63. Številka.
Ljubljana, v četrtek 18. marca 1897
XXX. leto.
ishaja vsak dan «ve*er, izimsi nedelje in praznike ter velja po post i prejem an za avstro-oger sk e dežele za vse lefo 15 pld., za pol leta 8 gld., za *" «> 11-1 leta 1 gM., sta jeden 1 gld. 40 kr.— Za Ljubljano brez. pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. iO kr. Za pošiljanje ua dom nt čuna se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plač nje se od fitiristopne petit-vrste po 6 m-. <'»■ se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če b»- dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj »e izvole fn.uk i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu št. 12. Up nun idlvii naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Zaradi jutrišnjega praznika izide prihodnji list v Hoboto, dne 20 marca 1897.
Resnicoljubni   >>ov. List".
Ko se je ustanovil .S lovo nu ki List", vladali ata o njem dve mnenji. — Jedot, ki so gle dali le na površje, so mislili, da ss je lotil dr. Gre goric in z njim A. Trstenjak, bivši urednik .Slovana", res zaslužnega dela, dovesti političen razpor mej klerikalno in narodno stranko do nekeg« stališča, na katerem bi bilo možuo delati obema skupno za gospodarski in kulturni napredek narodov tako, da bi ne bilo treba zatajiti pri tem temeljnih točk in nobenih načel. Ti idejaltstt so upali, da se doseže — ker že popolna slog« n i mogoča — vsaj nekak ,modus vivendi', da se zaduši vsaj vsaka fanatičnost in vsema narodn škodljiva pretirana bojevitost Mmlili so : de imamo v svojem narodnem programu dovelj točk, za katere se potegujemo zajedno, ne da bi h- pri tem zaletavali v stranke ali celo v posamezne osebe tega ali onega tabora. Ti dcbroininlei ljudje so tem j a veseljem pozdravljali BSlov. List* kot nositelja premirja in sprave, nadejajo h< boljših časov v političnem življenja kranjskih Slovencev. Tako so so dili o aSlov. Lista" tudi pokrajinski listi, ki so se pritoževali, da porabljamo kranjski Slovenci skoro vse svoje moči in ves svoj čas v neplodnem mej-»obojnem prepirn, a da z i nje nimamo toliko po zornosti, kolikor bi jo oni potrebovali in kolikor je morejo od nas naravnost zahtevati, češ: Ljubljana bodi težišče vseh Slovencev in vir narodnega n»-udnšenja vseh rojakov!
No dragi, ki so poznali zgodovino gospodov, zbirajoči h se okoli dra. Gregoriča, dvomili so koj spočetka o iskrenosti ,Slov. Lista" in njegovih urednikov ter trdili, da je ta tednik le najpreprostejša lestvica, po kateri izknšajo splezati nekateri častilakomni, is vseh strank izišli elementi na ogledna mesta narodnih voditeljev. Ti poznavalci značaja dra. Gregoriča in njega pristašev so celo trdili, da je »Slov. List" umetno prikrito k likalno glasilo, ki bo hoče le s novo krinko
□tihotapiti tudi mej meščanske kroge, sl«peč jih s s/ojimi pridigami o slogi m o Slovanstva.
Ia evo! — Jedva je nririo par mesecev io že je padel zif-t. ir s te prikrite slike ljubljanske — in pred nami stoji .Slov L;st" v vsi gloriji najdrznejšega klerikalizma l — Drezaoje „Slov. Lista" ob „Slovenčevce" je bilo le navidezno in gola komedija; — pravi namen in jedina naloga »S'ov. L'ata" pa je bilo in tudi ostane nesramno napadanje narodne ntranke ter najpodlejše blataaje pristašev in somišljenikov taiste Sredstva, katerih se po-.In'ni». pri tem uredništvo .Slov. Lista", so toli perfidna in nečoveno nepoštena, da ps mora s studom in z ogorčenostjo obrniti vsakdo od takega časopisa.
Računajoč na ljudsko nepoznanje faktičnih razmer, zavija in pretirava .Slov. List" domače politične dogodke, javka 8 hinavsko zaobrnjenimi očmi in bije kakor cirkuški klovn na svoj boben, kričeč obrabljene fraze. Posel njegov je prav lahak. Tarnati nad izgubljenim rajem slovenske sloge, to zna že vsakdo; Lguti o n<irn3ko sbvemki koa-liciji, oziroma o nek'h pogodbah mej narodno stranko in mej nemškimi veleposestniki, to pa urce sarro perfidoost ,Slov. Lista". — Gosp. Anton Trstenjak ve, da je naš narod že sit pretiranega političneg ■ boja in da želi miru. Gosp ^'stenjak pa ne pove, kdo je kriv tega brezkončnega boja, — g. Tratenju k ne pove", da je narodna stranka, ta jedina nosite Ijica in čavateljica napredka in svobode v politiki in v kulturi, primorana, obdržati orožje v rokah, ako noče, da pade ves Blovenski narod v oblast klerikalizma, reakcije in nazadnjaštva. G. Trstenjak pa vso to zataji, pa napada z najneizbranejširni sredstvi narodno stranko, kakor bi bila ona v«.-. . kriva. To pa dela zopet samo zategadelj, ker hoče to stranko pred nerazsodnimi ljudmi denuncirati kot kalilko miru in nabnjskati vse ljubitelje sloge na voditelje narodne stranke. — G. Trstenjak ve, da jn trditev o obstoju nemško narodne koalicije najnesram-nejša laž; on ve, da ni narodna stranka izpustila iz svojega odločno narodnega stališča niti ene to' ko in da se voditelji te stranke ne bodo nikdar vezali z Nemci, kadar se gre za vprašanja glede! narodnosti. Urednik
.Slov, Lista" tudi v- da se razteza zajemnost edino le na podporo glediščema, ker bi — po zvijačni taktiki klerikalcev — sicer ne r »/.padlo samo nemško, nego tudi slovensko gledališče. Le v tem kulturno važnem vprašanju sta postopali narodna in nemška stranka do cela solidarno in na podlagi dogovora, — ako pa se strinjati omenjeni stranki ie -i ter U še v drngih vprašanjih, zgodi se to P •' le vsled tega, ker so načela poslancev naredne stranke vBikdar napredna, svobodomiselna in resnični kulturi ngodaa, dočim so nazori klerikalcev taki, da jih mora pobijati vsakdo, bodisi Slovenec a 11 Nemec!
Vse to je že znano. Veoder pa zavija in laže »Slov. List" tako, kakor da so se s sedanjo narodno stranko vrnili časi Karola Dažmana in kakor bi se zapisali vsi poslanci narodne stranke — na čelu pa seveda dr. Tavčar — nemškemu Belcebnbu.
V 11. štev. svojega I i (ta laže iz nova na naj-nesramnejši način to sila pošteno, M „slogo in spravo" delujoče uredništvo. V vvodnem članka pogreva najprej nekaj bedastih puhlic o velikem upliva Nemcev, potem pa se s kopo lažij zaletava v dr. Tavčarja trdeč, da se je pri XIV. Beji dež. zbora, dre 3. III. norčeval iz poslanca Ažmana, ker se je potegoval ta za našo .staro pravdo", za priznanje slovenskega jezika . . . Kje naj iščemo večje predrzne sti in brezobraznosti, nego v toj uezasli« š ni trditvi' Poslanec dr. Tavčar je pač osmešil način Ažraanovega govora, a „stare pravde" se niti z besedice ni dotaknil v slabem smislu. Pa kako bi bilo to tudi možno! Poslanec dr. Tavčar se je potegoval ustno m pismeno, kot deželni poilanec in občinski svetovalec že neštetokrat za narodno jbdnakopravnost in še prav mnogo prej, predno se je gospodu Ažmanu sploh o poslanstvu kaj sanjalo! — Prav dr. Tavčar je zastopal načelo narodnosti vedno z največjo odločnostjo in radikalnostjo, tako da je očitanje o dr. Tavčarjevi narodni popustljivosti in o njegovem .bratenju* z Nemci ne le nesramno podlo, nego tudi naravnost — neumno! —
Kakor to očitanje je pa tndi nečuveno pisa-renje „Slovenskega Lista, da je dejal poslanec dr. Tavčar,   ada se volilna preosnova za deželni zbor
LISTEK.
Oče „lepe Helene''.
