v Ljubljani 300 Din; Fran Kovačič, Maribor 300 Din; Mohorjeva družba 200 Din; Maks Kovačič, Maribor 20 Din; Janez Kociper, Maribor 25 Din; Posojilnica v Mariboru 100 Din. — Županstvo v Ljutomeru je sprejelo za Miklošičev spomenik naslednje prispevke: Po 1000 Din: dr. Stojan, notar; dr. Grossman, odvetnik; Franc Seršen, veletrgovec — vsi v Ljutomeru; dr. Fric Babnik, odvetnik na Dunaju. 650 Din je nabrala gdč. Lelja Fermevčeva v Ptuju. Po 500 Din so darovali: dr. Salberger, odvetnik; neimenovani učitelj v Ljutomeru. Po 250 Din: dr. Sclnvarz, lekarnar v Ljutomeru. 210 Din je nabral župan Skuhala v Križevcih. Po 200 Din: Jos. Žagar, strok, učitelj, Lovro Kuharič, davčni nadupravitelj; Neimenovani zdravnik — v Ljutomera. Po 100 Din: Fr. Tuček, mag. pharm.; trgovca Čeh in kisanj v Ljutomeru. Sedanji lastnik rojstne hiše Mi Moš i-če ve, g. Marko Vavpotič v Noršincih, je ob-!^1 prevzeti sam stroške za spominek« plo-
Vsem darovalcem se izreka iskrena zahvala. Prosimo še za nadaljnje prispevke, da se končno našemu velikemu rojaku, po katerem nas je širji svet spoznai, postavi v domačem kraju vsa jskromen spomenik.
Zgodovinsko društvo.
Sokolstvo.
1 — Ljubljanski Sokol poživlja svoje članstvo, katero se namerava udeležiti ivseso-kolskegin zleta v Pragi, da se najkasneje do
10.	maja zglasi v društveni pisarni v >Nar.od-nem domu*, pritličje levo, med uradnimi urami od 4. do 7. zvečer, kjer dobi vsalkdo tudi vse potrebne informacije; vsak San, ©airoma članica pa svojo udeležbo tudi lahko pismeno prijavi. Pripominjamo, da je zadnja tennln za prijave 10. maj ter se na kasnejSe ne bomo mogli ozirati, ker mora #>itt ■	'
nitivno število udele-inikov do 15. J‘' Ijeno /.letnemu odbora v Pragu. — Odboi.
Dnevne vesti-
MLADINSKO OGORČENJE.
Nasi mladini so postali nakrat silno ogorčeni nad korupcionisti. Ne seveda nad tistimi, ki so okradli državo za desetine milijonov, temveč le nad »korupcionisti« iz radičevskih vrst. Tu pa so naravnost tenkovestno ogorčeni.
Samo poslušajte, nad kakšnimi stvarmi se zgražajo.
Odlikovani so bili zagrebški vseučili-ški profesorji. Ker je taksa precej visoka in red precej drag, profesorji pa znano slabo plačani, je Radič odredil, da se imajo takse v znesku 18.000 Din plačati iz, zaloge šolskih knjig v Zagrebu. Jasno je, da profesorji odlikovanj sploh dvigniti ne bi mogli, če bi morali plačati 18.000 Din in da je zato edino pravilno, če država, ki profesorje odlikuje, tudi skrbi, da ti pridejo do odlikovanj.
Ampak Jutro« pravi, da to ni tako in da je to korupcija! Pa so gospodje ogorčeni!
V	Sarajevu so izdelali uradniki agrarno reformnega urada načrt o izvajanju agrarne reforme v Bosni in Hercegovini. Načrt so izdelali uradniki v svojih prostih urah in z vso pridnostjo. Pavle Radič jim je nato njih delo nagradil in izplačal vsega skupaj 60.0C0 Din uradnikom in strojepiski, ki je dobila celih 2000 dinarjev. Pa po mnenju Jutra« mora uradnik tudi v svojih prostih urah zastonj delati in strojepiska, ki je za bogzna koliko noči dela prejela 20(10 dinarjev, je prišla do tega denarja vsled korupcije!
Ljubezen .Jutra- do uradnikov je v resnici divna!
Ampak še bolj ga pihne mladinsko ogorčenje, ki pa utihne, če se gre za afere Radeta Pašiča.
— Novi jugoslovanski konzulati v Ameriki. Te dni se je vršila v zunanjem ministrstvu konferenca o ustanovitvi novih jugoslovenskih konzulatov v Ameriki. V poštev pridejo predvsem srednje ameriške države ter Brazilija, Chile in Pera.
— Novinarski dom v Zagrebu. Zagrebška sekcija JNU je sklenila zgraditi v Zagrebu svoj Novinarski dom. Denarna sredstva so zasigurana, stavbišče pa bo dala zagrebška občina na razpolago brezplačno. Treba je rešiti samo še arhitektonsko vprašanje.
— Sre/ko glavarstvo v Kočevju je ustavilo izhajanje »Delavsko-kmečkega lista', ki se tiska v Kočevju. Ustanovitev je motivirana na podlagi več inkriminiranih člankov in med drugimi tudi, da je DRL širil komunistično idejo, stal na stališču revolucijonarnega marksizma in se boril proti socijalnim reformistom kot so bernotovci in socijalisti.
Podpora oficirjem za lečenje v zdraviliščih. Vojni minister je podpisal pravilnik o denarni podpori aktivnim oficirjem in oficirjem invalidom za lečenje v zdraviliščih in kopališčih. Pravico do te podpore imajo samo oni oficirji, katerih bolezen je posledica vojne in ki nimajo sami dosti sredstev, da bi se lečili na svoje stroške.
—- Pobijanje beraške nadloge v Zagrebu. Mestni socialni odbor v Zagrebu je uvedel za podpiranje beračev, ki v Zagrebu nimajo domovinske pravice, poseben socialni davek. (Za domače berače je itak že poskrbljeno).
— Zdravilišče za invalide. Ministrstvo za socialno politiko namerava otvorMi v sporazumu z ministrstvom za narodno zdravje še tekom letošnje sezije v Primorju ali pa v Hercegovini enovo zdravilišče za invalide in ulbožne državne uslužbence.
Znižana vožnja za obiskovalce če-hoslovaških kopališč in sanatorijev. Če-hoslovaško prometno ministrstvo je dovolilo obiskovalcem čehoslovaških kopališč in sanatorijev na čehoslovaških železnicah polovično vožnjo. Pogoj je, da ostane dotičui v kopališču, oziroma sanatoriju vsaj 10 dn i. Nared ha velja ta ko za čeboslovaške državljane kot za ino-zemoe.
Beda v Prekmurju. Prekmurje je siromašna pokrajina. Prebivalstvo si mora iskati poleti zaslužka drugje. Talko se ju odpeljalo te dni zopet 550 moških in žensk v navadnih živinskih vozovih na državno domeno Belje, kjer bodo delali kot dninarji.
Osiješki gledališki igralci »o sklenili prirediti radi dejstva, da »e bo morala vsled prenizke subvencije ukiniti na osi-
ješkem narodnem gledališču opera in opereta, protestni shod. Če pride do uki-njenja, bo ostalo namreč mnogo igralcev brez kruha.
— Promocija. Za doktorja medicine je bil promoviran te dni na dunajski univerzi cand. med. Slavko Grum iz Šmartnega pri 1 atiji. Čestitamo!
