256. številka.
Ljubljana, v četrtek 7. novembra 1901.
XXXIV. leto.
Izhaja VBak dan zvečer, izim&i nedelje in praznike, ter vetja po poitt prejoman aa avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K BO h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoBüjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h te M dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se isvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu SL 12. Upravništvu naj se .blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v opravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
»Slovenski Narod" telefon št. 34. — »Narodna tiskarna" telefon flt. 85.
Laška univerza v Trstu.
Dogodbe na vseučilišču v Inomostu bo dvignile ves lahonski tabor in tisti narod, ki je doslej najbrezobraznejše in najkrutejše teptal načelo narodne ravno-pravnosti, zahteva v imenu tega istega načela »roje posebno vseučilišče in sicer v Trstu. In — glej čudo! — Tista vlada, ki odreka Slovencem in Hrvatom najpotrebnejše kulturne pripomočke, ki niti Cehom na Moravskem neče dovoliti utrakvistič-nega vseučilišča, ta ista vlada se čisto nič ne ustavlja zahtevi Lahov, nego jej hoče celo ugoditi v najkrajšem času, v dveh ali treh letih, kakor je baje obljubil naučni minister Härtel.
Z načelnega stališča nimamo južni Slovani seveda čisto nič proti zahtevi, da se za Lahe ustanovi vseučilišče. Kakor vsak drugi narod, tako imajo tudi Lahi pravico do vseh kulturnih pripomočkov, in tudi pravico do svojega vseučilišča. Ali vj,lic temu se moramo z vso silo in z naj-brezobzirnejšo odločnostjo izreči proti temu, da se ustanovi laško vseučilišče v Trstu in čisto gotovo je, da naleti vsak vladni poskus, ustanoviti v Trstu laško vseučilišče, na najljutejši odpor od strani južnih Slovanov. Ustanovitev laškega vseučilišča v Trstu bi bila krivica južnim Slovanom, bila bi nam in tudi državi sami v največjo nevarnost in največjo škodo in zato ni z nami v tem oziru sploh nič paktirati.
Italijanski narod živi v naši državi kompaktno samo na južnem Tirolskem in v mali goriški Furlaniji. Laški visokošolci dunajske univerze so sicer v spomenici, ki so jo te dni izročili rektorju, utemeljevali ustanovitev laške univerze v Trstu tudi s tern, da so avstrijske primorske pro-vincije proglasili za italijanske, ali to je drzna falsilikacija. Izvzemši omenjeno goriško Furlanijo, bivajo v Primorski Italijani samo sporadično, v nekaterih mestih, kjer tvorijo  deloma umetno vzdrževano
večino, in od koder si laste po krivici go-spodstvo nad celo Primorsko, ki je pa vzlic temu pretežno slovenska in hrvatska. Italijani bi torej smeli kvečjemu zahtevati, da se jim ustanovi italijansko vseučilišče kje na južnem Tirolskem, kjer je jedro in največji del njihovega naroda naseljen, v Trstu pa jim ne gre in se temu protivi tudi državni in naš slovanski narodni interes.
Ustanovitev italijanskega vseučilišča bi pomenila velikansko pridobitev za uresničenje italijanskih narodnih in iredenti-stičnih ciljev. Gojenci tega vseučilišča bi preplavili ne samo vso Primorsko in Dalmacijo, ampak tudi sosedne dežele, v prvi vrsti Kranjsko, vse javne službe bi sčasoma prišle v laške roke, vsa uprava in justica bi se v še večji meri poitalijančila, nego je sedaj, in še bi preostajalo obilo izobraženega proletarijata. Naj se nam ne očita, da pretiravamo. Avstrijsko laško meščanstvo ne more svojim sinovom pre-skrbljevati druzega kruha, kakor s tem, da jih sili v »učene poklice«, kajti na polju trgovine in obrtnosti nazaduje laški narod na celi črti, in so na pr. v Trstu Prusi že skoro vso veletrgovino ter industrijo dobili v roke. Ako bi se ustanovilo v Trstu laško vseučilišče, bi vsled tega produci-ralo akademične inteligence veliko več, kakor je more živeti v teh deželah, in bi bila slovanska inteligenca v nekaj letih popolnoma izpodrinjena, slovansko prebivalstvo pa v popolni oblasti Lahov.
To je vzrok, da se bomo z vso možno eneržijo upirali ustanovitvi laškega vseučilišča v Trstu, in da se ne bomo ustrašili nobenega sredstva, da se ta namen prepreči.
Vladi je odprta druga pot, po kateri lahko pride do istega smotra, ne da bi komu storila kako krivico. Nemci reklamirajo obstoječa vseučilišča zase in nečejo dopuščati, da bi se dale na njih drugim narodnostim tudi le najmanjše pravice. Dobro! Vlada se lahko vsemu temu ogno
s tem, da ustanovi v Ljubljani tako vseučilišče, za kakršno se je izrekel deželni zbor kranjski, vseučilišče, na katerem bi se tako Slovenci, Hrvatje in Srbi, kakor Italijani in Nemci lahko izobraževali v svojem jeziku, na katerem bi bile vse te narodnosti ravnopravne. Deželni zbor kranjski je v ta namen dovolil znatno svoto pol milijona kron, in torej izvršitev tega namene ni posebno težavna. S tem bi bilo ustreženo vsem, odstranjene pa bi bile tako našemu narodu, kakor celi državi, preteče velike nevarnosti, ki bi jih brez vsacega dvoma rodilo italijansko vseučilišče v Trstu.
To je naše stališče glede zahtevanja, da se v Trstu ustanovi italijansko vseučilišče, in tako vlada in Italijani naj bodo prepričani, da je bomo znali krepko varovati.
V LJubljani, 7. novembra. Zasedenje Mitilen.
Francozi hočejo zasesti otok Mitilene ali stari Lesbos pred zalivom Smirne. Mitilene je bilo prebivališče pesnikinje Sappho, meri okoli 1750 kma in šteje 40.000 prebivalcev, večinoma Grkov. Otok je bogat in rodoviten. Mesto Mitilene šteje 20.000 prebivalcev in ima veliko trgovino. Zasesti ga hočejo Francozi, ker imajo več zahtev, katerih Turčija noče izpolniti. Tako zahtevajo, da se milijonarju Lorandu vrnejo posojeni milijoni, da se priznajo vse francoske šole, katere vodijo verske družbe na Turškem, da se priznajo vse francoske bolnišnice, da se smejo sezidati iznova tekom 1. 1895 96 med armenskimi nemiri porušene šole in druge take stavbe in da se prizna kaldej-ski patriarhat.
Angleška zabavljanja.
Cesar se je bilo nadejati, se je zgodilo. Chamberlainovo primerjanje sedanjega postopanja Angležev proti Burom s postopanjem Nemcev 1. 1870/1 je zbudilo v Nemčiji   pravi   vihar ogorčenosti.
Vojaški častniški krogi so razburjeni do skrajnosti. Neki star general je dejal: »Skozi in skozi nehoneten je narod, ki ima za voditelje take može!« Častniki se izražajo najodkritosrčnejše o Chamber-lainu, in gotovo je, da ve o vsej aferi tudi cesar. Gotovo pride žalitev Cham-berlaina v kratkem tudi v drž. zboru na razgovor. In takrat bo moral vojni minister braniti čast velikonemške armade. Za nas je zanimiva ta afera le toliko, ker je došlo med nemškim narodom, ki je simpatiziral ves čas z Buri, in med Angleži sedaj do popolnega razkola. Simpatiziral je z Angleži le dvor, ker je zvezan z angleškim dvorom s sorodstvom. Angleške vlade in angleške armade ne sovraži danes menda noben narod bolj kot nemški. »Times« zategadelj v zadnjem času opetovano napada Nemčijo ter jo hoče strašiti z rusko-angleško alijanco. Rusi pa bodo Anglijo kvečjemu rabili v lastno korist v Aziji, sami ji koristili gotovo ne bodo.