Povodom uprizoritve aLe p e Helene" bode gotovo aanimalo vedeti kaj natančnejšega o skladatelja, tembolj ker so se že tudi v prošlih letih večkrat uprizarjale nekatere njegove spevoigre na slovenskem odrn.
Jacuues Offenbacb se je porodil 20 julija 1822 v Koloniji ob Rena. Oče je bil kantor v židovski sinagogi. L. 1835.—1837. so je izobraževal »a parižkem konservatorijn pod vodstfom slavnega Cberubinija; nato je natopil kot čelist v orkester .opera comqueu v Parizu. L 1848 —1850. je potoval po Nemčiji in prirejal koncerte, a brez pravega uspeha ; zato se jo vrnil zopet v Pariz ter postal kapelnik na „Tfaeatre francais". L 1855. je otvoril svoje lastno gledališče, „Le bonffes parisien nea", kjer je uprizarjal svoje lastne spevoigre in kmalo zolo zaslovel; I. 1859. so jo ondi nad 300krat predstavljal njegov: „Orphee aux enfers" („Orfej v p e k 1 u"), in temu so sledile še mnoge slično operete, a večinoma po teksta frivolne in tudi mu sikalno manje vrednosti. Najznamenitejše so: ,L e p a Helena" —  ,N a d v o j v o d i n j a Gerold-
s t e i n s k a", — .Pariško življenje" — »Zaroka pri s ve ti I n i ca h' (tudi Slovencem znana , ki je jedna njegovih najboljših operet) in „Fortunijeva pesen". — S svojim igralnim osobjem jo prepotoval Nemčijo in Anglijo ter bil tudi večkrat na Dunaju. — OJ I. 1866. se je posvetil izključno skladateljstvu, v katerem je bil izredno plodovit in s katerim si je pridobil ogromno premoženje. L. 1876. ie bil v Ameriki. Umrl je 5. oktobra 1. 1880. v Parizu.
OfT nbacbove prve male spevoigre bo vse jako molodijozne. (Slovencem znane in priljubljene so n. pr. .Čarobne g o m i i" in zlasti »Deklica eli-z o n d s k a".) Poznejše travestije in parodije starogrških bajk, malih nemških državic, a tndi socijalnih razmer v obče so imele velikanske uspehe, a pridobile so si tudi mnogo nasprotstva. Zlasti na Danaja so imele glavne uloge najizbornejše interprete v v slovečih komikih, ki so ponzročili tudi njego vo gospodstvo. Z leti pa je postal i ta Offanbacb skoro pozabljen. Le sem ter tja se uprizarja vnovič kaka opereta. Tako n. pr. „Lepa Helena" z g. Kopačijevo zopet uspeva, in povodom zadnje zaroke v naši vladarski hiši v Sel dnbrunnskem gledališču pela se je pri slavnestni predstavi tudi OfTenbachova »Gospod in gospa Denis" z d.orno-opernimi
močmi. Drugi poskusi pa, kakor v Karlovem gle* dališču z „Blaubartom", ns morejo doseči več onega zanimanja in oduševljenja, o katerem se nam sporoča iz prošlih časov. — Čaei so se izpremenili zlasti v glasbenem oziru izvanredno; R. Wagner je zavladal ter si pridobil neomejeno gospodstvo, opereta pa kljub Stranssa in Mil ockerja umira. — A če tndi ne odgovarja nekdanja glasba sedanjim nazorom, zanimiva in poučna nam je vedno nje uprizoritev in je zato ni zametavati.    Fr. G—1.
I. Braziljsko pismo.
Izseljevanje is stare Evrope v novi svet — Ameriko — raste z elementarno silo. Večinoma brez-potrebno, brezmišljeno in z ničevimi razlogi zapuščajo ljudje rodno zemljo, da si poiščejo boljše sreče v daljni tujini. Bujna domišljija slika jim brezskrbno življenje v rajskih tropičnih deželah. V kolikor se sami ne zbegajo, to dodajo še brezvestni agenti, katerih pozneje se gane jok in stok ubogih zapeljanih izseljencev. Zastonj ao svarjenja po časopisih, nikakega upliva nima o vzgledi taje nesreče, ljud dirja z zavezanimi očmi v svojo pogubo. Ostra postave, drakonični ukazi in slične naredbe ne usta«? vijo več izseljevanja.   Isto postalo je faktor, s ka-
kranjski ne sme (?) dotakniti pred pravic velepo-sestva, zapisanega v kranjski deželni deski, da 100 posestnikov volt 10 deželnih poslancev'. Dr. Tavčar je, o v..zuje faktične razmare, samo dejal, da je za sprejem takega predloga potreba tričetrtinske večine vseh poslancev; torej od 37 vsaj 28 O teh bi jih moralo biti za izpremmjevalfn predlog dve tretjini, če ;ib ni, potem zbornica ni več sklepčna 1 In jasno kot beli dan je, da bi se pri takem predlogu absentirali vsi veleposestniki! K-s, iz blaznice bi morali priti veleposestniki, če bi glasovali sami zoper lastne interese, kakor je že dejal dr. Tavčar. — Poslanec dr. Tavčar torej ni trdil, d* se dež. zbor „ne sme d ta« nit i predpravic veleposestva", nego je le dokazil, da se ne more gl-de te točke izpremeniti nič, dckier vladajo obstoječe razmere, kar pa je vse kaj drnzega od nesramna peresarije petfijiiaga nSlcvenskega Lista"!
Iz navtdenih dveh slučajev izprevidijo menda sedaj tudi pokrajinski rojaki vso lažnjivo in klerikalno igro .Slovenskega Lista", kateremu je resnično le na tem, da razbije narodno stranko ter oblati dr. Tavčarja in drogove. V dosego tega nizkega huk tra pa se pcalužuje resnicoljubni in za slogo delavni „Slovenski List" v najizdatnejši meri laži, zavijanja in najnavadnejde peifilijel Tako torej „Slovenski L:stu ni pomirjevalne in pošten klicar k slogi in opravi nego hujskač in najdrznejši netilec domačega boja.
Državnozborske volitve.
Volitev v mestni skupini celjski. Iz Cilja
se r.am pi^e: Zaradi volitve v mestni skupini celjski bje se že celi   me?<c  za  kulinami   strasten boj glede volilnega imenika. Narodna t-tranka vložila je celo vr -to reklamacij, dosegla vpis mnogih narodnih volilcev in izbris  množ'ce neopravičenih nemških VolilcsV. Ali letca 83 je rekaj dogodilo, kar se prej ni nikoli opazovalo. Davno po prt teku reklamacijske dobe, zač?lo je okrajno glavarstvo uradnim potom „popravljati" imenike trgov in mest, ter smo opazil', da se je to „popravilo" z nečuvenim \sps-hnm vršilo,   z   vspehrm vedno na škodo narodni atranki.   Brez   ubveŠTenja  izbneauega  voiilca, ne da ki se istemu dovolila pritožba   izbrisalo je glavarstvo cele  vrste narodnih volilcev. Podrobnosti tega zanimivega uradnega pcs'a pojasne/ale sa bodo ob svojem času v javnosti, pred vaeu v državnem zboru in pr-d <Jržavu;m sodišč im Čujemo da je g. dr. I*an Dečko viož.l že dve pritožbi na državno sodišče, jedno zaradi 33, drago zaradi  43 glasov ! in da bo treba pritožb še ke.epga poducata s prilično 50—80 glaaov. Da niso oblastva taco korenito in čudno vspešno (pa Ur m.no za Nemce) „popravljala* imenike, bila bi znaga narodnega kandidata gotova in z veliko večino g asov.   T-ko bo pa lahko vsak glas odločil.   Nu.no  potr-bio ju torej da pride vsak narode a  voiil.c do zadoj ga volit, i"s za t), da se v slu aju sleparske zmige nemšku-tarske stranke volitev vsled razsodbe državnega sodišča razveljavi.
Ker je Bartcli voljen v peti kuriji, kamlidu-jejo Italijanja v isterakih mestih Gambimja. V Poreču so se vršile volitve v kmetskih  občinah pod
varstvom 1 stotmje vojakov, ker se je siosr bilo bati, da Italijani napadejo slovenske volilne može. Sicer je pa slovansko prebivalstvo tuli samo storilo vse potrebno v varstvo volilnih mož. 20O0 kmetov je spremilo volilne može v Poreč. Bili bi jih varovali v mestu, da ni za vojaško varstvo bilo akrbljeno.