— Nenadna smrt. Na potu k sorodnikom v Sarajevo, je v Zagrebu nenadoma umrl dne 28. t. m. g. Ivan Tominec. N. p. v m,
— Ambulatorij in ekspozitura okrožnega urada za zavarovanje delavcev se z dnem 28. t. m. preselita iz dosedanjih prostorov v Gradišču št. 2 v nove prostore na Miklošičevi cesti št. 20. Dne 28. t. ni. poslujeta ekspozitura in ambulato-rij še v dosedanjih, dne 29. t. m. pa že v novih lokalih.
— Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani vabi vse člane na tedenski seminar v torek, dne 27. aprila ob 17. uri v operacijski sobi fcirurgičnega oddelka splošne bolnice v Ljubljani. Predavanje:
1.	Demonstracija radikalne operacije čeljustne votline. Demonstrira g. primarij dr. Pogačnik. 2. O tuberkulozi ledvic in njenem zdravljenju. Predava g. primarij, polkovnik dr. Jug. Odbor prosi za točnost.
— Občni zbor Jugoslovensko-češko-slovaške Lige se vrši, kakor smo že poročali, v torek, dne 27. aprila 1926 ob 8. uri zvečer v restavraciji »Zvezda«. Ponovno poživljamo svoje članstvo, da se občnega izbora udeleži. Gostje in prijatelji društva dobrodošli. — Odbor.
— Odlikovanje delavcev v Trbovljah.
V	Trbovljah ima biti odlikovanih več delavcev za dolgoletno marljivo službovanje. Zadeva se vleče že več mesecev. Akt je bil namreč v ministrstvu založen. Doumeva se, da se stvar sedaj pospeši, tako da bodo odlike izročene delavcem na dom sv. Barbare, ki je praznik rudarjev.
— Protest Šibenika radi favoriziranja Reke. šibeniška občinska uprava je radi dela tarifnega odbora protestirala, češ, da tarifni odbor protežira Reko.
— Mednarodni gospodarski kongres se vrši te dni v Ženevi. Kongresa se udeležujejo gospodarski strokovnjaki skoro iz vseh držav, ki so zastopane1 v Ligi narodov. Obravnavajo se važna vprašanja svetovne politike s posebnim ozirom na carinsko politiko v zvezi z zunanjo.
— Ob priliki proslave 1. maja se boje na Poljskem velikih kravalov. Kot poročajo varšavski listi, je prišlo na Poljsko veliko število boljševiških agentov. Vlada je podvzela vse potrebne proti mere.
— Brezposelnost na Poljskem pada.
1 ek o m zadnjih tednov se je znižalo število brezposelnih za 6 do 7 tisoč oseb. Celokupno število brezposelnih znaša sedaj 340.00 oseb.
— Nova nevarnost rudarske stavke v Angliji. Nevarnost splošne rudarske stavke v Angliji je znatno narasla. Pogajanja med delavstvom in podjetniki so prekinjena,' ker so slednji vsako diskusijo o uvedbi minimalne mezde odklonili.
— Rudarski nemiri v Avstraliji. Iz
Sidneya poročajo: Delavci v premogovnikih v Novem Južnem Walesu, Viktoriji in Pasmaniji so zagrozili za slučaj, da se jim ne zvišajo mezde, s stavko. Gibanja se udeležuje kakih 30.000 delavcev.
— Ferluul bog Draga prod sodiščem.
Te dni se je imel vršiti v Kosovski Mitroviči proces zoper Ferhad beg Drago, bivšega vodjo džamijeta. Obtožnica mu očita: 1. da je za časa avstro-ogrske okupacije od leta 1916 do 1918 formiral v sporazumu z Derviš begom Omerovičem
v	Vučitrnu iz arnavtskih in turških razbojnikov, ki so jih izpuščali po njegovi intervenciji iz ječ, čete, ki so ubijale Srbe, oziroma jih denuncirale avstro-ogr-skim oblastim, da so jih obešale, 2. da je zbiral dobrovoljce zoper srbsko in zavezniško vojsko, 3. da je poneveril 141.931 Din, 4. da je nekemu državnemu uradniku nevarno grozil in 5. da je v družbi Ibrahima Čerkesa 1. 1923 v Vu-čitrnu na ulici na neke pasante, v namenu, da bi jih ubil, streljal. Radi zadnje točke ga bo sodilo deželno sodišče, radi ostalih pa porotno. Za proces vlada velikansko zanimanje. Ogromne množice ljudstva so stale pred sodnim poslopjem, ker v poslopju daleko ni bilo dovolj prodora. Obtoženec si je najel kar dva zagovornika, katerima se je posrečilo doseči, da je bil proces zopet preložen. Ferhad
beg Draga sedi že 14 mesecev v preiskovalnem zaporu.
—- Strogost itapram slovenskemu tisku v Italiji. Znani, v Gorici izhajajoči slovenski humoristični list »Čuk na pa!’ci je objavil pozdrave nekega vojaka, ki pravi, da vojaki včasih malo zamiže, da ne vidijo v makaronih vrvic in sličnih stvari. Radi te nedolžne šale je bil list konfisciran, odgovorni urednik Fran Bevk pa aretiran. V soboto dopoldne se je vršila obravnava, pri kateri je bil Bevk obsojen radi žalitve vojske in hujskanja na 4 mesece ječe in 400 lir globe. Ker kazen ni bila pogojna, je moral ugledni slovenski literat takoj nastopiti kazen.
— Trije italijanski fiuancarji — dezerterji so se zglasili te dni na srezkem poglavarstvu v Kaštvi. Prosili so srezkega poglavarja, da bi jih ne izročil italijanskim oblastim, čes da so dezertirali radi nekega malenkostnega službenega prestopka. Odvedeni so bili k žandarmeriji na Sušak, kjer jih je komisar obmejne policije iznova zaslišal. Medtem so pod-vzele tudi italijanske oblasti radi njih korake. Izjavile so, da fiuancarji ne bodo strogo kaznovani, če se vrnejo prostovoljno. Eden od njih se je nato prostovoljno -vrnil, doei-m se -ostala dva nista dala pregovoriti. Sedaj se vrši radi njiju -med našimi in italijanskimi oblastmi pregovori.
— Zagonetna najdba. V Zorini ulici v Beogradu kopljejo temelj za novo liišo. Pri tem je naletel te dni neki delavec na svinčeno ploskev, ki je molela iz zemlje. Kopal je dalje ter izkopal končno -zaboj iz pocinkane pločevine. Delavci so mislili, da gre za skrit zaklad. Na svoje ostr-menje pa so našli v zaboju kosti malega otroka in male zlate uhane. Komisija je ugotovila, da je bil otrok zakopan pred kakimi 15 leti. Uvedena je preiskava, ki bo pa ostala po tolikem času najbrže brez uspeha.
— Pri belem dnevu oropan. Te dni sta napadla na cesti iz Bugojna v K up res c b dveh popoldne trgovca Petra Kukiča dva maskirana roparja ter mu odvzela 11.000 Din, nakar sta pobegnila. Čez 3 ure sta bila lopova v raki pravice.
— Aretiran stradalni »umetnik«. Iz Berlina poročajo: Stradalni umetnik Ventegy, ki je zdržal 47 dni v stekleni omari, je hotel nastopiti v nekem zopet drugem lokalu. Policija ga je aretirala ter spoznala v njem igralca Gluchmanna, ki ga je izkala že dolgo časa radi raznih goljufij.