Vojna v Južni Afriki. V Londonu vlada velik strah. Poraz polkovnika Bensona, ki je padel v bitki pri Brakenlagte s polkovnikom Quin-nessom vred, ta veliki poraz Angležev še vedno ni docela pojasnjen in prihajajo vedno večje potankosti na dan. Sedaj se poroča, da se je menda udala vsa brigada. Buri pa so vojake in podčastnike izpustili, obdržali pa 24 častnikov. Kitche-ner poroča, da so jih odgnali zvezane in da jih mislijo Buri postreliti za revancho, ker je dal Kitchener postreliti nekaj burskih častnikov. Med ujetimi angleškimi častniki je nekaj odličnih, zgodovinsko-slavnih imen. Zato je razburjenje v Londonu tako grozno, kakor po porazih Methuenii ob Moderriverju in Bullerja ob Tugeli. Ogromne množice so se prerivale v nedeljo okoli vojnega urada in čitale na deskah zapisana imena ubitih in ujetih vojakov. Iz Bruslja javljajo, da so Buri že ustrelili častnika Doyleja in sicer
LISTEK.
Jerica in Marta.
Povest. Spisal Rudolf Ar k o. (Dalje.)
»Kaj vendar čepiš vedno doma! Menda šteješ svoje srebrnjake? Za koga pa tako hraniš, saj vendar ne misliš nesti ? seboj v grob,« mu je govoril stari Jäger, ki je bil po vsej okolici znan kot človek, ki ima sila dober želodec. Kjer je zbolel kak prašič, kak teliček, pa so njega poklicali. In takrat je bila pri Jagrovih — gostija.
»E, oče, ne bom jih nesel, ne. Ali mislite, da bom vedno fantoval?«
Drugi kmetje so odpirali oči ter začudeno gledali Tomaža. Nič kaj niso mogli razumeti teh Tomaževih besedij. Glave so imeli z rokami podprte, usta odprta in tako so se trudili in trudili, da bi razumeli besede Tomaževe; toda nikdo ni imel več popolnoma normalnih mislij. Sempatje se je slišal kak zategnjen »e« in zopet so — zijali . . .
Skozi okno so legle temne sence v sobo ter nekako omamile pivce, da je ta ali oni povesil težko glavo ter jel po malem dremati. Od daleč se je culo zvo-njenje . . . Postalo jo nekako tiho, mirno. Tomaž je vstal, plačal ter odšel. Pivci so jedva zapazili, ker skoraj vsi so bili pijani,
omamljeni od alkohola in od vročine, ki je puhtela iz velikanske peči. In tako so v tem stanju pozabljali ono gorje, ki jim je drugače morilo dušo — toda ne, saj so bili vajeni tega gorja. Niso se zavedali samega sebe, ker so preveč zagazili v propast, ker so prišli do prepričanja, da mora biti tako. In tako so se navadili vsega, če jih je kdo tepel po hrbtu, nastavili so mu še glavo, samo da jim je govoril sladko. Besede so razumeli, udarcev niso čutili . . .
Domov grede je jel Tomaž zopet premišljevati vso zadevo. Kar misliti si ni mogel, kako bi bilo, če bi se res oženil. Kako bo moral vse pripraviti, da bo dovolj spodobno za nevesto, ki je vendar najboljšega navajena pri župniku. In popraviti bi moral hišo, vsaj prebeliti jo bo moral — in pa nekaj nove oprave bo treba. In vrstila se mu je misel za mislijo . . . Kako bo prijetno, ko bo videl brhko Jerico, kako se obrača po hiši. In gospod župnik ga bo morda tudi zdajpazdaj ob iskal — to ga bodo zavidali vsi sosedje. Skoraj ni več mislil, da bi moglo biti sploh drugače, nego da vzame Jerico. Popolnoma je živel v ideji, da bo njegova žena . . .
In ko je legel k počitku, se ni mogel niti prekrižati, kar vedno so mu uhajale misli na ženitev. Koval je naklepe, nove naklepe ...
Naposled je zadremal.
Toda še v sanjah je videl kaos raznih dogodkov, ki so se zgodili ali ki se imajo zgoditi . . .
Zunaj se je nebo zjasnilo in nastala je krasna zimska noč, ona jasna noč, ki ne pusti človeka mirno spati. In od daleč se je culo fantovsko petje . . . Zdajpazdaj je kdo glasno zavriskal, da se je culo daleč po čistem zraku. In odgovarjali so psi ter lajali na vso moč . . .
II.
Na precej obrabljenem stolu je sedel filozof Svetlin. Mala petrolejska svetilka mu je razsvetljevala debelo knjigo, ki je ležala pred njim odprta. Zunaj so padale snežinke ter jedva slišno udarjale na okno.
Bil je zimski večer, ko človeku tako prija domače ognjišče. In tudi Svetlin se je počutil nekako zadovoljnega, srečnega, ko je slišal prasketanje ognja, ko je videl, kako so švigajoči plameni črtali po tleh in po steni svetle, ognjene jezike, ko mu je blagodejna toplota objemala ude ter ga zazibala v nekako polspanje ... V pritličju je nekdo igral melanholičen valček.
Naslonil se je na naslonjač, si prižgal cigareto ter z napol zaprtimi očmi gledal sivkastovišnjeve kolobarčke dima, ki so se vzdigovali proti stropu, kjer so se združevali v dolge, tanke oblačke ter plavali lahno po zraku ...
Spomnil se je, da danes še ni pregledal časopisov, katere jo na večer dobil s pošte.
Zdajpazdaj se mu je prikazala lahna rdečica na obrazu ali ga je posilil smeh, toda naenkrat je nekako jezno napel oči, vrgel časopis na mizo, rdečica mu je zalila obraz ... še enkrat je pogledal ono vrstice, ki so ga tako vznemirile, samemu sebi ni verjel — toda ni se motil: istinaje!
Torej njegovo izvoljenko, njegovo Marto obrekuje nekdo v časopisu, ki je namenjen »slovenskemu katoliškemu ljudstvu«. Ta človek predbaciva njegovi iz-voljenki, da ima »pregrešno znanje«, da dajo kot učiteljica mladine »slab, pohujš-ljiv vzgled« . . . Sicer ni navedena imenoma, toda vse okoliščine, začetne črke, kraj nekje na Notranjskem — vse kaže, da je ona — njegova Marta! . . .
In v srcu ga je zabolelo.
Njegovo ljubezen uazivlja anonimen človek znanje, ki pohujšuje mladino . . .
Ta čista, mlada ljubezen je pregrešna! In dozdevalo se mu je, da smatra dopisnik ljubezen, sploh vsako ljubezen za — pregrešno znanje. Začel se mu je studiti ta človek, ki ima tako nizko naziranje o ljubezni, tem najvišjem daru božjem.
Njegova vest pa je bila čista, njegova ljubezen — neomadeževana ... To ga je tolažilo, to mu je dalo moč . . .
(Dalje prih.)
kot    prvo    represalijo    za ustreljenega Broeckmanna. Nadaljnje represalije Blede. General Botha je sporočil Kitchenerju, da bo dal   odslej   nadalje za vsakega ustreljenega Bura ustreliti angleškega častnika. Končno se poroča, da sta v bitki z Ben-sonom bila zadeta dva burska poveljnika: Oppermann je  bil  ubit, Kristijan Botba pa ranjen. Angleški kralj je pri sprejemu iz Avstralije vrnivšega se prestolonaslednika   dejal,  da  vsak   dan   moli za mir. Molitev kralja  Angliji pač ne pomore iz vedno  večjih   blamaž.   Pomagalo  pa bi, ako  bi   kralj   poslal Chamberlainu, ki se v tej  vojni  bogati, plavo polo.   Tudi državni   zakladni   kancelar  Hicks-Beah je dejal,   da  je   vlada   pripravljena skleniti časten in pameten mir.   Da doseže tega, bo treba  še novih žrtev.   Izredno veliko posojilo — je dejal kancelar — je narod manje obtežilo   kot vsa   prejšnja posojila in   ni   denarnega   trga   zelo vznemirilo. Davek  na  sladkor  in  drugi  davki niso preveč  težki;  konsumenti  radi   njih ne trpe preveč.   Dohodninski davek je sedaj višji   kot  je   bil   med   Krimsko vojno, a vzlic temu davkoplačevalci radi plačujejo, ker so dobri patriotje. Kancelar je končno obžaloval, da ne more reči, da je strašna vojna   končana,   in   da  bo možno davke odpraviti,  kajti celo to je možno, da se bodo   davki v prih. zasedanju   morali še zvišati.   Patriotizem  dobrih davkoplačevalcev   je   torej   v   najvišji nevarnosti, kajti tudi pri bogatih Angležih se idealizem pri denarnici neha.
Občinski svet ljubljanski.
V Ljubljani, 5. novembra. (Dalje.)
Nečuvene razmere na pokopališču.