* * *
Ožje volitve v Pragi za peto kurijo se je udeležilo mnogo več volilcev, nego prve volitve. Mladočeh Breznovski je dobil 22.500 glas j v, socijalist pa samo 14.158 glasov. Mladočeškega kandidata je volila vsi duhovščina. SUročehi so ma dali vsi svoje glasove. Po volitvi so socijalisti razgrajali po mestu, a jih je policija kmalu razgnala in več zaprla.
V kmetskih občinah v Galiciji je voljenih 13 kandidatov  poljskega osrednjega volilnega odbora,   7   Rusi nov,   5   Stojalevskega   pristašev, in 2 kandidata ljudske stranke.   Pokazalo ss je, da poljska ljudska stranka izgublja veljavo.
V Novem Sandecu v Galiciji je v peti kuriji voljen poslanec Kabik, Stojalovvskega pristaš baje misli pristopiti socialističnemu klubu, ki bi potem imel 7 članov.
V Pfamislu so zaprli dopisnika ruskih listov Vodo vozova, ki je poročal ruskim listom o volitvah. Hodil je od mesta do mesta po Galiciji. Seveda poljski gospodi ni ugajalo, da bi kdo natančno opmal njih postopanje pri volitvah. Djlžiti so ga jeli, da vohunari za Rusijo in so ga zaprli.
•
Socijalisti kandidujejo bivšega državnega po* slanca Pernerstorferja tudi v mestnem volilnem okraju Graslice-E Ibogen in v mestnem volilnem okraju stanoslavđkem, a nimajo nikjer dosti upanja, da bi zmagali.
T IJiilllJit.nl, 18. marca.
Nova koalicija Po nekaterih krščanskoso-cijalnih in uemškonarodnih listih se poslednje dni priporoča, da ss v novem državnem zbotu tesaeje združijo nemški konservativci, krščanski socijalisti in nemški nacijoualci. Ta zveza bi štela kacih 100 poslancev. To bi bili neki pravi pr«djtaviteiji av atrijskega nemštva.
Reforme v Turčiji. Turški sultan hoče zopet evropske diplomate malo voditi z*, nos. L>ti< se ie namreč upeljave reform v Turčiji. V. ta z al je sklicati shed turških veljakov, ki naj izdela načrt za finančne in upravne preosnove v Turčiji. Seveda ta zbor ne bode ničesa izdelal, a če kaj izdela, se pa izvelo ne bode. Koliko komisij je že izdelovalo preosnove za Armenijo, a še dami n h se v resnici ni ničesa storilo. Na ta način Ie Turčija evropsko dipljnuacijo vodi za nos in reči moramo, da z velikim uspehom. Dokler bods Turčija sama preosnove uvajala, se ne hode ničesa storilo, post boo pod sedanjim sultanom ne. Zato je treba kacega pritiska od drugod.
Stara Srbija.   Razmera v Štiri Srbiji so silno žalostne. Če tudi je v tej pokrajini 8000 mož rednih turških vojakov zbranih, vendar mohame danci predrzno ropajo in pobijajo po vaseh. Šest kristijanskih vasij so popolnoma oropali,   tri druge
terim moramo računati, postal) je zlu, kateraga se j ne ubranimo  več. preostaja druzega, nego da
nevtralizujemo njegov ob Ji blagor razjedajoči strup s tem, da /..uai.-jšamo po njom provzročeno zlo in s tem vred km-tskemu in delavskemu stanu preteči pogin.
Italijanska vlada je v tem obziru mnogo sto rila in je vredila postavnim potom izseljevanje. — Kaj pa naša vlada v   Da ovira  na vse mogoče na-čine izseljencem dobavo potnih listov, da istih vojaščine še ne svobodnim mladeničem sploh ne dajo, da na mejnih ž lezniških postajah izseljence zadr-znje ali še  celo zapira in jih šiloma v domovino nazaj tira, to je vso. O tem postopanji vladnih organov dalo bi se marsikaj pisati, kar bi se ne moglo tako lahko  stlačiti v okvir obstoječ h postav. — In končni U9peh vaeisu temu je, da ljudje odpotujejo mesto očitno — skrivaj. S takimi in jednakimi naredbami ni upanja na kak uspeh.   Bolje bi bilo ljudem pokazati v pravi luči deželo, v katero bo namenjeni, opisati njene razmera objektivno, kazati nevarnost', katere žugajo izseljencem, a pri tem ne pozabiti na ugodnosti — z jedno besedo, povedati jim jedino in golo resnico. Ne torej tako, kakor so jo delalo do sedaj, da oe jo namreč slaba stran
neizmerno povdarjala in črno risala, dobra s:rau pa skoro popolnoma prezrla.
Da temu kolikor toliko odpomoremo in s tem marsikatero zlo in gorje1 zaprečimo ter v bolje poznanje dežele, v kateri biva že na tisoče in tisoče Slovencev ;z vseh krajev naše domovine, hočemo priobčiti vrsto člankov. Seznaniti ho'.emo naše bralce z daljno proatrano deželo, z njenimi kultur n mi in političnimi razmerami in odnošaji, čisto različnimi od naših, kolikor možno natanko in mno-g09transko. Naj bodo naša razmotrivanja v poduk in svarilo vsem Slovencem, jednako onim, kateri ne nameravajo, ostaviti domovine, osobito pa še tem, katere neizprosna usoda žene v nepoznate kraje. Naloga našega razum ništva pa bodi, da vsebino povedanega kolikor možno razširja mej nižje sloje ljudstva in s tem odvrne marsikaterega od nesrečnega namena, da zapusti svojo domovino — da izpusti goloba iz roke in lovi vrabca po strehi.
Ljubezen do naših rojakov sili nam pero v roko, vzpodbuja nas k delu. Upamo, da naš glas ne bo povsem glas vpijočega v puščavi, da ne bo brez sledu vtihnil, da bo naš trud obrodil vendar le kak sad. — Vsak najmanjši vspeh bode nam v zadoščenje ! V SSo Paulo: Fran T—k.
so požgali ia pomorili so mnogo moftVib, žensk in otrok. Srbska vlada j a pomnožila vojake na meji, da mohamedanci ne pridejo ropat v Srbijo, kar ae je že večkrat zgodilo. Položaj v Stari Srbiji js zaradi tega t*ko žalosten, k«r je ta dežela nekako v zakotju in se zanjo evropska diplomacija dosti ne briga. Srbija pa zaradi zmedenih no. ra nji h razmer ne more priti kristijanom v Stari Srbiji na pomoč.
Bivši bolgarski minister Grekov naznanja v »Svobodi*, da se umakne iz političnega življenja in zatorej odklada vodstvo Stambulovcev. Grekov je bil jedea najnadarjeaejših bolgarskih politikov. Z njegovim izstopom iz političnega življenja najbrž raspade Stambulova stranka, katera tako nima sedaj najmanjšega pomena.
Zopet jeden cesarski naort pokopan. Narasti cesar je želel, da se zgradi veliko spominsko poslopje 1870 leta palim vojakom. Vlada je seveda predlogo za zgradbo take palače takoj predložila zbornici in zahtevala, da državni zbor precej dovoli v zidanje tega poslopja, ne da bi stvar s3 izročila odsekn. Državni zbor je pa izročil cd*eku predlogo, kjer bode pokopana. Proti njej je v zboru govoril jeden socijalist, zanjo pa nikdo.
Povišanje carin v Ameriki Novi predsednik Zjedinjenih držav je napovedal povišanje carin. Pri t-in se bode gledalo na to, da se varuje domača ameriška industrija. Mnogim evropskim izdelkom se beda zopet zaprl pot v Ameriko. Itizne evropske indastrijalne države bodo hudo prizadete.
I t Matija Valjavec.
V 66. letu svojega izredao plodovitega življenja umri je 15. t. m. po dolgi in težki bolezni jeden naizaslužnejših in najznačilnejših slovenskih rodoljubov: Mttija Valjavec, kr. gimnazijafm prefesor v pokoju, pravi član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Z igre bi. Žalost mora objeti 8tC9 vsakega Slovenca pri taj tužm vesti. Z Valjavcem pada v grob zopet jedon član stare slovenske garde, ki se je zbrala okoli Jineza IJ we;sa, okoli njegovih »Novic', okoli Janezi če?egi „Glasnika", Navrat lovega ,Ve dež a", Cgale-tove „S 1 o v e n i j e" in Potočnikovega aL j u b -ljanskega časnika". Z Matijo Valjavcem izginja iz naštgi slovstva jedna najcnar-tautnejših osebnestij in velik učenjak.