— Konoc tovarne za razporoke v Yu-catanu. Najvišji sodni dvor v Mehiki je izrekel te dni sodbo, ki je izzvala v vsej Ameriki velikansko osuplost in zmešnjavo: Proglasil je vse sodbe na razporoke, kar so jih izrekla sodišča v državi Yucatan, za neveljavne. To sodbo jd povzročila tožba neke žene, ki je bila razporočena brez svoje vednosti in volje. Ženska je izjavila, da je izvedela zjutraj, ko se je prebudila, da je njen zakon anuliran, ne da bi se ji bilo preje o tem sploh samo kaj sanjalo. Sodišča v drža-
vi	ueatan so Yamulirali namreč pogosto kak zakon, ne da bi se bila držala principa audiatur et altera pars«. — Kake posledice bo imelo anuliranje vseh raz-poročnih sodb, si lahko predstavljamo, če čitamo v listih, da je bilo anuliranih od strani yucatanskih sodišč na tisoče zakonov samo v Zedinjenih državah. Poroča se, da je obstojal v Zedinjenih državah mednaroden »koncem«, ki je prejel za v Yucatanu izvedene razporoke od ljudi, ki so se svojih zakonskih družet naveličali nad 80.000 dolarjev.
— Poslance in vojvoda — velik pretep v Prokuplju. V eni od prokupefjskiii -kavarn je prišlo le dni do -incidenta, ki -bi imel lahko usodepolne posledice -in ki je vzbudil teni večjo senzacijo, ker so udeleženci v Srbiji splošno znane in ugledne osebe. P roku--peljski narodni poslanec Kosin Spasojevič je sestav-il svoječasno z znanim vojvodo Koalo Pečancem protokol, glasom katerega je .iniel Pečanac poslanca pri volitvah podpirati. Kot priči sta podpisal« protokol učitelja Mita Dančevič, T-onia Stoja-n-o.vie in profesor Jovan-Cemeriikič. (Stari Kosta Pečanac je znam kot aranžer znanega topliškega upora zapel Avstrijce v letu 1917. Upor je bil v krvi zadušen.) Spasojevič, je svoječasno protokol -javil v nekem .beograjskem listu. vei P -kol ni bil pravilno objavljen, je prišel te dinl PeČanac v Prokupije, da bi * Spasojevičem osebno obračunat. Okrog poldne je prišel v
kavarno Kalina-, kjer je Spasojevič stal.,-eos-t Naletel pa je tam samo na muči j»ro-tokoh Dančeviča in Stojanoviča. Pozval to e energično, da objavo .prekličeta tor »Me-vil da mu vrneta original. Nenadoma je l®
‘ vojvodi Dančevič njegovo lastno pub* IfLSl ž njo po le vi roki. Nato jo po, egml Pečanac revolver ter oddal par sira
11,"h strelov v zrak. Priskočilo ;,e vec oseb ki so mu hotele iztrgati revolver, m razvil
se je pretep. Pečanac, kljub svoji starosti izredno krepak mož, je podrl Dančeviča na tla, nakar so -navalili nanj drugi ter podr-li se njega. Vsled silnega -kravala hi streljanja -se je zbrala pred kavarno velika množica ljudi. V sak ^-trenutek bi bilo prišlo do prelivanja krvi. K sreči »o -prišli pravočasno orožniki, ki so kavarno obkolili ter vzpostavili zo-pet red. Napad na osivelega borca je -izzval splošno veliko senzacijo.
Stavka teologov v Cetinju. Kot smo poročali, je izbruhnila na teolog.ični šoli v Cetinju pred kakimi (tremi tedni stavka,' katere posledica je -bila, da je bila šola zatvorje- g na. -Ko 90 hoteli te dni gojenci šolo -zapustiti, jih je hotel .spoditi profesor Kopa -s silo nazaj. Pri tem jih je prostaško zmerjal. Na to je eden od maturantov reagiral. Ker ga' je hotel bojeviti -profesor oklofutati, se je vmešal neki drugi učenec, ki je vrgel -profesorju v obraz očitek, da je stavko zakrivil on. Valed tega bi bilo prišlo med -profesorjem in učenci kmalu d-o .pretepa. Posledica tega rencontra je bila, da je z-apnla policija popoldne še 32 učencev, tako da jih .sedi sedaj vsega Skupaj 70. Razven tega je bil prepovedan vsem ostalim učencem za tri dni vsak -izhod.
— Organizacija goljufov v Budimpešti. Bu-
dapeštanska policija se peča trenutno s prav tako ralinirano, kot velikopotezno zasnovano gol-julijo. Šest agentov je stopilo v zvezo s par najuglednejšimi juvelirji. Agenti so prodajali v eni od nujelegamtnejših budape-štanskih kavarn, ki je bila znana kot diamanta borza« manjvredne dragulje, glede katerih so jim izstavljali renomirani juvelirji spričevalu. Prodajali so dragulje za 10 do 20 kratno ceno. Prigoljufani -dobiček so de- | lili z juvelirji. Končno so šli agenti tako da- § leč, da so hoteli prodajati ponarejene dragu-l| lje. Ta predlog so pa -juveliirji odklonili, čes da hi bila stvar preveč ru-skantna ter bi utey nila priti prav hitro na dan. Stvar j« pa prišla kljub temu na dan. Vsled številnih ovadb je bil-o aretiranih te dni šest -agentov, ki so izdali tudi juvelirje. Agente so pridr-Žali v zaporu, doči-m 90 juvelirje, ki inia.j-o va.. velike trgovine v notranjem mestu'ter so veljali doslej za najeolidnejše -tvrdke, zaslišali ter pustili zaenkrat na svobodi. Dveh cd lopo-vov oblast ni mogla še zaslišati, ker se nahaja eden na oddihu na francoska Rivieri, drugi pa v Opatiji. Doslej ugotovljena škod-a, ki so jo ti ljudje povzročili, znaša nad l -milijardo in 2U0 milijonov madjarskih kron.
— Probudni izlet prek« Nemčije v Belgijo in Anglijo. Na različna vprašanja glede izleta Probude v velikih počitnicah naznanjamo, da priredi društvo okrog 16. julija tri,tedensko poučno potovanje preko Salzburga, Miin-chena, Strasburga, Luxenburga, Bruselj«, Oslende v London in se vrne preko Sout-hamptena v Hamburg, Berlin, Dresden, Pra-ho, VV-ien v Ljubljano. Natančne informacije t se bodo interesentom doposlali okrog 1. maja
t. 1. -Prijave spaejetma Probuda, gospodarski odsek, Ljubljana, Resljeva cesta 13/11.
— Roparski napad na Simplon — ekspres.
V bližini Bukarešte sta napadla te dnu dva maskirana roparja Simplon-etespree. Skočila sta na vlak ter hotela prisiliti -potnike z revolverjem v rokah, da hi jim bili izročili denar in dragocenosti. Slučajno -sta se nahajala v (kstičnem vozu dva policijska uradnika, ki sta bita takisto oborožena iz revolverji ter sta roparja -pregnala.
— Umrljivost in poklic. -Na podlagi zadnjega ljudskega štetja -so prišli, -statistiki do zanimivih ugotovitev glede razmerja med umrljivostjo in poklicem. Glasom teh podatkov je -umrljivost najuižja pri duhovnikih. Ce označimo mortaliteto božjih služabnikov s 100, slede drugi poklici v sledeči .skali: Vrtnarji 108, kmetje 114, ribiči 143, ključavničarji 158, čevljarji 100, kovači 173, zelezm-. carji 185, krojači 189, zdravniki 202, klavrn 211, pivovarji 245, Ik-očijaži 207, gostilničarji 274, berači in krošnjarji 338.
L]ibi)m.