Najbolje in za pokopališki odsek najpoučneje bode, ako pustim o pokopaliških razmerah govoriti mestnega fizika, zdravstvenega svetnika dr. Ivana Koprivo, ki v svojem uradnem poročilu z dne 7. maja t. 1. razmere na pokopališču pri sv. Krištofu popisuje tako le:
»Kar se sveta kot takega tiče, se mora pripoznati, da je isti v namen mi-rodvora povsem sposoben. Droben gramoz in pa pesek dopuščata zraku dovolj dostopa do globokejših plastij ter omogoču-jeta, da trupla hitro strohne in razpadajo. A pomisliti je vendarle, da služi prvotni del pokopališča (takozvano staro pokopališče) že 120 let temu namenu, da se je svet že najmanj 14 do 16krat prekopal, da je isti z organičnimi snovmi že tako prenasičen, da je prej podoben humusu, kakor pa pesku, in da je vsled tega že izgubil prvotno svojo lastnost , namreč luknjičavost in z isto možnost rušiti or-ganične spojine v najkrajšem času. — Vrhu tega so pa te razmere na mlajšem delu mirodvora še neugodnejše. Tukaj je bila nekdanja »Turška jama«, katera je služila za dobavo peska in gramoza. Za novi njeni namen je bilo treba, kakor povdarja upraviteljstvo pokopališča, nad 100.000 voz različnega materijala navoziti, da se je jama vsaj deloma zasula in se danes še vidi, da se mrliči ne pokopavajo v tako zvani prvotni svet, temveč v pepel, v smeti, v staro razpadlo opeko itd. Naravna posledica tega pa tudi ni izostala: mrliči namreč veliko dlje ne strohne ali pa celo sploh ne razpadajo, temveč se ohranijo in mu-mifikujejo. Tudi to je prav pogosta prikazen na tem delu pokopališča.
Leta 1871. prekopavali so se grobovi povprek po preteku 7 let in to je prisililo oskrbništvo pokopališča isto razširiti. — Kakor zadnje povečanje so bila prejšnja razširjenja brezdvomno iz istega vzroka potrebna in kakor je bil mestni magistrat že pred 30 leti prisiljen, ugovarjati proti-postavnemu hitremu prekopavanju, tako se mora tudi danes protiviti temu, da se radi pomanjkanja prostora grobovi odpirajo in prekopavajo v obrokih 8 let in tudi deloma preje.
Za našo državo velja v tem oziru predpis, kateri določa 10 let kot najkrajši rok za prekopavanje. Ogrski zdravstveni predpisi zahtevajo 30 let in nekatere država v Nemčiji celo 60 let kot najkrajšo dobo v to svrho.
Akoravno kažejo te številke nenavadno veliko razliko, imajo vendarle brez-
dvomno vse namen preprečiti neracionalno izkoriščanje pokopališč, llacijonalna pa postane pokopaliika uprava še-le tedaj, kadar se pusti zemlji toliko časa, da za-more razkrojiti vse nji izročene organske snovi, kadar torej tudi kemiška preiskava ne more v zemlji preiskovati več organskih spojin, kakor se jih je nahajalo v isti pred prvim pogrebom, kajti vsako drugo ravnanje moralo bi provzročiti progresivno nakopičevanje organičnih snovij.
Da na lastne oči proučim te razmere na našem mirodvoru, prisostvoval sem celi vrsti prekopavanj ter našel, da se na starem pokopališču (droben pesek in gramoz) nahaja v grobu, ki je bil prekopan po sedaj običajnem turnusu, krsta dobro ohranjena, tako da jo je treba s kram pom razbiti in le v redkih slučajih je ista vdrta.
Semtertje se najde nekoliko ostankov obleke; okostje je navadno v celem obsegu jako trdno in leži navzglavji na malo spremenjenih ostružkih, na vznožji pa je dno krste zastrto z neko polzko črno tvarino. Na lobanji so prav pogostoma n a h a j a j o 1 a sj e; v isti pa — navadno na zatilnici — približno 150 do 300 gr temno rujavih ostankov mozga n. Kosti so lahke, gladke, le redkokdaj polzke in še zastrte (dno lobanje) s pokostnico. Pesek pod krsto je do globočine 20 do 30 cm navidezno z organičnimi snovmi in-fikovan; v celem grobu pa očitno nasičen z organskimi odpadki, tako davprimeri z n e p r e k o p a n i m svetom dela vtis humusa. — Pod krsto je prav pogosto cela plast mešičkov; na okostju posebno na glavi pa različni črvi. Od prejšnjih pogrebov najde se še nekoliko lesa in pa vse polno kosti.
Take so razmere na takozva-nem starem p o k o p a 1 i šč u v g r o b i h, kateri se — kakor omenjeno — po preteku približno 8'3 leta prekopavajo.
Vsekakor neugodnejše so razmere na novem pokopališču. Tukaj se polože mrliči v navoženi materijal, kateri sestoji večinoma iz pepela, pomešanega s plastmi cestnega blata; deloma pa tudi iz čresla in apnenih odpadkov iz plinove tovarne itd. V poslednjih tvarinah se mrliči ta korekoč osuše in konservujejo, tako da izgledajo kakor mumije, katere ostanejo v grobih nešteto vrsto let popolnoma nespremenjene.
V pepelu mrliči sicer trohne, vendar pa tako počasi, da se pri našem običajnem turnusu najdejo kosti povem ohranjene in vrhu istih tudi še deske od krst iz zadnjih dveh turnusov, tako da se z današnjim m r 1 i č e m p o 1 o ž e v grob še leseni ostanki treh krst, toraj vseh na tem  prostoru pokopanih.
Seveda je v tej meri tudi okostje še jako dobro ohranjeno; kosti so težke, na površju polzke, črepinja na spodnjem delu deloma zastrta s pokostnico, na lobanji lasje; v glavi se nahaja približno 200 do 400 gr črnih ali temno rujavih ostankov možgan ali so pa možgani sploh ohranjeni kot smrdljiva, belo rumenkasta, v sredini še krvava masa v množini približno 1 kg do IV4 kg.
Skoraj v vseh slučajih, v katerih je bil tukaj mrlič z obleko, posebno pa s sukneno obleko pokopan, je ista še ohranjena in v nekaterih slučajih se je tudi držala okostja še s m r d lj i v a, m e h k a, rumenkasta tvarina v obliki maščobe. Na tleh krste se najde precej debela plast organičnihsnovij.
Pogreša se pa tukaj črvov, mešičkov in drugih ostankov živalskih bitij.
Če se z ozirom na te razmere upošteva še nadalje tudi vspeh kemiške preiskave zemlje našega pokopališča, potem se sme pač trditi, da svet na novem pokopališču sploh ni sposoben za ta namen, kajti vzlic izdatne množine apna je že sedaj po trikratnem prekopavanju popol-
noma nasičen z organičnimi snovmi. Vzrok temu bi bilo po mojem mnenji iskati v navzočnosti različnih kislin in soli, katere se nahajajo v pepelu in katere ovirajo na-selbo živih bitij; tem pa pripada brezdvomno pri razkrojitvi organičnih tvarin prva uloga.
Iz vsega tega je toraj razvidno, da se grobi na celem pokopališču prekopavajo, predno mrliči strohne in posledica tega je, da pridejo mrliški ostanki na površje, da se razkrojitev organičnih snovij, katera bi se morala le v globoČini groba vršiti, vrši tudi deloma na površji pokopališča, da tukaj okužujejo zrak in provzročujejo te razmere celo vrsto zdravstvenih pomislekov, ne glede na barbarično žaijenje humanitetnega in estetičnega čuta, če se pred očmi občinstva izkopavajo grobovi in pri tej priliki razbijajo s krampi mrtvaške rakve, meče na pcvršje obleka, okostje in drugi mrtvaški ostanki, da se na ta način naredi prostor za drugega mrliča.
Kar se tiče zidanih grobnic, moram konštatovati, da so iste večinoma prenapolnjene, da se v nekaterih nakopičuje krsta na krsto, da je zidovje sicer sezidano s cementno malto, da so pa pokrovi brez izjeme v tem smislu pomankljivi, da prepuščajo plinom izstop na površje, kar bi se moralo seveda v prvi vrsti preprečiti.