Nad Kranjem, Storžcu na podnožji, na srednji Beli 17. svečana 1831. 1. rojen, bil je pokojni Valjavec sin trdnega sioveaskrga kmota, Žagarja in mlinarju Normalko je izvršil v Kranji, gimnazijo pa v Ljubljani. Na dunajskeaa vseučilišču ss jn vpisal na modroslovski fakulti ter napravil izpite za slovenski, latinski in grški jezik. Bil je učenec Miklošičev. Prva njegova služba je bila v Varaždinu, poslednja pa v Zagrebu.
Se kot nižji gimnazijec se ja oklenil z vso Ijubezniio, pa tudi z veliko nadarjenostjo pisateljevanja. Že tedaj je zlagal pesnice in pieal povesti, zlasti pa nabiral narodno blago. Lsta 1848. je priobčil v Bloivveisovih .Novicah" svoja prva delca in od tedaj je deloval nepretrgoma, prav do svoj« smrti ni polju literature. R«en pri zgoraj omenjenih časopisu, jo veliko deloval pri Str.tarjevem „Z vonu", pri „Zoritt in v „L j u b 1 j a n s k e m Zvonu". L 1855 ps je izdal svoje „Pesmi", zložil Matija Kračmanov. — liredno plodovito je bilo Valjavčevo znanstveno delovanje. Našteti vseh jezikoslovnih in slovarskih spisov v političnem dnevniku ne moremo, ker jih je preveliko število. Omenimo naj le Valjev čevo velikansko 1913 fitramj obs^zajoča delo „Prinos k naglasu v (novo) slovenskom jeziku", ki ju izhajalo v akademijskem aborniku „Radu" od I. 1878.—1895 O tem delu je pisal o. Skrabee, da je teli .velikansko, kakeršnega nima pač nobeden drugi slovenskih jezikov in sploh na vsem sveta nobeden". Kot nabiralec narodnega hrvatskega in slovenskega gradiva pa zavzema pokojni Valjavec izvestno jedno prvih mest mej jugoslovanskimi folkloristi.
Valjavec je deloval v vseh strokah slavistike. Bil je gramatik, leksikograf, folklorist in paleograf, književni historik, izdajatelj starih glagolskih in ćirilskih kodeksov in končno odličen raziskovalec kujkavekega narečja.
„Matica Slovenska" poslala je imenom nsroda slovenskega na krsto svojega neumorno de lavnega člana krasen venec s trakovi, zastopali ao jo4 pri pogrebu vseučiliški profepor dr. Suk, prof Staie, prof. Steklasa in dr. Vidr č.
Slava nesmrtnemu spominu profesorja« akademika M. Valjavca!
Iz občinskega sveta ljubljanskega.
V Ljubljani, 17. marca. (Konec.)
Obč. svet. S ve te k poročal je o dopisu županovem v zadevi pogajanj glede odkupa vojašaeg«
Dalje v prilogi.
Priloga „Slovenskemu Narodu" St. 63, dnć 18. marca 1897
preskrbovališča. V občinskega sveta seji z dne 3. marca predlagal je finančni odsek, da ss c. in kr. vojnemu erarju ponudi za zemljišče, na katerem stoji vojaško oskrbovališče in vojaška bolnica, kup-'-na 140 000 gld., plačljiva v štirih le. tu i h ob rokih po 3o 000 gld. Nasproti teliti predlagal je obč. svet. Oogola, naj bi se vsako nadaljnje pogajanje z vojnim fr • jem pretrgalo. Pn glasovanju ni nobeden teh dveh predlogov zadobit absolutne večine glas«,v. Z>rad\ tega prišla je ta zadeva sinoči vnovič pred občinski svet ter je fiiančoi odsek vztrajel pri svojem prvotnem predloga. Obč. svet 60gola izjavil se je tudi sinoči proti p J logu finančnega odseka, češ, da je s et nerazmern^ drag, in v istem zmisln govoril je tudi obč. svet Vel ko vrh. Poročevalce obč. svot. S vete k je omeni), da bi stal kvadratni sežeuj po 23 gld. Ta cena, da je sicer les precej visoka, toda zagovar jati ho da ne le iz razlogov, da je Um, kjer stoji sedaj vojaška bolnica in oskrboval išče, najlepši, torej najdražji svet našega me "ta, nego tudi iz razlogov, da se ta del mesta skoro odpre za zgradbo, ki bodo ra raioih dokladah donašale več koristi} kakor pa sedanji erarični objekti. Pri glasovanju bil je v -oi ♦•;»•'• pudiog finančnega odseka.
Obč. svet. Stare poročal je o ponudbi klavca Ivana Zajca za olkop mestnega Bemljilfta poleg gra možne jame ob Poljanski cesti ter predlaga, naj se omenjano  zemljišče   prepusti   oferentn   po  7 gld. kvadratri suženj. Obč. svet. Senekovič stavil je samofitalni predlog, naj se zemljiš'e proda p' tom licitacije, ker se je kor kupec oglnsil t odi oesar An < n Slovita. Predlog obč  svet. Senokovča bil je vzprejet s pristavkom, da je izklicna cena 7 gld. — Obč. Bvtt dr. Stare poročal je nudahe o pmšeji do c. kr dežtlne vlado za /gta*1bo novega Št Ja kobskega mostu, ki je lastnina cestnega erarja. Po goste pr, prave, k', ho potrebne pri tem mostu, ovirajo promet; sicer je pa most tako primitiven da bi tudi iz oleplsval lib r-^rov bilo  želeti,  da se stari leseni mest krca In  nadomesti z novim, raz mersi*-. zadostnječira mostom.   Predlog  bi je so glasne vzprejet.
Akademičnemu slikarju g. Josipu Germu v Pragi zvišala se je nsgrada za izdelovanje črntuih diplcm za 90 gld. (poročevalec obč. svet. Zabu kovec), stavbinskemo rekurzu Josipa Poka se je deloma ngedilo (poročevalec dr Maj aro n), rekurz g. Viljema Treota pa se je odklonil (poročevalec obč. svet. Tr ček)
Obč. svet. dr. Požar poročal je glede dobave načdov za mer.tno dekliško osemrazrednico in za žnpnišče sv. Jakoba, katera poslopja imata stati oba na prostoru sedanje redute Sklenilo se j<s naj se razpišeta dve nagradi za najboljša načrta v znesku 500 in 300 gld. Načrte vložiti je do 1. avgusta letos.
Koncem javne seje interp«loval je ob •, svet. Šubic gospođa župana glede neumestnega transporta cbtožencev iz preiskovalnega zapora v po rotno dvorano v „Zvezii". Žipan Hribar je obljubil, da se hode v tej zadevi obrnil do predsedstva c kr. deželnega sodišča
V tajni s» ji so ss oddale razpis«.ne službe mestnih redarjev.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 18 marca
— (Državnozborska volitev.) Današnia državnozborska volitev se je vršila v lepem redu, udeležba pa je bila razmeroma tolika, kakor še nikdar pri nobeni volitvi v Lubljani. Od jutra pa do konca volitve, do 2. ure popoludne stalo je vedno na stotine ljudi pn:d mesl.-o hišo, volile'; pa so morali čakati po pel drugu uro, da so prišli na vi-,.1.1. Agitacija je bila omejena na prostor pred magistratom, od koder eo petem volilci v skupinah šli v ir.es(no hišo. Ko se je začela volitev, pritis nili g; n j prej Troovčani in Krakov*ran', potem pa so pogostoma prihajali drugi volilci. Mnngo volilcev ji cdšlo, ker niso utegnili čakat', da pridejo na vrsto. Oddanih je bilo 1468 glasov, kar je uprav ogromno, če so pomisli, da js vseh volilcev 2065. Volitev je bila ob 1 a3, končavia, skrutinij se je začel ob 4. uri.
— (Osebne vesti) Trgovinsko ministerstvo je potrdilo izvolitev gosp. Ivana Perdana pred sednikom in g. Antona Kletna podpredsednikom trgovinske in obrtniške zbornice kranjske.
— (Repertoir slovenskega gledališča.) Opjzarjamo na jutriš;.jo predstavo „Lece Helene" in pripominjamo, da so bodo ta mična in zabavna opereta pela jutri zadnjikrat v tekoči se zoni. Drama studira zdaj znano klas čno delo, Moliereovega BSkopuha".