1— Občni zbor Novinarskega udružo-nja. Včeraj dopoldne se je vršil v damski sobi kavarne Emona« občni zbor ljubljanske sekcije JNU. Zborovanje je bilo številno obiskano, vodil ga je urednik Virant. Predsednik centralne uprave Krešo Kovačič iz Beograda je poročal
o	novinarskem pravilniku, o vprašanju brezplačnih voznih listkov za novinarje ter o almanahu, ki ga izdaja JNU. Na občnem zboru je bil-o sprejetih nekoliko novih članov. Vsa poročila so bila soglasno sprejeta. Zborovanje se bo nadaljevalo.
1 — Regulacija. Ko so popravljali Prisojno ulico iu jo -tam, 'kjer se stika z Alumljevo cesto. zniževali, da bi se voda odtekala, sm-o napovedali, da to popravilo ne bo mnogo vredno in da bo treba višino utice zojk1 dvigniti, da se voda ne bo nabirala v Bohoričevi ulici ali pa kje drugje, ampak da se bo zlivala na dvorišče belgijske vojašnice. Sedanje deževje je dokazalo točnost naše napT vodi. Voda se sicer ne zbira v Bohoričevi ci v kleti g. DrašČka, ampak pred ,/oprav-g. Marinkota. Izvrstno j»n l>ožii2,igij»'t(' vojaš-ljeni kanal na tistem vo,*lJ1(>isk<> telovadnico niče, ki gleda n-a novo nesrečni trikotnik 11« Taboru. Toda ^ ^ vojagn.jco jtl '|'abo-zeinlje, ki	odtok deževnice tako, da je
rom! la	hi	vojašnico v neznosnem
aumiu "Menda je tisti kup zemlje, na katerem m nekdaj stala stara >ibla j tarska baraka , m1 poseben način posvečen, da še ga ne prim1-’ nobena lopata in noben kramp. Ali pa more-i biti namerava na njem postaviti slavni iu*s 1 trosvet poseben »Turkov park* po vzoru slovečega Liktarjovega parka« pred Ulico n« Grad«, ki pa je tudi že vreden temeljite poprave oziroma odprave? Prav lepo pa ‘V’!”! da jejo regularna dela v Bohoričevi u i< i čast, komur čast!
Položaj delavstva v Jugoslaviji.
Predavanje univ. proi. ilr. Bilimoviča v društvu »Soča«.
Dne 24. t. m. se je v društvu »Soča« vršilo zaključno predavanje te sezone, združene z zabavnim večerom. Večer je ctvoril g. Š v i 1 i g o j, ki je pozdravil predavatelja g. univ. prof. dr. Bili m o -vica. Predavatelj je sicer rodom Rus, toda obvlada gladko slovenščino.
Predavanje je pričel s konstatacijo, da se mora položaj delavstva v Jugoslaviji skrbno preučevati in na tej podlagi voditi socialno politiko. Predavatelj je iz poročil državne inšpekcije dela in delavske zbornice navedel s pomočjo nazornega diagrama nekaj številk naše socialne statistike.
Inšpekcija je izvršila v letih 1920—24 °d 100 do 8150 obiskov na leto po raznih delavnicah. Število nadzorovanih delavcev je znašalo od 36.000 do 175.000. Število leta 1924 zavarovanih delavcev je znašalo 459.000, torej je bilo nadzorovanih vsega skupaj 38%. Prav mnogo obra-V?'' ne zadostuje, posebno v južnih kra-v Sloveniji pa je v tem oziru na sla-veH USniarska industrija. Dalje vlada nekod ^igijena v živilskih obratih, po-
• .	ttilnajo parni kotli dosti varnost-
mn naurn,, i	~	■
N . . .r ttV, kar povzroča mnogo nesreč.
1	°brati imajo za posledico ninn-crn11*020 mec^ delavci. Delavci tudi g trpe v sled stanovanjske bede. .v® vzrok teh razmer je po mnenju 8- Predavatelja v splošni gospodarski krm. Tudi Jugoslavija ima nekatera higienskim zahtevam odgovarjajoča pod-jeta. Kajti delavec v slabih delavnicah Prične mrziti delo, sovražiti delodajalca. Razredna zavest postaja pri njem močnejša in vodi do ekstremov.
Največ nezgod beleži pri nas lesna industrija, vsled cirkularne žage. Inšpekcija dela je dalje ugotovila dokaj primerov zaposlenja mladoletnih ljudi (tudi pod 12 leti), žensk pri težkem ia nočnem delu.
Delovni čas je bil v predvojni Srbiji določen na 10 ur, v Avstriji na 11 ur. Leta 1919 so uvedli osemurnik, hkrati pa cel niz izjem, ki so parale lizi rale za-
konsko določbo osemurnika. Inšpekcija dela je izdala v Sloveniji do 167 dovoljenj prekoračenja osemurnika. Osemurnik stopi v veljavo le, če ga štiri petine delavcev pri tajnem glasovanju sprejme. Nepopolnost podatkov inšpekcije dela je, da sicer navajajo gibanje mesečnih plač in njih kupne moči, ne navajajo pa rasti vrednosti povprečne produkcije, od katere zavisi obstoj industrije in blagostanja države.
Povprečna nominalna mezda se je dvignila od 403 Din leta 1921 na 103 0 leta 1924, ko se je malo stabilizirala.
Realna mezda se določa po kupni ceni hrane. Leta 1921 je plačal delavec 170 dinarjev za hrano, leta 1923 485 Din in leta 1924 351 Din.
Ulomek nominalne mezde z realno je znašal aprila 1921 2.39, leta 1924 pa 4,85. Torej je delavec leta 1924 skoro petkrat več zaslužil kot je izdal za samo hrano. Seveda brez ozira na druge izdatke. Rastli so tudi socialnopolitični tri-buti, kot zavarovalnina za slučaj bolezni.
Leta 1925 je delavec v Sloveniji zaslužil le 84% svoje realne predvojne mezde, dočim je v Zedinjenih državah zaslužil 153%, v Češkoslovaški 114%, v Italiji 114%, v Vel. Britaniji 107%, v Franciji 101%, v Avstriji 100%, v Nem-
Predavatelj je opozarjal na važnost pametne socialne1 politike. V nasprotnem slučaju vstajajo razredna nasprotja, delavci prično vedno glaosneje zahtevati dostojanstvo človeka in radikalizem, kakršnemu je podlegla tudi predavateljeva domovina, ima tu najtrdnejša tla.
G. predavatelju se je za stvarno in ve-levažno predavanje v imenu »Soče« zahvalil prof. Z g r a b 1 j i č. Po predavanju se je vršil zabavni večer, na katerem so sodelovali pevski oktet, ki je zapel par lepih pesnvi, solo-altistinja gdč M i -k 1 a v č i 5 e v a , kuplete pa sta pela gg. Vodopivec in akademik Del C o 11.
Radiofonija.
xx.
Ako primerjamo napredek radiotoni-je po državah Evrope, se nam samo vsili vprašanje: ali je Jugoslavija res tako revna na duševnih 'in zemeljskih zakladih, da mora zavzemali tako žalostno mesto? Eno samo pošiljalno postajo imamo in še o lej ni dositi slišati. Sosednja Avstrija ima že tri, a jih dobi še tri (Celovec, Linz, Insbruck). Švica in Češkoslovaška imata po štiri postaje (na C. v Pragi, Brnu, Bratislavi in Košicah); NeAičaja jih ima kar 19 in je prva v Ev-
štev'i^° štev'^u ’n kvaliteti, pa tudi po aparatov.
»^Predek so pokazali Cehi.