Mera površne ploskve in pa globo-čina grobov odgovarja dotičnim predpisom in tudi vsem zdravstvenim zahtevam; nikakor pa ne ves obseg pokopališča z ozirom na število prebivalcev, oziroma mrli-čev, katerim ima ista služiti. To sledi neposredno iz predstoječih podatkov, ker se mora turnus za prekopavanje grobišč leto za letom krčiti. Natančneje se razvidi iz sledečih številk. Na celem pokopališči se
namreč nahaja:
I. zidanih grobnic   .... 181
II. družinskih grobnic ... 50
III. lastnih grobov    .... 268
IV. grobov za odrasle   .   .   . 7906 V. grobov za otroke    .   .   . 2840
skupno   .   . 11245 Mrličev se je pa pokopalo:
leta 1897...... 1227
»   1898...... 1187
»    1899...... 1237 in
»   1900...... 1341
torej povprek 1243; na razpolago bi pa bilo pri Oletnem turnusu na podlagi predstoječih številk 1249 grobov za vsako leto. A z ozirom na naraščajoče število prebivalcev je umevno, da je tudi ta račun optimističen, in da se ne ujema z dejanskimi razmerami, in sicer tem manj, ker se leto za letom vsled prodaje zmanjšuje število razpoložljivih grobišč, tako da se dandanes prekopavajo grobovi že po preteku osmih let.
Kar se tiče vprašanja glede odprave vseh navedenih zdravstvenih nedostatkov na obstoječem pokopališči pri sv. Krištofu je mnenje podpisanca, da bi vsekako kazalo napraviti nov mirodvor, in sicer kar najhitreje mogoče.
Z ozirom na moderne zdravstveno zahteve pri napravi novih pokopališč ne morem si misliti, da bi taka naprava obrestovala velikanske z isto združene stroške; temveč sem prepričan, da bi naložila mestni občini hudo breme; nasprotno pa pač zagotovila najlepši red v tej zadevi za vse čase.
Radi tega vzdržujem še tudi danes svoj dotični predlog iz leta 1897., kateri gre na to, da se prič no posvetovanja pokopališkega odseka ter da isti stopi v do-tiko z upraviteljstvom sedanjega pokopališča, prepustivši le temu prednost za napravo novega pokopališča. Šele, če bi taka pogajanja ne imela zaželjenega uspeha, nastala bi neobhodna potreba, isto napraviti na stroške mestne občine.
Prošnje za razširjenje dosedanjega pokopališča bi seveda iz gori navedenih razlogov ne mogel priporočati, pač pa bi se dalo s primernimi napravami na istem (z nasutjem takozvanega novega dela z zdravim in primernim materijalom do ni-vela starega dela) omogočiti nadaljno uporabo pokopališča pri sv. Krištofu poleg pokopavanja mrličev na povsem novo zgrajenem pokopališču. Seveda bi se morala uporaba starega omejiti le za manjši del mesta, tako da bi turnus za prekopavanje grobov odgovarjal vsem zdravstvenim zahtevam.« (Konec prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 7. novembra.
— Gospod Podgornik pisal jo nekako apostolsko pismo gospodu Cotiču, in ta je  to  pismo kot nekako prevažno razodevanje na občnem zboru »Kdinostiu prečital. Podgornik v svojem listu nič novega ne nasvetuje, obrabljeni plašč skup nih  »dogovorov« visi že dolgo  časa po vseh plotovih na Slovenskem, in živ krdt se zanj  ne briga.   Novo glasilo v Ljubljani ali pa »Edinost« v Trstu, kot skupno glasilo   vseh   miroljubnih   in slovenskih polovičarjev!   Tudi ta recept pisali so že drugi  in od g. Podgornika   dosti boljši politiki;  žal, da na  ta recept zvarjen zdravila nobena mačka piti ni hotela! Pustite to komedijo, ko vendar sami pripo-znate, da ste moralno onemogli in da niti pri vrabcih na strehah najmanjšega vpliva nimate!   Sedaj,   ko   stoji Goriška pred  osodepolnimi  d e ž e1n o z b o r ~ skimi  volitvami,  ravno  sedaj bi naši   goriški   prijatelji potrebovali nekaj plitvihfraz, katerenaj bi jim pogum jemale!   Na Podgorni-kove in Cotičeve limanice se ne bodemo vsedli   niti   na Kranjskem,  niti   na Goriškem.    Na    Tirolskem    stare katoliške stranke in pa krščansko-socialne stranke sam papež zjediniti ni mogel, nas pa naj zjedinita Podgornik ali pa Cotič?! Mi smo torej Podgornikovo epistolo v koš vrgli, kamor spada?
— Witgenstein na Slovenskem. Ta znani »železni« praški žid bi rad napravil pri gradnji bohinjske železnice največji dobiček, in kakor razmer kažejo, mu pri tem naša slavna vlada ne napravlja nikacih ovir. Witgenstein bi rad posnel celo smetano, industrija v južnih kronovinah pa naj ostane brez naročil in brez zaslužka, dasi je vlada na vse kriplje oznanovala, da se bode pri gradnji druge zveze s Trstom na omejeno industrijo največji ozir jemal. Potrebovalo se bode mej drugim veliko cementa, posebno pri predorih. Neka Witgensteinova družba ima v Kraljevem dvorcu tovarno, kjer iz odpadkov železne industrije fabricira nekak poluprodukt cementa. Če se ne motimo, se ta produkt imenuje »schlackencement«. Na Gorenjsko bi se ta polucement dal nekoliko ceneje dobaviti, nego cement iz naših južnih tovarn. Zadnje pa je izvrstno blago, mej tem ko je Witgensteinov polucement, kakor rečeno, blago najnižje vrste. Tudi se pozna šele kakih deset let, torej je naravno, da še nimamo skušnje, je h za večje predore ta »schlackencement sploh rabljiv ali ne. Ali vzlic temu ima Witgenstein upanje, da pride s svojim polublagom tudi na Kranjsko, kakor je že prišel na Koroško, ker je videti, da hočejo podjetniki nekako tako ceno graditi, kakor so se svoj čas ceno gradile dolenjske železnice. Pri tem bode oškodovana domača industrija na drugo stran se pa stavijo tuneli sami v nevarnost, ker se ravno ne ve, jeli Witgensteinov cement za te stavbe rabljiv ali ne. Tu bodo morali državni poslanci malo zaropotati, da naša vlada ne zleze pred Witgensteinom s tisto ponižnostjo pod klop, kakor navadno zleze pred njegovim prijateljem, gospodom Taussigom!
— Trgovska in obrtna zbornica. Poroča se, da se razpuste trgovske in obrtne zbornice tekom decembra ali januvarja meseca, volitve pa da se bodo kmalu potem vršile.
— Poboj v klerikalnem društvu. V društvu katoliških rokodelskih pomočnikov v škofji Loki napravili so dne 3. t. m. »veselico« s petjem, nagovorom in komičnim prizorom, kakor je pač že navada v takih društvib. Pri ti lepi priliki, in da se primerno zaključi sveto leto, so klerikalci zopet jedenkrat izkazali svojo surovost. V gostilni pri očetu Tinkovcu so »katoličani« neotesano dražili druge na-vzočne ljudi, a ko je neki Vipavec ugovarjal, so ga klerikalci prav zverinsko napadli, ga pretepli in naposled vrgli na cesto s tako silo, da je odletel ob zid in si črepinjo razbil. Ranjenca so še tisti večer morali prepeljati v ljubljansko bolnico. Ko je zdravnik okoli hodil, izvedeli so za ta katoliški poboj tudi oblastveni organi. Aretirali so najprej nekega mlekarja. Ko se je izkazalo, da ničesar ne ve, iskali so druge.   Neki glavni klerikalni
agitator, sila pobožen hujskač je, vprašan, kdo se je udeležil poboja, imenoval moža, ki se izza mize še ganil ni in njegovega
tasta, ki je pobiral Tinkovčevo kruljevo hčer, ko jo je katoliška druhal na tla podrla. Orožniki so oba aretirali in bila sta 20 ur popolnoma po nedolžnem zaprta. Svetujemo tema, naj tožita tistega klerikalnega lopova, ki jih je po krivici obdolžil uboja. Kadar bo obravnava o tej stvari,bomo o njej poročali, ker se pri ti priliki utegnejo izvedeti še druge zanimivosti iz »katoliškega« tega društva.