— (Dr Viktor Snpan f ) Včeraj popoludne je bil pogreb prerano umrlega gospođa dr. Viktorja Supana. Udeležb se ga je izredno mnogobrojno občinstvo. Na krsto je bilo položeno mnogo prelepih vencev. Bodi pokojniku zemljica lahka!
— (II. glasbeni več r) .Glasbone Matice" je tud' včeraj privabi mnogobrojno odlično občinstvo v ra-Io dvorano  .Narodnega domatt. Obšir nejšo cceno prjavnno prihodnjič.
— (Pevsko društvo „Slavec") priredi danes zveččr ob 9. uri podoknico svojemu iz L ubijane odhajsjočemn č.stnenu članu in bivšemu mnogoletnemu zaslužnemu pevovodju g. S S teg nar ju. Po petju jo pevski sestanek v drušiveoih prostorih v , Narodnem domu" — V uede'jo 21. t m. je pevski večer v društvenih prostorih. Za'etek ob 8. uri zvečer G< stje dobro došli ! U*to mine ni.
— (Pevsko društvo „Ljubljana") pr.redi jutri dne 19. t. m. v spodnjih aavamičuih prostorih »Narodnega doma" svoj običajni vsskoletni „jour fixda nn č^sti vsem Pepcam in Pepčk>m s prijaz niči sodelovanjem sl^v. tamburaškoga zbora ljub Ijanskega .Sokola". Vse prijatelje društva uljudno vabi odbor. Začetek ob 8. uri.
— (Klub slov. bioiklistov „Ljubljana") ima v soboto dne 20. t. m., svoj običajni „jour-fixett v spo .njih kavarniških prostorih „Narodnoga Doma". K temu sestanku sa najuljndnejše vabijo slovenski kolesarji in prijatelji koles rstva
— (Društvo knjigovezov na Kranjskem,) priredi v soboto 20. t. m. „zaba>ni večer" v go stilni pri „Raku" nt Krakovskem nasipu. I; pr. jaznosti sodeijue Rlavm tamburaški klub „Z^esda". Gostje dobro došli I Vstopoine ni Začetek ob 8. uri zvečer.
— (Izpred porotnega  sodišča)   Z obrav navo proti 25 letni uraneyi hčeri Chc liji Sternon iz I irije, o katere izidu  smo  na kratko že poro č*li, bila je prva lotošaja porotna sesija zaključena Državno pravdništvo je dvignilo proti Stemenu obtožbo zaradi hudodelstva tatvine in goljufij*?. Urar Sferne3 in vsi  odrasli  člani njegove  rodbine   so bili dne 7., oziroma  9  rovi mbra  lani  prijeti,  ker  so bili na sumu, da razpečavajo ponarejen denar. H Cecilija, katera se je vedno vozila okrog, je bila areto/ana v L ubijani,  in  pri  njej so dobili  tako avoto denarja (213 gld), da je b;lo tak »j jasno, d * si ga na pošten način ni mogla pridobiti  Kazenska preiskava je spravila na dan cel romaj »nadomestnega življenja, katerega glavni osebi z i o k * strani sta bili  Cecilija  Sternen  in   17letna Angela D 1 L nz. Gozdarsko šolo v Idriji  je obiskoval lani tudi neki Robert Ko?bw«sser iz Moravskoga, v katerega se je bila Ang la D-1 Linz iz Britofa, ki je del časa sta novala pri svoji premožni teti Joži fi Čak v Idriji, strastno zaljubila, dasi je le redkokdaj imela priliko govi riti Ž njim Sternen in D.-! Lin« sta bili intimni prijateljici in slednja je verjela svoji prijateljici vse, kar jej je le ta pripovedala. To slepo ir Še otročjo ljubezen Angele Del L ns je uporabljala C  St< men v BredatfO za svoje namene in potrebo. Napeljala je Angelo D   Linz, du je vzela Bvoji teti hramlnično kn,.go, s katero je Sternen sla večkrat v Ljubljano ter v teku nekoliko mesecev vzdignila G00 gl. Motiv napeljevanja k ta!v m je jfcsei iz poznejšega potepanja C Slemen.   Ko je  bival Kochvvanser Šs v Idriji,   8P,st>vIjala je v njegovem imenu  piarsa na Ajgelo Del Lidz  v ki-terh jo proti le ta v sinjih zadregah za demr.   Pisma  ja  nesla Angeli rekoč, da jo pr.šlje Kothvvasser >is da naj *aje izroči der&r zs^j.   Oa j*»dn-m pa jej j«» naročila, da si morajo pisma po ukazu K:--«.hwasserja sežg^ti.   Angela Del Laz ne je čut !a v^.o srečna, da jej Kothvv-Jsser po šiljft tako zaljubi]: na pisma; nato, da joSernmka slepar:, še mislila ni, in izročda je vselej prijateljici denar.   Na ta način iti izvabila Steruen od 11. do 26. avgusta 111 gld.   Angela Del Linz je dotična pisma  po ukt'zn sicer zažgalu,  a zdela so se jej vendar tako lepa, da si jih je poprej v svojo knji žico prepisa!*. Kocbwasser o tem sleparjenju ni ni česar vedel i.o tudi nobeiega denarja ni dobil. Ko je duo  27. avgusta Krchwaser odšel iz Idrije, iz mislila si je Cecilija Sternen drug sleparski način, s katerim je varala svojo prijateljico in dobivala deoar od nje. Ponudila se jej je, da hoče potovati h KochvvASserju v Trst ter posredovat', da ne za pusti prijateljica. Angela plačala jej je pot ter dala tudi daaaija za Kocbwasserja, kateri pa seveda ni hi   v Trstu.   Na ta način je dobila C. Sternen od prijateljice tudi denar za potovanje v Bent tke, v Prago in pozneje na Dunaj.   C Sternen pa se je vozda le v Ljubljano ter tukaj  zapra I   in dtnar Na taiom ekskurzu ju bila C. Sternen dne 9 no vembra v Ljubljani aretovana. Pri njej so d<.bili še 200 gld. denarja. Sodna preiskava je pojasnila kažnjivo postopanje C. Sternen, katera sicer taji de ja   o, katero pa je dokazano po pričevanju Angole Del Linz. C. Sternen je bila v zmtslu obtožbe obsojena na tri leta težke ječe. poostrene z jednim postom  mesečno.   Državno  pravdništvo je uložiio piiziv radi prenizke kazni
— (Umrl) je danes, v četrtek v Škofji Loki gi'sp. Julij Mu r gel, umirovljeni sodnijski pristav. Pogieb bo v soboto 20. t. m. ob 4. uri popoludne N. v m  p.!
— (Urezal se je!) Od nekod se nam piše 16. marca „Dom in Svet", oziroma njegov urfdiik, se je v 6 Štev. od 15. t. m. na strani 169 hudo nrezall Tista slika ni Zidan most, ampak Zagorje ob Savi!
— (Iz Litije) se nam piše: Ker za skupino kmetskih občin narodna stranka ni postavila n •-banega kandidata v našem volilnem  okraju, dogo-
vorili so se za predvčerajšnjem tu vršečo se volitev narodni volilci, da oddajo svoje glasove raje cakema domačinu, nego nasprotnemu kandidatu. — Odločili so se za našega notarja g L. Svetca, k?teri je na ta način dobil od 89 oddanih glasov 18, mej tem ko so socijalni demokratje svojih 11 glasov oddali za čevljarja Kordeliča v Ljubljani. Odločeval je seveda zatiški sodni okraj, katerega volilni možje so vsi glasovali za dr. Susterdiča.
— (P< žar) Pretočeni petek 12 t. m. okoli 5 ure zjutraj nastal je v mlinu posestnika Janeza Kneza na Dobravi št. 35 pri Smartnetn, okraj Li tija p žar, ter v kratkem času vpepeltl poslopje. Knez ima škode 400 gld, & je bil zavarovan pri BPhonixu" za svoto 380 gld. Ogenj je nastal vsled slabe konstrukcije dimnika. — Včerai dopoludne ob Vi l L uri pogorel je v Grahovem kozolec peseat-niku krojača Antona Krajca št. 36. Skoda cenjena na 200 gld. Pogorelec ni bil zavarovan. Kako je rgenj nastal, ne ne ve, sumi se, da 30 zažgali otroci.