V
5 'KVSr^e '	efetetiraih
Program je^vr^a^oVv KW:
lahko ponosni.	e^i	nanj
Na Dunaju čujemo Brno Uborno nekako kakor domači postaji na Rosen luiglu in Stubenringu. Ali kadar Dunai pošilja, nam prevpije Brno; zato poslušamo Brno le tedaj, ko Dunaj počiva n.
Pr. ob nedeljah iu praznikih od 1(j. ! j ^
ure dopoldne in večkrat od 7.-8. zvečer. ^‘Poldne od 3'A do 4. moremo nemote-" pisati borzna in razna poročila CTK L ga 'tiskovnega urada); čuje se iz-'lako nekako, kakor da govornik 'u govori precej glasno
razločno.
Izteklo nedeljo nam je priredilo Br-\ čreden užitek. Brnski radioklub je P* i rodil razstavo, a Radio-Zurnal Brno (val 521) je priredil posebno slavnost. Po slavnostni uverturi je govoril poštni minister o pomenu radiofonije za vsaik kulturni narod. Češka vlada hoče, da v sak Čeh more biti deležen teh dobrot že s priproslimi aparati; ali tudi tujina naj ima priliko, seznaniti se s kulturno višino češkega naroda. Za njim je govoril župan, na to član svelovalstva Radio-Zurnala ( tako se postaja imenuje!) in končno predsednik kluba. Culi smo izborno, tako nekako, kot čujete to v Ljubljani govornika v gledališču, ako sedite v prvi vrsti. — Ali v Sloveniji čujete »mo? Na Dunaju prav radi poslušajo ,{>'iio, ker jim v to zadoščajo enocev,kasti aparati.
Na Dunaju, 22. aprila.
Čital sem, da ljubljanski klub priredi na tamošnjem vzorčnem sejmu tudi — radio razstavo. Izvrstna misel! — Lanska razstava v Zagrebu je rodila precej vspeha. Ni dvoma, da razstava na ljubljanskem sejmu raznese po vsej Jugoslaviji več zanimanja za to epohalno iznajdbo. — Ako se razstava uresniči, poskrbim, da bodo razstavljeni aparati jugo-slovenskega izuma, ki delajo v tujini čast našemu imenu, — le domovina še nične ve o vsem tem. — Ta del razstave bo najzanimivejši!!
Zadnjič sem poročal o pariškem izumitelju prof. Belinu, ki je na Dunaju, v Gradcu in Budimpešti postavil in preizkušal svoje aparate za brezžično pošiljanje slik. — Ali Belin je dobil nevarnega 'tekmeca iz Berolina. Prof. dr, Karo-lus vodi poskuse med Berolinom in Dunajem, ki so tudi pokazali presenetljive vspehe. Njegovi aparati so bolj enostavni in prenosi slik enako dobri.
Ali vse to so šele začetki za ono veliko nado, ki jo danes goji človeštvo: gledanje v daljavo — radiokino. Raziskovalci so na pravi poti in gotovo ni več daleč čas, ko bodo ljudje v poljubni oddaljenosti med seboj govorili dn obenem se bodo videli na gibajoči se sliki: videli bodo vsak nasmeh, vsak gib, vsako kretnjo, pa slišali »e bodo jasno in razločno, kakor da sede z« eno mizo! Človeštvo kolosalino napreduje!
Komaj 50 let je minulo, odkar je iznašel Amerikanec Groham Bell telefon. Točno na petdesetletnico prvega Bellovega uspeha so prvič brezžično govorili med Ameriko in Anglijo. — Do gledanja v daljavo pa človeštvo ne bo čakalo daljnih 50 let. To je vprašanje mesecev, kvečjemu let, n epa desetletij. — Kmalu torej pride čas, ko'bodo ljudje na stotine tisoč kilometrov odaljenosti gledali, videli, kaj se nekje godi. N. pr. v Pragi bo sokolski zlet; nekaj tisoč sokolov bo izvajalo proste vaje. Fotografi bodo pridno delali — in njihove žive slike boste gledali istočasno v Ljubljani! — Letos tega še ne bo, ali kdo ve, da se vse ne posreči že do prihodnjega zleta?!
A. G.
Šport.
Včerajšnja prvenstvena nedelja je prinesla nepričakovano razočaranje. Jadran, ki je v tekoči spomladanski prvenstveni sezoni zelo nazadoval, je zmagal nad Primorjem. S to tekmo je Jadran dokazal, da se mu je mogoče meriti z najboljšimi nasprotniki v našem nogometnem okrožju, kakršen vtis je zapustil tudi po končani pretekli jesenski sezoni,
v	kateri se je plasiral tik za slovenskim prvakom; nepričakovani napredek Ja-dranovega moštva je pripisati enotnosti duha in medsebojnemu zaupanju, ki je vladalo v moštvu na eni strani, ter izrav-nanju notranjih neprilik v klubu samem na drugi strani. S tem je Jadran zopet zavozil v svoj stari lanski tir; pričakujemo pa tudi, da bo v tem smislu vozit tudi nadalje ter mu k dobremu uspehu iskreno čestitamo. V naslednjem prinašamo podrobnosti:
SK Ilirija komb. : SK Trbovlje — 12 :
0 (6 : 0). Ilirija nastopi v kombiniranem avoštvu rezerve in juniorjev. Svojega nasprotnika je vsestransko prekašala in ga z lahkoto obvladala. Tekmo, ,ki pa ni nudila vsled svoje raztrganosti nikakega športnega užitka, je sodil zadovoljivo g. Fink.
SK Jaran ; ASK Primorje — 2:0
(2 : 0). Primorje nastopi v svoji običajni postavi, Jadran pa brez Martinaka, na cegar mestu je fungiral mladi Banovec. Jadran preide takoj v ofenzivo, diktira oster in hiter tempo in potisne Primorje popolnoma v defenzivo; Primorje je bilo vsled hudega pritiska Jadrana prisiljeno vztrajati v tem stanju — z malimi izjemami — do konca prvega polčasa. Duševni in dejanski vodja Jadranovega napada je bil Rape, ki se je nahajal v izredni formi; igral je svojo najboljšo tekmo. Po njem pade tudi nekako v sredi prvega polčasa prvi goal za Jadran. Proti koncu prvega polčasa zviša Jadran po desni zvezi Zomer-u rezultat na 2 :0. V drugem polčasu Jadran ofenzivno zelo popusti ter se, hoteč obdržati doseženi rezultat, potegne deloma v defenzivo. Vsled tega Primorje močno navaljuje, toda vsaka pozitivna akcija se mu vsled sijajne obrambe Jadrana — Perko in Pečnik — ponesreči in rezultat, ki je bil ob polčasu ostane tudi do konca tekme. Dobra je bila tudi halves — linija Jadrana, posebno pa se je odlikoval njen vodja Kern. Primorsko moštvo 'je bilo v drugem polčasu precej boljše, kakor v prvem, sioer pa, v splošnem ni zadovoljilo. Posebno je razočaral srednji krilec Bu-tjevič, ki je bil dosti pod običajno formo. Splošno se z obeh strani ni izrabilo precej situacij. Jadran je igral malo preveč estro, sicer pa svojo najboljšo tekmo v tekoči sezoni. Tekmo je sodil dobro g. Hus. Publike okrog 100, ki je v večini »drukala« za Jadran. Vreme in igrišče slabo. Obe tekmi sta se vršili na igrišču Ilirije.
Hasena : SK Ilirija rez. : ASK Primorje rez. _4:i.
SK Ilirija : ASK Primorje — 2:0.