— Rajše anarhist kakor liberalec je na Češnjici pri Selcih neki krščanski konsumar. Mož sicer ni tako bistroumen, da bi iznašel smodnik, če bi ga še ne imeli, in se tudi ni povspel sam do take anarhistične izjave. Prav dobro pa vemo, ker smo tudi že druge konsu-marje culi v podobnih oblikah govoriti, kdo je oče takih salamansko neumnih izjav. Na Češnjico zahaja pogosto v to družbo katoliških konsumarjev sam dr. Krek, oče krščanskega socializma. Gospoda dr. Kreka pa  poznamo.   Če bi njega ne objemal za
I vratom Molar, prepričani smo, da bi imeli Slovenci gotovo med seboj anarhiste. Sama božja previdnost je zapeljala dr. Kreka skozi tista vrata za šenklavško cerkvijo, ki jih»stražita dva moža, ki imata precej anarhistične obraze. Kakšne bedarije prodaja dr. Krek na Češnjici, moramo si pač misliti, ko slišimo take izjave, od ljudi, ki se »Naroda« in »Rodoljuba« tako boje, kakor otroci parkeljnov. Pred nekaj tedni so imeli tu svedrci ustanovni shod za mlekarno v selški dolini. Radovedni smo, katero bode poprej, ali bode mlekarna prej ustanovljena, ali bode rečeni konsumar prej — anarhist.
— Škandal na pokopališču. V torek prinesli so vaško siroto, neko 60 let staro ženo iz Tipčan v Pograje po-kopat. Revici ni ves čas nič zvonilo. Kako tudi — saj ni bilo plačnika za zvonjenje. Pograjski kurat Štefan Jenko prišel je sicer v svoji običajni špehasti opravi mrtvo zagrebsti, nikakor pa ni dovolil, da bi se revici zvonilo, niti tistikrat, ko so jo spustili v grob! Pogrebci zavzeli so nevarno stališče proti duhovniku, orjaške kmetske pesti pričele so se proti popu vzdigovati, malo je manjkalo in Jenko bi jo bil dobil po čeljustih. Ni mu preostalo druzega — kakor pobegniti v župnišče. — Da, vera res peša, pa pri duhovnikih, ki jo imajo za molzno kravo.
— Pogreb Ferda Kersnika je včeraj prav živo pokazal, kako splošno spoštovanje je vžival nepozabni pokojnik ne samo v krogu svojih sodrugov in trgovskih tovarišev nego sploh v vseh slojih ljubljanskega meščanstva. Nepregledna je bila vrsf.a onih, ki so ga spremili na poslednjem potu. Naj omenimo posebno zastopnike tvrdke Fr. Ks. So u van, g. Ferdinanda Souvana in mlajša dva gospoda Souvana ter mnoge šefe prvih tukajšnih firm in člane »Merkurja«. Izmej odličnjakov so skazali rajniku zadnjo čast: deželni glavar g. Oton D e t e 1 a , podžupan g. dr. Karol B 1 e i w e i s vitez Trsteniški (g. župan je bil odsoten iz Ljubljane), predsednik trgovske zbornice g. Josip K u š a r , predsednik mestne hranilnice g. Vaso Petri-čič, župan iz Spodnje Šiške g. Josip Vodnik, ravnatelj c. kr. gimnazije g. Andrej Senekovič, ravnatelj višje dekliške šole g. dr. Lovro Požar, vodja gluhonemnice g. J. Primožič, mnogo gg. profesorjev, učiteljev, obč. svetnikov, meščanov itd., zastopnice ženskih podružnic Ciril Metodovih in dolga vrsta narodnih dam. »S o k o 1« je korakal na čelu sprevoda v dveh četah z nad 30 članov in zastavo pod vodstvom podsta-roste dr. Kušarja in odbornikov. Pred hišo je zapel pevski zbor pod vodstvom g. Štamcarja žalostinko, istotako na pokopališču ob grobu. Vencev in šopkov je bilo kakih 25 poklonjenih. Iz dobe, ko je blagi pokojnik deloval v Trstu v krogu tedanjih probuditeljev imenujemo dodatno k včerajšnjemu poročilu še zdaj živeče starejše rodoljube iz one dobe, ti so: g. Ante Truden, veletržec in rodbina njegova, vitez N a b e r g o j , rodbina Mankočev, Matko M a n d i č , pevo-vodja B a r t e 1 j in še več druzih, katerih imena so skupno z onim preminulega Kersnika zapisana v zlati knjigi raz voja slovenstva v Trstu in okolici. Njih
delo je bilo plodno in je rodilo krasen sad, kakor smo ga videli dozorevati od dne do dne lepše ! Slava torej spominu že umrlih in slava imenu še živečih bo-riteljev iz one dobe!
— Odbor dramatičnega društva nam piše: V svoji zadnji seji sklenil je odbor dramatičnega društva soglasno, da se glede internih društvenih razmer, zlasti kar se tiče personalnih zadev, ne bo spuščal v nikake časnikarske polemike, ker so za odbor merodajne le pogodbe, v katerih so razvidne vsakemu članu obojestranske pravice in dolžnosti. Namišljene krivice bo odbor natanko vedno preiskoval, in če se izkažejo opravičene, poravnal; nasprotno pa se bo poslej strogo ravnal po določilih pogodeb in disciplinarnega reda.
— Nadzorništvo nemških sol. Po odhodu gosp. Profta so se učitelji nemških šol močno zavzemali za to, da postane nadzornik kak izkušen pedagog-strokovnjak. Ta njihova zahteva je dobila izraza tudi v nekem nemškem listu in bili so, kolikor smo izvedeli, precej nevoljni, ko je bil imenovan sedanji nadzornik nemških šol. Sedaj imajo malo zadoščenje. Gospod nadzornik hodi namreč, baje vsled naročila dež. šolskega sveta, v primernem času poslušat vadniške učitelje, da spozna, kako se na ljudskih šolah poučuje. To se seveda mnogostransko
— komentira.
— Občni zbor „Zveze slovenskih kolesarjev" vršil se je včeraj v tukajšnji Fantinijevi restavraciji. Po predsednikovem pozdravu prečita tajnik poro čilo o delovanju tekom zadnjega društvenega leta, iz katerega posnamemo sledeče: Kakor prejšnja leta, stavila si je zveza tudi letos nalogo ustanavljati nove zvezne postaje, ki preskrbujejo potujočega kolesarja z najnujnejšimi potrebščinami. Napravila jih je v tekočem letu 13 novih, in sicer na Kranjskem 8, na Goriškem 4 in na Štajerskem 1. Vseh postaj je sedaj 42.
— Ko so napravili členi bratske »Češke ustfednf Jednoty Velöcipedistü« v času od 12. do 18. avgusta t. 1. izlet v naše slovenske pokrajine, bila je zveza, ki je prevzela častno nalogo, voditi vse priprave za dostojen sprejem naših severnih bratov. Posrečilo se ji je to v zvezi s »Slov. plan. društvom« in z drugimi narodnimi društvi v Ljubljani in na deželi docela in v znak hvaležnosti za ta trud prejela je naša Zveza prekrasno darilo čeških dam, bogate bandero z znakom češke zveze na eni in z napisom; »Na
•^2_
pamet vyletu česk^ch cyklistft 19 —ö-01«
8
na drugi strani. Ob ti priliki sprožila se je tudi izborna misel, da bi se ustanovil nekak slovanski toming-club, ki bi zdru zeval v sebi vse avstrijske slovanske kolesarje po vzgledu že obstoječega »Avstr. toming-dub«-a. O Binkoštih nameravajo naši severni bratje sklicati v ta namen ustanovni shod in tedaj upa.mo, da bomo napravili zopet en korak v zbliževanju slovanskih narodov. — Členov šteje sedaj Zveza 250. — Blagajnikovo poročilo izkazuje dohodkov 1449 K 49 h, stroškov pa 1362 K 63 h, tako da ostane v blagajnici 86 K 86 h gotovine! Obe poročili bili ste soglasno odobreni. Ko se je dal na predlog g. Dražila staremu odboru absolutorij, vršile so se volitve in se je odbor sestavil tako le: Rudolf Vesel, predsednik; Fran Gombač, I. podpredsednik; Ivan Dražil, II.podpredsednik; Josip Jak, tajnik; Edvard Stuchly, tajnikov namestnik; Ivan Kocmur, blagajnik; Ernest Speil, blagajnikov namestnik; Ivo Devčič, vodja; Ivan Gotthard, podvodja ter Janko Gogala in Leo Rogelj, računska preglednika.