— (Nesreča) Dne 15, t. m. od volitev v Postojini se vračujoči župnik gasp. Nik. Križaj iz Prema se je zvečer pri polni mesečni svetlobi ponesrečil na lepi poti blizu svoj°ga doma. Pravijo, da si jeizvil roko, katero mu je baje nravavnala imenitna ženska zdravniška kapaciteta iz sosednje vasi. Pjhabljeaje mora že biti hudo, ker gospjd žnpnik zdaj ne rnašuje in bode menda tudi za praznik moral imeti radom« stoika iz bližnje R ki*. Mi gospodu župniku iz srca želimo, da bi skoro popolnoma ozdravel, kajti že težko pogrešamo njegovih imenitnih propovedij o brezvercih, o nezmeraoetih v jedi, posebno pa v pijači itd.
— (Bralno društvo v Mokronogu) priredi dne 19 sušca t 1. v gostilni „pri L piu veselico 8 sledečim vsp. redam : „Krojač Fips ali nevarni sosed', burka v j^dnem dejanju Petje Prosta zabava. Začetek ob pelu 8 uri. Vstopnina: za ude 15 kr., sedež 20 kr.. za neude 20 kr., sedež 39 kr. Vstop je vsakemu dovoljen.
— (Ujeli so ga!)   Pred več časom, kakor
smo že poročali, ukradeno bilo je umrlemu župniku višnjpgorskemn troje hranilničnih knjižic v skupni vredaosti nad 1500 gld inje bil denar pri hranilnici v Ljubljani dvignen Zadnji čas je v župnišči v Višnjigori službujoči hlapec Matija Kočevar pričel iako potratno živeti in ker je na sumu, da je ou storilec, prijeli so ga dne 12. t. m. orožniki ter odvedli v Zatičino v zapor.
— (Ne goda ) V Koleku občina Št. Lampert pri Zagorji stanujoči posestnik Janez Drobež drvil dne 10. t. m. popoludne hrastove hlode iz hriba v dolino. Njegova hčerka J žeta stala je od daleč t*r opazovala delo. Najedfnkrat pridrvi večja truma hlolov v njeno bližiuo in hotečo se umakniti podere jo večji hlod na tla ter rani na glavi tako hudo, da ji neravenrna obležala in ni upa, da bi okrevala.
— (Vinska kupčija na Vipavskem) je letos prav slaba Vina je še jako veliko, a kupcev prav malo Slovenski krčmarji in vinski trgovci potiu dite se letos v Vipavsko dolino, ker tamkaj je še mnogo dobre« kaplice, katera se da prav ugodno kupiti I
— („Rađog-ju") priposlalo se je iz dobrodelnega zaklada v Konjicah 50 gld.
— (401e'nioa najpopularnejše hrvatske narodne drame) .Graničarji" se bode slavila danes v Zagrebu Pred predstavo bo govorila gospa Ružička Strczzijevi. poslov v čast pisatelja, režiserja in velikega dramatičnega umetnika hrvatskega Jos. Freudenreicha. .Graničar] i" so znani tudi slovenskemu občinstvu.
* (Edvard Jelinek.) V Pragi je umrl znani češki pisatelj E Jelinek S svojim »Slovanskim zbornikom" se je dolgo trudil, da bi izjedinil vse Slo/ene vsaj na slovstvenem polju. Jelinek je bil tudi izboren folklorist, potopisic m duhovit feljtonist. Deloval je mnogo v „Svetozoru" in v kr ko.Hk'111 „Czasna.   Slava njegovemu spominu!
* (Bacila pleše) je nnšal par ški zdravnik kožnih boleznij, dr. S .1 b o u r a n d, ki je dognal, da ima bacil obliko velikr-ga H ter da živi v lo
j - sk 1 plasti na glavi in na čelu, kjer nničuje koreninice las. Dr. Sibouraod je nafiel tudi zdravilo za plešo, a je š • ni objavil.
* (Pretkano tatinstvo) se je izvršilo te dni v Niči. K nekemu zlatarju ae je pripeljal v elegantni ko'ji fi.10 oblečen zakonski par z otrokom. Zahtevala sta jedno veliko in jedno majhno naprsno iglo (brošo) Pj.'.v ko so se začeli pogajati za kupno ceno, prikazal se je mej vrati raztrgan berač, proseč miloščine. Gospa je vrgla v beračev klobuk par novcev in skrivaj Še veliko — iglo, na kar je berač izginil. Pogodivši se za ceno, hotel je zlatar kupljeni igli zaviti, tedaj pa je zapazil, da velike igle nikjer ni. Vs-i iskanje po nji je bilo zaman. Preiskali so otroka, obrnili vsa svoje žepe, a igle niso našli. Elegantni zakonski par je na to kupil samo malo iglo. Za tem je minulo precej dnij, ko je okn<deni zlatar na izprehajališču srečal finega g'gerlskega gospoda, čigar obraz je bil — onega berača. Takoj ga je pustil aretirati, in zvedelo se je, da je elegantni zakouski par z otrokom in gi-gerl tatinska družba, ki je izvršila že mnogo drugih spretnih tatvin.
Darila s
U r e d n i h t v r nagega 11 s i a sta p o s« a ' a : Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod Jakob Killer v Krama 2 8 kron, nabrane v rž jem  kr ga  „ob častnem pn psdu prof. T. Zupana pri drža.nozborski volitvi." — G. Ivanka Končan bivša goahlničanca ,Pri pošti" v Krškem 2 4 kron, podarjene ji t d „Pipievegr. kluba" v Krškem kot pod poro vled škode,  katero je  tr.ela   pri požaru, rahvalivši se ob j dne™ klubu aa blagol.o-ro naklo DJeno podpor'«.   —  Skupaj   5 2  kron   — Z'veli rodoljubni darovalci i>» di-rovalue in njih nasledniki!
Državnozborske volitve.
Danes so volila kranjska mesta in trgi. O volitvi v Ljubljani poročamo na drugem mestu.
Iz skupine gorenjskih mest in trgov, v kateri je bil izvoljen kandidat narodne stranke dr. Andrej Ferjančič, smo dobili naslednja brzojavna poročila:
Idrija: dr. Ferjančič je dobil 122 glasov, Marn 13, Kob 1 ar 57.
Kamnik: dr. Ferjančič je dobil 69 glasov, Koblar 66.
Kranj: dr. Ferjančič je dobil 89 glasov, Koblar 34.
Lož: dr. Ferjančič je dobil 22 gla sov, Koblar 10, Marn 4
Postojina: dr. Ferjančič je dobil 98 glasov. Marn 22, Koblar 12.
Radovljica: dr. Ferjančič je dobil 49 glasov, Koblar 25, Marn 1.
Škofia Loka: dr. Ferjančič je dobil 20, Koblar 62 glasov.
Tržič: dr. Ferjančič je dobil 42 glasov, Koblar 29.
Vrhnika: dr. Ferjančič je dobil 49 glasov, Koblar 53.
Idrija 18. marca.   Po hudi borbi zrna ^ali smo idrijski rudarji in narodnjaki sijajno. Zivio Ferjančič!
Iz  skupine dolenjskih  mest in trgov, v kateri je bil izvoljen kandidatna rodne stranke dvorni svetnik Fran S u k 1 j e , smo dobili naslednja brzojavna poročila:
Črnomelj: Oddanih je bilo 74 glasov, vsi za S u k 1 j e j a.
I ostanjevica: Od 33 oddanih glasov, jih je dobil S u k 1 j e 32.
Krško: šuklje je dobil 19 glasov, 4 glasovnice neveljavne.
Kočevje: Šuklje je dobil 63 glasov.
Metlika: Š u k 1 j e je dobil 118 glasov.
Novo mesto: šuklje je dobil 152 glasov, 1 glr.s dr Slane.
Ribnica" Šuklje je dobil 56 gl s r, 1 glas H a m b e r g e r.
Višnjagora : Oddanih je bilo 18 glasov, vsi za š u k 1 j e j a.
Novo mesto 18. marca. Udeležba v vseh mestih velika. Vse je prišlo k volitvi in naudušeno in hvaležno volilo Šukljeja.
Listnica uredništva
Krutogorski:   Poslane    rokopise  prejeli. Hvala Ko prečitamo, odgovorimo.
Dunaj 18. marca. Prestolni nagovor na novi državni zbor je določen na dan 29. mrrca.