Tekma je bila vsled dežja ob polčasu prekinjena.
Gospodarstvo.
VELESEJEM V BASELU (ŠVICA).
Od 17. do 27. aprila t. I. se vrši v Ba-selu X. vzorčni velesejem. Ta velesejem je dandanes svetovnega pomena, Iker nudi uvoznikom in interesentom iz vseti držav priliko, da se temeljito seznanijo s Švica lisko produkcijo. Izboljšanje gospodarskega položaja v Švici se kaže v prvi vrsti v tem, da so cene padle. Posebno pa se obrača pozornost kupcev na izborno kvaliteto in povoljne dobavne prilike. Našim pridobitnim krogom se obisk tega velesejma najtopleje priporo-
1 a. a k ati se vidijo po vseh železniških postajah, v javnih lokalih in uradih. V >a u bodo našli naši pridobitni krogi 'se proizvode, ki jih v Jugoslaviji potre-Hijemo. Trgovske zveze med Jugoslavi-
m Švico se razvijajo od dne do dne m U eden od glavnih ciljev velesejma v Baselu pa je pospeševanje mednarodnih zvez na trgovskem in industrijskem p«-ju. Švicarsko blago tekmuje dan danes kar najuspešneje tudi glede cene s proizvodi vseh drugih držav, Špecielno z nemškim.. To dokazuje najbolje dejstvo, da so posehli IX.# velesejem kupci iz nič manj kot 32 držav. Nobena druga institucija m v stanu dati interesentom glede kakovosti in obsega švicarske produkcije tako dobrih informacij. Legitimacije
za brezplačen vstep na velesejemski prostor dobe obiskovalci letošnjega velesejma pri upravi baselskega velesejma, pri vseh švicarskih trgovskih zbornicah ter švicarskem konzulatu v Zagrebu. Za vizum se plača samo pol takse. Legitimacije služijo obenem kot železniški vozni listi za vožnjo po švicarskih železnicah po znatno znižani ceni. Vse podrobne informacije daje brezplačno Švicarski konzulat v Zagrebu, Preradoviečva ulica 24. tel. interurb. 4—39,
X Poštna hranilnica je uvedla poslovanje l blagajniškimi nakaznicami. Te
bodo služile za nakazila večjih denarnih zneskov (do 1,000.000 Din) med poštno-hranilničnimi zavodi v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Sarajevu in se jih bo lahko posluževalo tudi občinstvo, ki se sicer ne udeležuje čekovnega prometa. Stranka, ki želi izvršiti nakazilo na svoj ali na kak drug naslov v eno zgoraj označenih mest, vplača znesek pri iblagajnici poštne hranilnice v Ljubljani 'in prejme za vplačani iznesek nakaznico na blaga;-nioo poštne hranilnice v Zagrebu, Bec-gradu ali Sarajevu. Ta izplača prezenti-ramo nakaznico naslovniku, ki je označen na nakaznici, proti legitimiranju, kakor ga predpiše vplačnik sam. Slednji mora sam skrbeti za to, da naslovnik prejme nakaznico. Podrobna navodila za poslovanje z blagajniškimi nakaznicami daje občinstvu blagajnica poštne hranilnice v Ljubljani. Pripominja se, da se izdajajo take blagajniške nakaznice Audi računoimetinikom v breme njihovih čekovnih računov na podlagi nalogov za izplačilo (abr. št. 110), na katerih se mora v ta namen tiskano besedilo primerno spremeniti. Za te blagajniške nakaznice se pobirajo samo pristojbine, ki sicer veljajo za čekovna izplačila v gotovini.
To Ib ono.
J. S. Turgenjev:
DVA BOGATINA.
Kadar pri meni omenijo bogatina Rot-šilda, kateri podeljuje iz .svojih ogromnih dohodkov cele tisoče za vzgojo otrok, za ozdravljenje bolnih in za oskrbo nebogljenih starcev, sem vesel in zadovoljen.
No in ko sem vesel in zadovoljen se ne morem ubraniti spominu na ubogo kmečko družino, ki je vzela siroto sorodnico, pod svoj raztrgani rokav.
»Če vzamemo Katrico«, je govorila žena, »bodemo potrosili zadnje svoje groše za njo in ne bomo imeli, da bi si s čini kupili soli za kruh.
»Bomo pa neslanega jedli,c je odgovoril kmet, njen mož.
Kako daleč ima še Rotšild do tega kmeta!
HIPNOTIČNA POROKA.
Ne\vyorško sodišče za ločitve in raz-poroke se je bavilo te dni s senzacionalnim slučajem. Neki SOletni, prav dobro situiran trgovec, poročen s 601etno damo, je zahteva! razporoko. Njegova soproga pa ni bila samo 30 let starejša od njega, temveč tudi izredno grda. Mož je dolžil svojo ženo, da ga je hipnotizirala ter v hipnozi prisilila, da jo je poročil. Sodišču se stvar vendarle ni zdela prav verjetna. Poklicalo je torej izvedence. Toda njihova mnenja so bila različna. Dočim so trdili nekateri, da ni verjetno, da bi bilo mogoče izsiliti od hipnotizira-nego človeka tako dalekosežno obljubo kot je zakon, so trdili drugi, da je to nasprotno prav lahko mogoče. Vsled te divergence izvedeniških mnenj, si je moralo pomagati sodišče končno samo iz zagate in izreklo je sodbo, ki je za ameriško pravosodje prav karakteristična. Glasi se: Domneva, da bi se poročil mlad, jako dobro situiran mož z žensko, ki je 30 let starejša od njega ter vrhu tega še nenavadno grda, ni prav verjetna.
ato mora tičati za to poroko nekaj drugega. Sodišče je mnenja, da je iskati za to poroko v dejstvu, da je bila dama. ki o razporoki noče ničesar slišati, pred poroko hipnotizerka. Krogu njenih klientov je pripadel tudi tožitelj, zato'ni iz-Iv j učeno, da je zlorabila svojo hipnotično moc ter prikovala mladega moža nase.
Na podlagi te domneve je izreklo sodišče sodbo na razporoko. Mladi mož je torej svoboden, stara dama pa tudi. Spričo njene hipnotične moči ji pač ne bo težko sugerirati kakeiiHi drugemu moškemu, da je kljub svojim <30 letom m svoji grdosti sijajna partija.
Potreben
tJUBMANA
PUTIFARKA IN NEDOLŽNI JOŽEF, KI NI MOGEL OSTATI NEDOLŽNI JOŽEF.
Te dnii se je prijavil sodišču v Šabcu kmet Sreten Marjanovič ter izpovedal, da je izvršil pred 12 leti umor, radi katerega ga tako peče ve®t, da se mora prostovoljno javiti, ker so oblasti. nanj pozabile. Povedal je sledečo htiskm jo:
Začetkom leta 1914 je prižel služit za hlapca k premožnemu kmetu Dragoljubu Milosavljeviču, Žepa njegovega gospodarja, mlada, brhka Jelka, ga je jela že iprvu dan izpeljevati. Vendar pa se je skušnjavam nekaj časa hralbro upiral, v prvi vrsti iz strahu pred gospodarjem. Končno pa jse vendarle prilegel in med njiim in Jelko se je razvilo intimno razmerje. Po par tednih ga je jela peči vest, to pa tembolj, ker se mu je zdelo, da Milosavljevič nekaj sumi. Zato je pobegnil n-eke noči v Bosno. Toda že tretji dan se je pojavila Jelka v ieti vasi ter ga ni zasledovala samo z ljubezenskimi ponudbami, temveč ga je jela celo nagovarjati, da bi umoril njenega moža. Sreten je ostal trd, neizprosen, mož jeklen — pa ne za dolgo časa. čez kake trii tedne se je vrnil zopet k Jelki in ljubezensko razmerje se je nadaljevalo. Ker pa ga je jela Jelki zopet nagovarjati, da bi trnom! njenega moža, je sklenil v nepokoju svoje vesti in v svojem Obupu, da napravi vsemu konec.