— Glas iz občinstva. Piše se nam : Ker je neki davkoplačevalec z dežele opisal uradne prostore pri davčem oddelku c. kr. okr. glavarstva v Ljubljani kot popolnoma nezadostne, bodi tudi dovoljeno spregovoriti besedo o c. kr. glavni davkariji (oddelek za mesto Lj ubljana) kjer se plačujejo v Ljubljani predpisani davki. Ta lokal, majhna soba, nikakor ne ustreza potrebščinam. Na eni strani 4 uradniki in sluga, na drugi pa polno strank. Če pride 6 ali 8 strank, se že jedna drugej ne morejo umakniti. Uradniki pa se stiskajo med mizicami in s komolci knjige na tla mečejo. Vse izgleda kakor sodček poln slanikov. Tudi tega  ni  umeti,   kako,  da so tu samo 4.
uradniki, dočim jih je bilo na magistratu 8. in 4« na magistratu bilo je treba dolgo časa čakati. Tu se pa čaka kar po s 4 ure in še več. Ali naj davkoplačevalci čas krademo zaradi »Sparsistema« od strani finančne direkcije? Dobro je rekla neka stara ženica, prihajajoča iz davkarije: »Prej, ko smo na rotovžu davke plačevali, sem imela saj kam sesti; tukaj je cesarska kanclija, pa je glih tako, kakor v loteriji v zlati luknji, samo žakeljca manjka; tam tuhtam eno uro numare, tukaj pa čakam še delj časa, da na vrsto pridem. Ljubljanski davkoplačevalec.
— Srebrno poroko bode praznoval jutri, dne 8. t. m, nadsprevodnik južne železnice, g. Josip Sirce lj, s svojo soprogo, g. Marijo Šircelj roj. Bevčič, v Ljubljani.
— Poročil se je danes v frančiškanski cerkvi trgovec gosp. Leopold Bürger z gdč. Pavlo Luckmannovo.
— Termalna kopel v Toplicah na Dolenjskem. Požrtvovalnemu prizadevanju za Dolenjsko stran preza-služnega c. kr. dvornega svetnika gosp. Frana Šukljeja zahvaliti se imamo, da je dne 1. t. m. obiskal naše Toplice g. dr. Ernst Ludwig, c. kr. dvorni svetnik, vse-uči liščni profesor, član gospodske zbornice itd. v spremstvu svojega asistenta in sicer v to svrho, da analitičnim potom preskusi naš termalni vrelec. Z ozirom na to, da je gospod dvorni svetnik Ludwig kapaciteta, ki uživa v vodnih analizah evropsko slavo, pozdravljamo njegov na-pominani obisk v Toplicah kar najgor-keje, ker je gotovo, da bode isti največjega pomena za povzdigo naše staro-slavne zdravilne kopeli. Kadar dobimo uspeh analitične preiskave, ga priobčimo.
— Ženska podružnica družbe „Sv. Cirila in Metoda v Črnomlji" priredi dne 10. t. m. veselico z dramatično predstavo. Ponovi se namreč pri premijeri tako izborno uspela narodna igra »Rokovnjači«. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina 60 vin. Glede blagega namena se preplačila hvaležno prejemajo. Posamezna vabila se ne bodo razpošiljala — vstop je vsakemu dovoljen. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor.
— „S3ovensko-štajerska učiteljska zveza1' se še ne more ustanoviti, ker c. kr. namestništvo ni potrdilo predloženih pravil. Treba bo ista nekoliko popolniti in zopet predložiti. To se bo zgodilo po prvem prihodnjem zborovanji »Učiteljskega društva za celjski in laški okraj« in potem se bode »Zveza« gotovo lahko osnovala.
— Nesreča v Podgori pri Gorici. V podgorski papirnici je v oddelku za celulozo razpočil kotel. 221etni delavec Anton Bizjak iz Banjšice je bil ubit, pet drugih delavcev pa je bilo težko ranjenih.
— Velikanski požar v Celovcu. V tovarni čreslovine tirme Katz & Novackh (Novak!) v Celovcu je predvčerajšnjim nastal požar, ki je divjal še včeraj ves dan. Štiri gasilna društva in vse celovško vojaštvo je gasilo, a vzlic temu se je ogenj znatno razširil in ga je bilo je težko lokalizirati na goreča skladišča.
— Mejnarodna panorama. Kdor je že prečital v Mohorjevem koledarju za prihodnje leto »Popotovanje v Carigrad«, temu bodo zdaj razstavljene slike v mej-narodni panorami dobro došle kakor dopolnitev. Vidiš tu zvite Turčine, svete pse, turške vojake, nekoliko turških mo-šej, sultanovo lepo palačo, zlasti pa krasne posnetke obrežja na Zlatem rogu in Ga-lato. Po postranskih ulicah se takoj pozna, da smo v orijentu, zapazimo povsod nekako malomarnost v obleki, v zgradbah, v obrazih ljudi in največ pri pogledu teh »svetih« turških psov. Razstavo priporočamo, na ložji način ni mogoče poznati raznih pokrajin po svetu in to sede brez nevarnosti, kakoršna semtertje preti tu ristom.
— Izgubljene reči. Kuharica A. K. je izgubila na Mestnem trgu rujavo denarnico z napisom »Spomin na Brezje«, v kateri je bilo okoli 16 kron denarja.
— Žid — goljuf. V nekem ljubljanskem hotelu je stanoval neki Žid 20 dni. Sedaj je pobegnil, pozabivši plačati stanarino.
— Nezgoda. Blagajničarka A. N. je v sobi padla in se na kolenu leve noge težko poškodovala.
— Najdene reči. Dijak Anton Verbič je našel na Rimski cesti zlat uhan, vreden 60 kron. — Neki poročnik je našel srebrno uro in srebrno verižico.
— Gostilno npni črnem Medvedu" na Rimski cesti je z današnjim dnem prevzel g. Rus, dosedaj gostilničar v ŠiSki.
— Corrigendum. V včerajšnji notici »Slovenska opera« se je vrinilo nekaj motečih tiskovnih napak, katere so pazni čitatelji itak sami popravili. Mestu zaščitnik naj se čita začetnik, mestu Ledu-cavallo čitaj Leoncavallo itd.
'Kralj Edvard ima raka.Vzlic temu, da so angleški oliciozni listi tajili bolezen kralja Edvarda, je vendarle res, da ima kralj v grlu raka. Te dni se je vrnil angleški prestolonaslednik s soprogo z dolgega potovanja domov. Oče je sina sprejel — nemo. Pozdrav se je izročil prestolonasledniku — pismeno. Kralj torej ne more ali ne sme govoriti več!
' Pretep na Jezusovem grobu.
Verska nestrpnost ne pozna nobenega takta. 4. t m. so se rimski katoličani v cerkvi na Jezusovem grobu krvavo stepli z grškimi pravoslavniki. Pet frančiškanov je bilo nevarno ranjenih. Vojaki so bili na pretep pripravljeni, a pretepačev je bilo preveč, da bi mogli napraviti red. Pretep je nastal, ker se niso mogli zjedi-niti, katera stranka bo pometala dvorišče okoli cerkve!!!
Telefonska in brzojavna poročila.
Gradec 7. novembra. Danes ob štirih zborujejo Jugoslovani z rektorjevim dovoljenjem na univerzi radi vseučilišča ljubljanskega
Dunaj 7. novembra. V današnji seji poslanske zbornice bi se imela začeti razprava o nujnih predlogih zaradi kongregacij, ali kaže se, da hoče vlada to razpravo vsaj danes preprečiti. V ta namen odgovarjajo ministri danes kar po vrsti na dolgo in na široko na vsakovrstne interpelacije. Naposled je začel minister Call celo citati dolg odgovor na neko interpelacijo, na kar je zaklical Biankini: Glejte ministra, ki dela obstrukcijo! Minister Härtel je odgovoril na Malfattijevo interpelacijo zaradi dogodeb na vseučilišču v Ino-mostu. Obsodil je seveda tako postopanje nemških kakor italijanskih visoko-šolcev in obljubil, da se ustanovi italijansko vseučilišče. Nemški radikalec Berg er je predlagal, naj se o Hartlovem odgovoru otvori debata, a ta predlog je bil odklonjen. Glasovali so zanj Vse-nemcl, Čehi, Slovenci, Hrvatje in Srbi ter socialni demokratje, dočim so Lahi glasovali proti temu predlogu, ki je bil, kakor rečeno, odklonjen, in sicer s 116 proti 62 glasom. Seja traja še. Prihodnja seja bo v torek.