Dunaj 18. marca. Cesar je že imenoval predsednika gospodske zbornice. Imenovanje se razglasi zajedno z imenovanjem 22 novih članov gospodske zbornice. Mej imenovalci je tudi bivši predsednik poslanske : bornice bar. n Chlumeckv.
Atene 18. marca. Admirali evropskih velesil so izdali proklamacijo na Krečane, v kateri obetajo Kreti avtonomijo. Kretski pristani so vsi blokirani, blokada grških pristanov se je za zdaj še opustila.
Dunaj 18 marca. Oficijelno se javlja, da je grška j a dreni ca, na kateri so bili kretski ustaši, napadla avstrijsko vojno ladjo „Sebenico", ko je rekognoscirala. Ladja „Sebe-niča" je streljala na jadrenico, katera se je potopila, in je razgnala usta še.
Volitev v Ljubljani.
Kušar zmagal z večino kacili 300 glasov. Slava volilcem!
Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.786.
\ petek, ti it i- 19. marca 1897. Zadnjikrat v tej aezonl!
Lepa Helena.
Komična opereta v treh dejanjih.   Spisala H. Meilhac in L. Halevy. Uglasbil J. Offenbach. Poslovenil Kapelnik 11. Benifiek. Režiser II. Inemann.
Blagajnica se odpre ob 7. uri.   Začetek točno ob \k8. uri. Konec ob 10. nri.
Cene prostorov so razvidne z gledaliških listov.
Prihodnja predstava bo v nedeljo, dne 21. marca 1897.
15   . —
21   , —
14   - —
Darila za „Narodni Dom".
L X XX.  latlffflUi   „Krnjcurske clrtiiitoo««.
Prenesek   .   .   .   28847 gld. 96 kr. Doneski za mesec januvarij; plačali so čfi. p. n. gospodje : Fr. Goričnik, Ferd. Souvan in dr. Ivan
Tavčar, ;i B gld., sknpaj.....
Dr. A. Ferjančič, I. Gogola, Fr. Kollmann,
J. Lozar, I. Murnik, M. Pleterfinik in
U. pl. Trnk6czy, a 3 gld., skupaj . Dr. vitez K. Bleiweis, I. Gorup, Fr. Mally,
dr. Fr. Mtinda, V. Rohrmann, S Rutar
in Frid. Soss, a 2 gld., skupaj . . A. Bayr, J. S. Benedikt, O. Deteln, P.
Drahsler, J. Dnffe, A. Gogola, I. Gri-
čar, J. Jenko, M. Klein, dr. J. KuSar,
E. Lah, J. Martinak, I. Mejač, R. Milic, G. Pire, L. Pire, K. Pleiweiss, K. Plesko, F. PovBe, A. Prosenec, J. Rode, A Skabornč, A. Stor, dr. Fr. Tekavcič, S Treo, J. Velkovrh, J. Višnar, K. Weber, A. Zajec, dr. Fr. Znpanc, M. Zupane in K. Žagar, a l gld., skupaj........
Fr. Ban, A. Bartel, 1. Bona«, A. Foer-
ster, I. Frisch, J. Maček, Fr. Stare, I.
Šubic, A. Tavčar in A. Trstenjak, a
50 kr., skupaj........
Doneski gospoda J. Lončeta v Liubljani
za I. polletje 1 .v 7.1. v skupnem znesku Darilo delniškega društva ,Narodni dom"
v Novem mestu........
Gospod J. Valenčič v Ilirski Bistrici
plnča za „Nlirodni papir" .... Darilo gospe D. za mesec januvarij
Doneski za mesec februvarij; plačali so čč. p. n. gospodje: Fr. Goričnik, Ferd. Souvan in dr. Ivan
Tavčar, a B gld., ••kupaj.....
Dr. A. Ferjančič, 1. Gogola, Fr. Kollmann,
J. Lozar, I. Murnik, M. Pleteršnik in
U. pl. Trnkoczy, it .'1 gld, skupaj . . Dr. vitez K. Bleiweiss, I. Gorup, Fr. Mally,
dr. Fr. Munda, V. Rohrmann, S. Rutar
in Frid. Soss, a. 2 gld., skupaj . . A  Bayr, J. S. Bened kt, O. Detela, P.
Drahsler, J. Duffe, A. Gogola, I. Gri-
čar. M. Klftin, dr. J. Kušar, F,. Lah,
J. Martinak, I. Mejač, R. Milic, G.
Pire, L. Pire, K. Pleiweiss, K. Pleško,
F. Povše, A. Prosenec, J. Rode, A. Skaberne, dr. Fr. TekavčiČ, S. Treo, J. Velkovrh, J. Višnar, K. Weber, A. ZajftC, dr. Fr. Znpanc, M, Zupane in K Žagar, a 1 gld.f skupaj ....
Fr. Ban, A. Bartel, I. Bonač, A. Foer-stor, I. Frisch, J. Jenko, J. Maček, Fr. Stare, I. Šubic, A. Tavčar in A. Trstenjak, a 50 kr., sknpaj.... Darilo gospe D. za mesec februvarij .
Skupaj   .   .   .   29045 gld. 46 kT. Opomba: Vsem čč. gg. darovalkam in darovalcem, ki v zdanjih, za društvo posebno težavnih časih tako čvrsto vstrajajo, na njih požrtvovalnosti najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 10. marcija 1897.
Odbor ..Krajoarske družbe".
32    n -
12 „ -
5 „ -
3 a —
3 . -
15   - -
21   . -
14
30   . —
50
2
Umrli so v Ljubljani:
V deželni bolnici: Dne 12. marca: Marija Hmeliak,  gostija, 38 let, je-iika. — Ferdinand Hudoveruik, gostaćev sin, 5 let, vnetje možganov.
Dne 18, marca: Karolina Cankar, krojačeva hči, 5 dni. — Roza Winkler, kuharica, 56 lčt, oteklina v želodcu.
Meteorologično poročilo.,
Višina nad morjem 306*2 m.
Marec	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v C	Vetrovi	Nebo	Mokrina v mm. v 24 urah
17 18. n inalon	9. zvečer   73512 83 7. zjutraj   735'7     2 6 '2. popol. , 7347 j 15-5 Srednja včerajšnja temp i.			sr. jzah. sr. svzh. sr. jzah. uratura 81	jasno jasno jasno », za 4-9° r	o-o lad nor-
ID-u.:n.aoslra, borza
dne 18 marca 1897.
j.Vapnj državni dolg v notah .   . 100 gld
skupni državni dolg v arebrn 101 ,
Vvstrijska zlata renta    .   .               .   . 122 ,
Avstrijska kronska renta 4°/,, . 100 ,
Jgerska zlata reeta 4°/0.... 121 ,
'C c ruka kronska renta 4°/0 99 „
<ivBtro-ogersko bančne delnice 950
kreditne delnice    ...               ... 358
London vinta.   ...          .          .   . 119
"^omfiki drž. bunkovci ta 100 mark        , 58 ,
<0 mark   .      .......... U ,
,0 frankov   ... 9 ,<
talijanski kankovc'   ...               ,   . 15 ,.
J. kr. cekini........... 6 ,
95 05 50 20 90
75 70 67'/, 72'/,
62'/,
Dne 17. marca 1897.
&•/• državne srečke ii 1. 1854 po 250 gld. 152
Državne srečke is 1. 1864 po 100 gld.    . 187
Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld.   .   . 127
Zemlj. obč. avstr. 41' ■ 0 slati zast. listi 99
Kreditne srečke po 100 gld...... 198
Ljubljanske srečke......... 22
Rudolfov? srečke po 10 gld...... 26
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld..   . 153
Tramway-druit. velj. 170 gld. a. v    .   .   . 443
Papirnati rnbeli.........
gld.-
, 50 , 50 . 70
75
50
87
kr
Zahvala.
Za vsestransko izražene prisrčne sožalne izjave povodom nenadne smrti našega iskreno ljubljenega Boproga, oziroma sina, gospoda
dr. Viktorja Supana
odvetnika
kakor tudi za mnogobrojne, vence in za častilno spremstvo k zadnjemu pokoju izrekamo naj pri-srčnejfio zahvalo. (419)
Roza Supan roj. Luokman, soproga. — Jako blna Supan roj. Mayor, mati.
V Ljubljani, dne 18. marca 1897. #
Zahvala.