Ko se je peljal meseca maja 1914 Milosavljevič s svojo ženo in nekim sledom v Šaha«, jih je pričakoval Sretan v gozdu. Ko so se pripeljali mimo, je skočil s puško v roki izza grma ter velel Milosavljeviču, naj ustavi, To'©3 je zgodilo. Nato je ukazal Milosavljeviču in njegovemu prijatelju, da stopila z voza. Ko se je tudi to zgodiilo, jie pomeril d [>uško na Jelko, ki ga je pričela v smrtnem strahu milo prositi usmiljenja. Toda vse ni
nič pomagalo: Z dvema ddbro merjenima streloma jo je ubil, nakar je odšel mirno v šabac ter se prijavil sodišču. Pridržali so ga v zaporu, toda do obravnave ni prišlo, ker je izbruhnila med tem svetovna vojna ter je uioral odriniti k vojakom. V komitašld skupini majorja Tiankosiča ise je udeležiil vseh bojev, končno je 'bil meseca oktobra 1915 pri umiku srbske armade pred Mackensemoan težko ranjen in ujet. Iz ujetništva se je vrnil šele sedaj. Njegova prva pot je bila na sodišče, da se zadosti pravici.
Sodišče je Marjanovičev! želji ugodilo ter ga pridržalo zaenkrat v zaporu, zdi se pa, da utegne romati od tam v blaznico, ker je njegova povest tako romantična, da ni .izključeno, da je plod domišljije umobolnega.
MODERNO HOTELSKO ŽIVLJENJE.
Organ francoskih hotelirjev Hotel et 1 or-risnre« kliče: Francoskim hotelom preti pogin, če 'jiih ne dvignemo nemudoma na moderni niveau. Francoski hotelirji bi se morali uičiti od svojih kolegov v Švici, Avstriji, Nemčiji, Italiji — predvsem pa seveda — v Ameriki, kako je treba hotelski obrat izboljšati in izpopolniti, da je bivanje v hotelu pra-
vi	užii tok.
Tako eksistira na primer v Nemčiji stroj, ki osnaži v eni minuti 150 parov čevljev. Okrogle krtače in kr tačice na elektični pogon opravijo to delo. Ena očisti čevlje blata in pralhu, druga jih namaže s kremo, tretja ji‘m da blesk. Lepota Čevljev pri tem niti najmanj« ne tipi. Ta stroj bi se moral torej na vsak način uvesti v francoskih hotelih. Dalje bi morali uvesti francoski hoteli oiiočja zabavišča pod vodstvom izprašanih učiteljic. Nekateri ljudje vzamejo na potovanje seboj svoje otroke, vsled česar ne morejo ob Okovati gledaliških predstav in tudi raznih dingih prireditev. Če pa je v hotelu otroško za-
bavišče, puste otroke v hotelu, kjer se lahko zabavajo pod nadzorstvom učiteljic po cele dneve. Kar velja za otroke, velja 'tudi za pse. Seveda pa pes ne pride v otroško zabavišče, temveč v razkošno opremljen oddelek za pse, kjer se kratkočasijo psi pod nadzorstvom' posebnega živinozd ravnika. Da mora imeti dalje vsak hotel lasten kino in radio, se razume samoposebi.
Sedaj pa najvažnejše: Table d' hote je v času divje avtomobilske vožnje anahronizem. Hotelski gost mora dobiti o<b vsakem časupodnevi kot ponoči, dobro hrano ter ne sine biti navezan mi penzijske ure. Dalje je vpoštevatii, da ima marsikateri gost pokvarjen želodec ter si ga noče pokvariti z rafrn-maji hotelske kuhinje še bolj. Kadi tega bi morale eksistirati v vseh boljših hotelih tudi kuhinje za posebno dijeto, ki bi postregle bolnim gostom z jedili, kakršne jim1 je predpisal zdravnik. Ce se francoski hotel tako preuredi ter se uvedejo vse omenjene novosti in izboljšanja, se bo stanovalo v njem kot v raju, hotelirska obrt'pa bo pr0cvitala.
: Kriminaliteta v Jugoslaviji. Te dni je bila izdelana kriminalna statistik« m iej0' 5995 za vso držam Glasom te statistike je bilo izvršenih preteklo leto v naši državi 632 umorov. Največ jih odpade na mesec avgust, nam. reč 69, nato slede oktober s 03 in januar s 60 slučaji. Ubojev je bilo 507. Glede ubojev ranžirata na prvem mestu meseca septembei in oktober s po 54 slučaji, nato Slede juii, januar, december, avgust, ter na sedmem mestu februar lin maj. Število težkih telesnih poiškodb je anašallo 4056. Največ Se jih je pripetilo meseca avgusta, namreč 416, nato slede oktober s 412 slučaji, april z 280, september s 379, november s 337. Ropov je bilo vsega skupaj 410. Največ jih je bilo izvršenih meseca oktobra, najmanj decem/bra in janu-
arija. Od vseh zločinov je bilo izvršenih največ tatvin, namreč 13.469. Prvo mesto zavzema mesec oktober z 22444 slučaji, nato sledi marec z 2234 slučaji, avgust z 2116, najmanj tatvin se je pripetilo meseca decembra. Detomorov je balo 186. 'Naprani predlanskim je število zločinov lansko leto v splošnem padlo. Samo število posilstev .se je zviša!«'. Posilstev je bilo 433. Največ se jih je pripetilo v mesecih juniju, juliju in avgustu. Število 'kriminalnih splavljenj je naraslo na 225. Celokupno število krivičnih del, vstevši prestopke in pregreške, znaša 105.190. Največ kriminalnih 'dejanj v splošnem je bilo izvršenih me- 4 seca avgusta.
: Kdor ima slabo pisavo, dobro misli.
Dr. Williani T. Rott s pittsburške univerze je objavil psihološko razpravo, v kateri prihaja do zaključka, da imajo v splošnem grdo pisavo samo inteligentni ljudje. Inteligentni človek misli 20krat hitreje, kot more pisati. Vsled tega je gibanje njegovih mišic od napenjanja anož-gan tako ovirano, da je rezultat diveroen-ce grda pisava. Kdor ima malo v glavi, pravi profesor Root, ta ima čas, da slika črko tako, kot je pravzaprav predpisano.
: čuden nestvor. Neka 2(Vletna zdrava žena v Velikem Bečkereku je rodila te dni popolnoma abnormalnega otroka. Glava ni imela skoro nobenega temena, čelo je bilo popolnoma rudinentarno, tako da :je izgledal obraz kot kaka groteskna karikatura. Velikanski ušesi sta viseli plosko ob glavi nizdol. Glava je tičala tako gtoboko v 'ramenih, da vratu sploh ni' bilo videti. Čudno oblikovane roke so segale do peta. Nestvor je kmalu po rojstvu umrl.
Jack London:	66
Morski vrag.