Dunaj 7. novembra. Hrvatsko-slovenski klub je na predlog svojega načelnika dr. Ivčeviča sklenil, povabiti vse tri jugoslovanske klube na skupno posvetovanje radi združenja teh skupin v jeden klub. Ce se vsi Malorusi združijo v jeden klub, bi po intencyah hrvatsko - slovenskega kluba združene jugoslovanske skupine ž njim stopile v ožjo zvezo.
Dunaj 7. novembra. Hrvatski, slovenski in srbski poslanci imajo danes popoldne skupno posvetovanje zaradi nujnega predloga v zadevi ustanovitve vseučilišča v Ljubljani.
Dunaj 7. novembra. Cesar se je davi vrnil iz Budimpešte in danes sprejel ministrskega predsednika Kgt-berja. Ob dveh popoludne se je sešel potem ministrski svet na sejo.
Inomost 7. novembra. Akade-mični senat je suspendiral vsa predavanja in dal vseučilišče zaključiti
Berolin 7. novembra. Pri volitvah v občinski  svet so  socijalni demokratje odvzeli vladujoči stranki šest mandatov.
Berolin 7. novembra Deficit državnega proračuna znaša 150 milijonov mark.
London 7. novembra. Iz Pekina se poroča, da je Lihungčang srnod ob jednajstih umrl.
Poslano.**
Gosp. Janezu Koschierju, trgovcu in posestniku t Kamniku.
Na preumazano pismo od 5. t. m., morem le odgovarjati s podanimi datami. Kar sem jaz govoril glede lova proti g. Tomazinu, je vse gola resnica, zato imam dovolj prič. Da je imel moj sin ta-cega botra pri birmi, da se potem očetu predbacivajo stroški, je pač nesreča, prosim pa računa, katerega sem drage volje pripravljen poravnati!
V Kamniku, 6. novembra. 1901.
Josip Fajdiga,
lesotržec.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le tolike, kolikor določa sakon.
Za bolne na želodcu! *až&r k0?u,ne
, tekne jed, ah je želodec slab, ako se neredno prebavlja, pri glavobolu, te izvira od pokvarjenega želodca, pri želodčnem krču etc. etc priporočamo že od desetletij znane in v sled svojega izpričanega in izkazanega vpliva posebno priljubljene Brady-jeve želodčne kapljice (mi-rijacelj8ke). Imamo v dokaz tega strokovnja&ka odobravanja kakor tudi nebrojna prisnalna pisma, v kojih se to sredstvo v toplih, da Cesto nedo-povedljivivih izrazih zahvale, hvali in priporoCa. Nizka cena 40 kr. za majhno in 70 kr. za veliko steklenico omogoCuje vsakemu, da more to izkazano, izvrstno sredstvo v zalogi imetiter se ga poslužiti.kadar nastane potreba.
Brady-jeve želodCne kapljice (marija-celjske) je mcžno kupiti v lekarnah, vsak pa naj zahteva izrecno Brady-jeve ŽelodCne kapljice (marijaceljske) ter naj pazi na varstveno znamko in podpis, da se obvaruje ponarejenih izdelkov.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 2. novembra: Franja Mayer, stotnikova hCi, 3 leta, 8 mes , Dunajska cesta St. 58, škar-
latica.
Dne 3. novembra: Avgust Ham, mesarjev sin, 21, mes., Trnovski pristan 8t. 24, božjast.
Dne 4. novembra: Filipina Schubert, urad-nikova sirota, 22 let. Poljanski nasip St. 66, bruhanje krvi — Viktor Volkar, delavCev sin, 11 mes., StreliSke ulice St 5, Črevesni in želodCni katar. V deželni bolnici:
Dze 31. oktobra: Neža Vidmar, gostija, 62 let, naduha.
Dne 2. novembra: Ivan Semec. delavec, 27 let, jetika. — Katarina Majer. krojaCeva žena. 68 let, vsled raka. — Franja Hude, delavka, 45 let, Črevesni katar.
Meteorologično poročilo.
VUin» nad morjem 806 i m. Srečki;! caonl tlak 7s6-0 cuc
	čas opazovanja	Stanje		
Nov.		barometra v mm.	Tempo tura v	Vetrovi
Nebo
i*
9. zveCerj
7. zjutraj 2. popol.
743 6 — 04 brezvetr. jasno
7416 — 3 8 si. svzhod megla 739 1    10 5 sr. jzahod jasno
S S
o
'o
Srednja vCerajSnja temperatura 21', normale: 59°.
Dunajska borza
dne 7. novembra 1900
Skupni državni dolg v notah   ... 'jh 55
Skupni državni dolg v srebru  ... 9840
avstrijska zlata renta....... 118-50
ivstrijska kronska renta 4 9550
3grska zlata renta 4°/,....... 118 10
Dgraka kronska renta 4 V,    .... 9295
Avstro-ognjke bančne delnice 1605 —
Kreditne delnice   .          . 616 75
London viata........ 23910
SemSki državni bankovci za 100 mark, 117*17Vt
» mark.......                                   ... 2347
iJJ frankov........... 19 04
"rvlijanoki bantovci          ... 9255
0. kr. cekini..... 11 30
Zahvala.
Ker nam je nemogoCe, da se vsakemu posamezniku zahvalimo za ne-brojne dokaze ljubeznivega soCutja ob smrti in za Časa bolezni našega predragega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, gospoda
Ferdo Kersnika
knjigovodje tvrdke Fr. Ks. Soüvan
izrekamo tem potom vsem tistim, ki so se na katerikoli naCin spomnili ljubega ranjkega ter mu izkazali zadnjo Čast, svojo prisrCno, iskreno zahvalo.
Osobito pa se zahvaljujemo Častiti tvrdki Fr. Ks. So ü vano vi ter gg kolegom rajnkega, preblagorodnemu gospodu dtž. glavarju Otonu pl. De tel i, podžupanu Karolu Bleiw.eisu pl. Tr-steniSkemu, predsedniku trg zbornice Josipu K u ea r j u, predsedniku mestne hrandnice Vasu PetriCiCu, županu Sp. Si&ke Josipu Vodniku, ravnatelju c. kr. gimnazije Andreju SenekoviCu, ravnatelju višje dekliške fiole dr. Lovro Požari u. ravnatelju gluhonemnice gospodu Primožiču, slavnemu telovadnemu društvu »Sokol", slavnemu trgovskemu društvu „Mercur", slavnim ženskim podružnicam sv. Cirila in Metoda, Častit im gospodom pevcem za ganljivo petje, darovalcem prekrasnih vencev ter prosimo, da rajnkega ohranijo v blagem spominu. (2447)
Spodnja Š i S k a, 6. novembra 1901.
Žalujoča rodbina Kersnik.
Vsakdo vt, da
razumna gospodinja ni nikdar zapravljiva, da pa tudi modra gospodinja nikoli vinarja ne fttedi, s katerim mora bolje plaCati priznano dobro blago, kakor kako slabše vrste ali pa slabo. Modra gospodinja ne bode n. pr. nikdar kupila druzega mila kakor priznano Doeringovo milo s sovo, ker ve sa gotovo, da si ohrani z istim lepoto in svežost polti, ter da sploh najboljše dobi, kar nudi stroka mila, ter da vsejedno po ceni kupi. Doeringovo milo s sovo bodi vsakomur toaletno milo! Dobiva s« povsod po 60 vinarjev. Generalna zaloga: A. Mötsch A Co., Wien X. Glavno zalogo imata: Vaso Petričič in Anton Krisper v LJubljani. d V 91—3
Gostilna in prodajalna
na deželi se da takoj ali pa z novim letom v najem.
Več pove Fran Lipah, posestnik v Dobrunjah št. 67, pošta Hrušica pri Ljubljani._(2402 - 4)
Mlad
trgovski pomočnik
se išče za takojšen vstop v Ljubljani.
Ponudbe pod šifro „1901" uprav-ništvu »Slov. Naroda«. (2443—1)
Kavarna Valvasor.
Danes v četrtek, dne 7., in jutri v petek, dne 8. t. m.
KONCERT
ciganske kapele
iz Vukovarja. Začetek ob 8. uri.     Vstopnina prosta.
K mnogobrojnemu obisku vabi najuljudneje 8 spoštovanjem
(2445) Andrej Stuppan.
V poslopju meščanske bolnice.
Vstop s sadjarskega trga. — (Pogačarjev trg.)
Umetniška razstava I. vrst«. Fotoplastično potovanje po celem svetu
v polni istini. Le do sobote, dne 9. novembra:
Velezanimiva razstava
Carigrad.
Te slike so izgotovljene nalašč za mejnarodno panoramo.
OiTorjrno vsak. dan, tudi ob nedXjMlt Im   praznikih,  od  9. ure  zjutraj do
». ure zvečer. (2444) Vstopnina za odrasle tO h, za otroke, dijake in vojake do narednika VO h.
Kupujte in zahtevajte
povsod le svinčnike, ki nosijo napis:
„Svincnik družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani".
Ti svinčniki a > novo liitijso in zanesljivo dobri ter iz svetnvn<>znane avstrijske tvrdke Hardtmut n-ove in nie dražji od drugih.
Svinčniki . ružbe sv. Cirila in Metoda" naj Me vpeljejo \ vse šole, naj dlena naša družba wUrbl najvee za narodnr šol«* in vsak krajcar jej dobro dojde. 2331 — 3)
Z blagim namenom je združeno dobro blago. Ona 19 dueatov: Št. 100     št 90     št 301    St. 302    št. 504 K 1 42.    K 2 70     K 4 50     K 5 04.    K 6 84. Glavno zalogo ima
trgovina Ivana Bonača v Ljubljani.
(1912-19)
Cm. kr. avstrijski *fc državni železnic«.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1901. leta Odhod li LJubljane jot kol. Proga čas Trtlž Ob 12. ari 24 m po noci osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzenufeste, Inomost, Mouakovo, Ljubno čez Selzthal ? Aassee Solnogntd, tez Klein-Reiflmg v Steyr, t Line na Duaaj vis Aithtetten. — Ob 7. ari 5 m Bjutraj ubobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak. Celovec, Franzensfeste Ljnbuo, Doiiaj, cez Selztbal v Solnogratt, Inomost, 6es Amatetten na Danaj. — Ob 11. uri 51 in dopoldne osohni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. ari 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, F ranzensfeste, Inomost, Monaku vu, Ljubno, cez Selzthal v Soinograd, Lend-Oastein, Zell ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curib, Qenevo, Pariz, cez Klein-Beifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz 1 in II. razreda), Lipsko, Danaj via Amatetten. — Ob 10. uri 7VfCer osobni vlak v Trbht, Beljak, Franaensfeste, Inomost, Monakovo. Trst-Monakovo direktni vozovi I in II. razreda.) — Proga v Novo mesto ln v Eocevjt. Osobni vlaki: Ob 7. ari 17 m zjutraj, ob l. ari 5 m popoludne, ob 6. ari 55 m zvečer. Prihod v LJubljano juž. kol. Proga it Trbiža. Ob 3. ari 25 m zjatraj osobni vlak z Dunaja via Altstetten, Monakovega, Iuomosta, Francens-festa, Solnograda, Linea, Steyra, Aasseea, Ljabna Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozopi I. in II. razreda) — Ob 7. ari 12 m zjatraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob ll. ari Iti m dopoludne osubni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Prage, direktni vozovi I. in II. razreiia , Budejevic, Solnograda, Linea, Steyra. Pariza, Qeneve, Cur i ha, Bregenc a, Inomosta Zella ob jeseni, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mo horja, Pontabla. - Ob 4. ari 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja Ljabna. Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franz^nsfeste, Pon tabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Du-naia, Ljabna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga lt Novega mesta in Kočevja Osobni vlaki: Ob b. uri in 44 m zjatraj, ob 2. ari 32 m popoludne in ob 8. uri 35 m zvečer. — Odhod iz LJtibljace drž. kol v Kamnik. MeSaui vlaki: Ob 7. ari 2b rc zjatrai, ob 2. ari 5 m popoludne, ob 6. ari 50 m zvečer, ob 10 ari 5 m le ob nedeljah in praznikih v oktobru, poslednji vlak le oh nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — rrlhid v LjU&li&so drž. kol. Kamnita Mesar i vlak': Ob H. ari 49 m zjutraj, ob 11. ari 6 20 dopoludne. ob K. ari 10 m zvečer in ob 9 ari 55 m zvečer, poslednji vlak U ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. , i0s0)
OO0OOOO o 0000000
Preselitev gostilne,
Uljudno naznanjava, da sva se izselila iz gostilne g. Zajca v Spodnji ŠiSki ter z današnjim dnem prevanela (2446—1}
+ gostilno +
..pri črnem medvedu'
na Rimski cesti št. 15.
Prosiva, da nama slavno občinstvo izkaze svoje zaupanje s Številnim obiskom. Postrežba točna, cena in poStena. Z odličnim spoštovanjem se priporočata
fi. in JV1. »tus.
to
R. Ditmar
e. in kr. dvorni dobavatelj
DUNAJ
Največja izbera _2k~-
^ predmetov za razsvetljavo
za
petrolej no, plinovo
in
električno lue. Petrolejske peči.
(2149-6)
Oddi
(8386-6)
trgovina z mešanim blagom
v večjem okraju pod dobrimi pogoji.
Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Svežo jeguljo
Dunajske klobasice
kakor tudi % naU teden sveže
žgano kavo
ima (2448)
Fran Bergant
trgovec na Sv. Jakoba trgu st. II.
Sjiecijalna trpina za taio
Edmund Kavčič
r LJubljani, Prešernova nlioe, nasproti post«
priporoča
k»»o KanloM dobrega ukusa po gld. 1'— kilo „     IVellfflierr? aromatično-
krepkega okusa.....„   140 ,
l*lrHld> najfinejega okusa   n   160 w PoStne poslatve po 5 kil franko. Vsakovrstno «peeerlJwUo nlag-o v najboljši kakovosti. 112-217)
Glavna  zaloga J.  Klauer-jevega  ,,Trl*lai w.
Proda se
pod ugodnimi  pogoji ob ladjestaji M**~I
<"od|»ec;l zelo ugodno stoječa nekdaj Butota
hiša (gostilna)
s hlevom in drugimi gospodarskimi poslopji, vrtom in dvema senožeti;
nadalje (1416—2)
dva lepa konja
(belca, lipiSkega plemena) z opremo, in
nov voäo
Pismene ponudbe naj se naslove: Podpre" počit«- rPMlnnlc I. J n ti IJ u n 1«
Ustna pojasnila je dobiti vsak dan od ' ,1. do ',2. ure popoludne v tukajšnji renlni-rarijl mt. 19 v « ol ro\lh ullrah.
Služba
odda se s I. decembrom t. I. v Velenji.
Deželni, okrajni in občinski dohodki znašajo skupno okolo 1300 kron; plača kot železniški zdravnik 200 kron; tudi pri bolniških blagajnah so gotovi dohodki.
Prošnjo je vložiti pri podpisanemu.
Okrožni odbor Velenje.
(2418—2) 1'redsednik: J. Skasa.
Preselitev
posredovalnice za delo in službe ter za stanovanja.
Uljudno naznanjam, da se din* h. nove ml* ra ItMftl
preselim s Sv. Petra ceste
v Sotesko (Gradišče) št. 8
ter prosim, da me cenjeno občinstvo tudi v mojem novem bivališči počasti z mnogobrojmmi naročili.
Z vsem spoštovanjem
3(aiarina £gy
posredovalnica za delo in službe ter za stanovanja. (2428-2)
Važno za bolne na Moden!
Kadar komu ne tekae jed, pri želodčuili nadlogah, pri slabosti, glavobolu vsled  slabega prebavljanja, pri želodčni slabosti, pri nerednem prebavljanju itd. pomagajo takoj
Brady-jeve želodčne S kapljice.
\u prodaj v vseli lekarnah.
BB Na tisoče zahvalnih in priznalnih pisem I KS
Cena steklenici s podukom, kako j .h rabiti, 40 kr , večje 70 kr.
Centralna zaloga: C?. M*m»sa«ly9 lekarna rpri cgerskem kralju", üun»J, 1,
Svari se pred ponarejenimi Izdelki, (2436—1) pristne marijaceljske kapljic« morajo    - —_ imeti ,,varstveno znamko" In podpis  *i/j+CllVj*
Izdajatelj in odgovorni urednik: J o a i p Noll i.
Lastsina in tisk »Narodne tiskarne«.
S*3^
63
^^$A