Mugridge se je čudno, trdovratno oklepal življenja in je kmalu šepal po ladiji, sedaj je meral opravljati dve službi; bil je kuhar in kabinski streže. Johnson in Leach sta bila ustrahovana in batinami kot poprej; pričakovala sta, da bo konec lovskega časa obenem tudi konec njunega življenja. Ostali so živeli kot psi in njihov neusmiljeni gospidar je ravnal z njimi kot s psi. Jaz sem še precej dobro shajal z Woliom Larsenom, dasi se nisem mogel popolnoma otresti misli, da bi eJdino prav ravnal, da bi ga ubil. Neizmerno me je očaral, neizmerno sem se ga bal. In vendar si ga nisem mogel misliti mrtvega. V njem je bila neka vztrajnost, kakor da bi bil večno mlad, in ta je vzbujala v meni te občutke in jih zopet udušila. Videti sem ga mogel samo vedno živečega, vedno vladajočega, v vednem boju in razdejanju, v katerem je sani ostal živ.
Ko smo bili sredi črede in de bilo morje prenemir-no, da bi spustili čolne v morje, se je zabaval med drugim s tem, da je spustil v morje čolne z dvema veslačema in enim krmarjem, katerim se je sam pridružil. Bil je- tudi dober strelec in je prinesel na krov marsi-kako kožo, ki jo je dobil v nemogočih lovskih okoliščinah, kot so se lovci izražali. Zanj je bila neka potreba, da se je tako igral z življenjem in se boril zanj proti siloviti premoči.
Učil sem se vedno več momarstva, in nekega lepe-
ga dne — kar se je sedaj redko namerilo — sem doživel to zadovoljstvo, da sem sam vodil in poveljeval ladijo in pobiral čolne. \Vclfa Larsena je namreč, zopet napadel njegov glavobol; od jutra do večera sem stal pri krmilnem kolesu, vozil po oceanu za zadnjim ,od-vetemim čalncm ter vzc4 zvečer njega in pet ostalih čolnov na krov brez vsakega povelja ali nasveta kapitana.
Včasih simo tudi naleteli na viharje; v tistih krajih so namreč viharji prav pogosti; sredi junija smo doživeli tajfun, ki je bil zame jako pomemben in jako važen zavoljo izprememb v mojem življenju, ki jih je povzročil. Ta vrtinčasti vihar se je moral zajeti blizu svojega središča; Wolf Larsen je bežal od njega proti jugu, najprvo pod dvojim malim jadrom, na koncu pa pod golimi drogovi. Nikdar si nisem mislil, da more bili morje tako razburkano. Valovi, kakor smo jih dotlej doživeli, so bili kakor majhni valevčki v primeri s temi, ki so merili pol morske milje od grebena do grebena in so se vzdigovali, lahko rečeni, višje kot so bile* naše jambore. Bili so tako veliki, da se niti sam Wolf Larsen ni upal ladije obrniti, dasi ga je vihar gnal daleč proti jugu in od črede morskih psov.
Ko se je tajfun polegel, smo morali biti precej na potu, po katerem vozijo veliki prekoafriški parniki. Tedaj pa smo se na veliko začudenje lovcev naenkrat znašli sredi morskih psov, druge črede ali zadnje straže, kakor so rekli; to je bilo nekaj jako nenavadnega.
Seveda smo spustili čolne v vodo in ves ljubi božji dan so pokale puške in se je vršilo neusmiljeno klanje.
Tisti čas se je prigodilo, da se1 mi je približal Leach. Baš sem zapisoval kože zadnjega čelna, ko je prišel v temi k meni in mi dejal tiho:
»Ali mi morete povedati, gospod Van Weyden, kako daleč smo od obale in v kateri smeri leži Jokohama?«
Razveselil sem se, ker sem vedel, kaj je1 imel v mislih. Povedal sem mu smer — zapadno-severo-vzhodno kakih petsto milj daleč.
»Hvala, gospod,« je bilo vse, kar je rekel, ko je izginil v temi.
Drugo jutro smo pogrešali čoln št. 3 y- Johnsonom in Leachem. Pogrešali smo pa tudi vodne sodčke in skrinje za živež z vseh ostalih čolnov kakoi tudi postelji in mornarske torbe obeh mornarjev. Wolf Larsen je bil besen. Dal je razviti jadra in odplul proti zapadu-seve-iczapadu;dva lovca sta vrh jambore neprestano pregledovala morje z daljnogledi, kapitan sam pa je hodil po krovu kit razjarjeni lev. Predobro je poz"al mnje nag-iienje do ubežnikov, da bi bil mene poslal za opazovalca.
Veter je bilo deber toda izpremenljiv; ampak najti tisti mali čoln na neizmernem sinjem oceanu je bilo ravno tako težko kot iskati šivanko v kopici sena, Larsen je drvel na vso moč, da bi prišel med ubežnika in suho zemljo. Ko pa je to dosegel je križalir po morju se m pa I ja, kjer je vedel, da morata voziti.
(Dalje prih.)
promenadne, bele in barvaste, ovratnike vseh vrst in fason, pentlje, samoveznice, žepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne ” JotrebSčine. svilene trakove, Čipke in vezenino. - • Nizke cene. — Velika izbira samo pri
“Srajce,
JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA
blizu Prešernovega gpomenika ofc> •vod«
MALI OGLASI
Cena oglasom do 20 besed Din 5*—• vsaka nadaljna beseda 50 par. ^
Postranski
zaslužek
primemo *a vsakogar. — P-ojannila proti mamki 1 dinarja. Propagandna reklamna družba * o. z., Ljubljana, 9elenburg»va ulica 7/H.
Uradnica
s prakso, veš&a knjigovodstva, korespondence, strojepisja ter vseh pisarniških del iS5e službe za takoj ali pozneje. Ponudbe na urpavo dnevnika pod šilro >Agilna 50<
Inštruktorja
matematike za VIII. gimnazijo sprejmem. Ponudbe z navedbo honorarja na upravn. pod:	»Vesten*
D0Il0!	DOSLO!
Vrtnice, dalije,
gladiole ravnokar doSle v | različnih barvah. Lepotilna grmovja, »adike cvetlic in zelenjadi priporoča Ivan Simone, vrtnar, Ljubljana, Gradišče 12.
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana,
nudi
najtinejši in najokusnejši namizni kis Iz vinskega kisa.
0	ZAHTEVAJTE	PONUDBO	I
TehnlCno ln hlgljenlCno najmoder-neje urejen® klsnrna v Jugoslaviji.
>ma< Dubljana, »urtnJiK« cesta *t. la, II. nadstropja.
Vrtnarske zadeve i.
posreduje	:
Goikova »Vrtnarska šola“ v Kranju.
Damam in
gospodom
»e nudi lep zaslužek z razpečavanjem parfumerije.
kapital 200-Din za vzorce. — Pismene p° nudbe pod »Postranski za-,luiek< na Propaganda, d.
o. z., Ljubljana, Selen-burgova ulica 7/II.
TRO. IND. O. D.	***
Maka knHge. pravila, cenilce, račune, letake, Ca*o-pile, KpoUe. brošure, posetnice ln roaoledntee. «*“ *■ -.-ftovr.tae,r0ov.^^^
iKTrSuj uradna tiskovine.
titkarno »Merkur« v Ljubljani Andrej fever. Iidajaldj 1> okorni «r«inl* ALBKSANDKR ŽRLKZNIKAB -	>***
Trcjovski pomočnik
z večletno prakso, službe, najraje v Ljubljani. — Ponudbe prosi na upravo lista pod ljiv«.
Proda se
posestvo z hi&o im nek!'i zeiroljSSa v Zn gorju Savi St. 112 ipo ugodni ce-— Katarina PHjman.
Oglašujte v »Narodnem Dnevnikucl