Povodom nepričakovano smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne Boproge, oziroma matere in stare matere, gospe
Antonije Harmel
došlo nam je toliko dokazov sožalja in srčnega Bočutja, da se ne moremo vsakemu posebe zahvaliti.
Izrekamo zatorej tem potom vsem, posebno pa rudarskim paznikom in pevcem najtoplejšo zahvalo. »
(421) Žalujoči ostali.
Ces. kr. avstrijske      državne železnice
Izvod iz voznega reda
■■oljavnoja od 1* oktobra 1893. Naatopno omenjeni prlhajalnl In  odhajalnl cul o macani to •rednjeevropaliein časa. (15-63)
Odhod im L| obijane (juž. kol.). Proga oez Trbiž.
Ob IS. ari 6 min. po noći oiobnl vlak v Trbii, Beljak, Gelove* FranaeniCeata, Ljubno; 6ea Selithal v Aueeee, I milil, Gmunden, Solnogradj 6«« Klein-BeiBing ▼ Bteyr, Vino, na Hun«) vi. Amatetten. — Oh 7. url 10 min. ajutraj oiobnl Tlak ▼ Trl.u, Pontabol, Beljak, Oelovea, Krwir.au. feate, Ljubno, Dunaj ; cea Selithal r Solnograd, dea Amatetten na DnnaJ. — Ob 11. uri 50 min. dopoludne oaobBl vlak t Trbiž, Pontabel, Beljak, Of> loreo, I^Jubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. nri popoludne oaobni vlak t Tri ••. BolJ4k, Celovec, Ljubno ; 6ea Belathal t Solnograd, Dend-Oaatoln, ZeU ni (eieru, Inomoat, Brageno, Ourih, Ganevo, Paiia; 6ea Klein-Reifling v BteTT, Iilno, Bndejerloe, PlsenJ, Marijino vare, Heb, Franoova vare, Karlove vare, Prago, Jiipako, Dunaj vla Amatetten.
Proga v Novo mesto ln v Kočevje.
Ob 6. nri 1A min. ajutraj moinnl vlak. — Ob IS. url 66 min. pt ■ polndna metani vlak. — Ob 6. ari BO min. rročer metani vlak.
Prihod v LJubljano (juž. kol.). Proga iz Trbiža.
Ob H. nri 69 min. ajutraj oaobni vlak a Dunaja vla Amitettec, Lilpekega, Prage, Franoovlh varov, Karlovih varov, Hoba, Marijinih var.,t Plznja, Budejevie, Molnograda, Llnoa, 6teyra, Omundena, Iaohla, Auaaeea, Idnbna, Oelovoa, Beljaka, Franaenifeate. —Ob 11. uri 2H min. dopolndn* oaobni vlak a Dunaja vla Amatetten, Karlovih varov, Hoba, Marijinih varov, Planja, Budajevia, Holnograda, Tjinoa, BtevTa, Pariaa, Ooneve, Ouriha, lire .(■■m i., Inomoata, Zella na jeaeni, Lend-Oaatalna, I.ji.lma, Golovca, Iilnoa, Pontabla — Ob 4. nri 66 min, popolndno oaohul vlak a Dunaja, Ldnbna, Belsthala, Beljaka, Golovca, Franienafoate, Pontabla. — Ob 9. nri 4 min avećer oaobni vlak a Dunaja via Amatetten, la Ldubua, Beljaka, Oelovoa, Pontabla.
Proga la Novega mesta ln la Ko&evja.
Ob 8. url 1B min. ajutraj meiani vlak. — Ob a. url 83 min.Qpo polmluo meiani vlak, — Ob B. ari 86 min. avečer meiani vlak.
»«ltio«l 1k i. j obijane (drž. kol.) t Kamnik.
Ob 7. url as min. ajutraj, ob 8. uri 6 min. popoludne, ob 0. m 50 min. avećer, ob 10. nri 86 min. ■veo«r. (Poalednjl vlak 1* t oktobni ob nedeljah ln praanlklh.)
Prlbod v LJnbl|ano (drž. kol.) la Kamnika.
Ob 6. url 60 min. ajutraj, ob U. nri 16 min. dopoludne, ob 0. ar BO min. avećer, ob 9. nri 66 min. avećer. (Poalednjl vlak la v oktobra ob nedeljah ln praanlklh.)
Obšivalka klobukov
in prodajalka (386,)
popolnoma zmožna nemAkega in slovenskega jezika, se takoj stalno namesti. Ponudbe L. Chiba v Celji.
Nagrobne vence
v največji izberi in
po naj nižjih cenah
trakove k vencem
z ali brez napisov
v vseh barvah
(98—19)
priporoča
Karol Recknagel.
Da ovržem vse raznesene krive govorice, izjavljam s tem, da pivovarno svojega pokojnega očeta, gospoda Jurija Aner-ja (4la_a,
vodim nespremenjeno dalje
ter se priporočam častitim p. n. odjemnikom
z velespoštovanjem
Jurij Auer.
Oto Ferles
vodja pivovarne.
Letoviška restavracija
Bledu
se daje v najem za letošnjo sezono.
Dotična pojasnila daje ilo <5n«- 12 I. mrt m« t. 1. letoviški predstojnik dr. Alfonz Tlomclie v D .Ju !>3 j »nI« (417—l)
m nazaj pricno
v nedeljo marca
in dalje vsako nedeljo in praznik. Ob lepem, suhem vremena tud i vsak četrtek. Odhod >z Ljubljane s postajališča gostilna ,,pri Iiozarji'*, sv. Jakoba trg točno ob 3. in 5. uri popoludne. Povratek v Ljubljano ob 4. uri in na željo večja družba po potrebi
Cena za jedno osobo in vožnjo
samo lO k:r.
Za vožnjo nazaj, ki se vrfi, ko odide zadnji večerni vlak, 20 kr. Oainibus ima 20 sedežev in je — razun naznanjenih duevov — proti pravočasni na-ročitvi na razpolago tudi druge dni.
Obiskovalcem Lavrce je od 1. junija letos na razpolago tu Ji
kopališče s plavalnico.
Natančneje pe poizve tam. j _>o—i)
Dsojam si p. n. občinstvu in velcčaslitim odjemalcem naznanjati, da sem se dne 8. fobruvarja preselil s svojo
trp™ s Moiino, Uobnkl in kapami
iz svojih prejšnjih prostorov na Kongresnem trgu v Kirbischevi hiši v svoje novo opravljene (261—ti)
prodajalničnc prostore
v Wolfovili ulicah (starih Gledaliških ulicah)
in prosim, da se mi še nadalje ohrani naklonjenost, katera se mi jo skuzovala tekom 23 let. .
Z velespo&tovanjem
IfcSf Ravnotam je tudi modistovsko podjetje.
SaS&^^
BXXXX)KX)K5v<XXX
F. P.Vidic & Co. v Ljubljani
ponujajo po nufiii/Jili <•*>■■ u Ii VMiiltoltoll množino
zidarske opeke, zarezane opeke
(izdelane iz najbolje znane Vrhniške gline) z zraven spadajočo
stekleno zarezano opeko in strešnimi okni iz vlitega železa
lončene peči in štedilnike
(lastnega izdelka)
Roman*cement
SDoTTŠlrl Poitland-ceirient kakor vse v stavbinsko stroko spadajoče predmete.
g cene
111
(40G—1)
^^2^ ssssi Chs^bt ^fe^sssj ^si^sfe
ilo.
6rn a « ^
naravnoit ls tovarne.
Zažge naj se vzorec svilnega blaga in morebitno ponarejenje se takoj pokaže. Pristna, č sto vegetalno barvana, solidna Črna svila pasti b«l prpel- Ponarejena, otežena svila, ki rada postane mastno svetla in se hitro lomi, pnSč-a temnorujav in svetlorujavkast pepel. Pošilja se poštnine in carine prosto na dom. — Vzorce naj se zahteva ii
= Hohensteinske svilotkalnice ,Xotze    v Hohensteinu na S. zzzz
Meh. tovarna s vi lnoga blaga.
(3323) Največja zbirka črnili, belih in t>«rvantln svil. b (12)
Stev. 498.
Razglas.
(378—2)
Pri občnem zboru ^Prve elolcnj Nl*r posojilnice V Ulct-
1 i IV i * *. registrovane zadruge z neomejenim poroštvom, dne 7. marca 1897.1. se je računski sklep z bilanco za gospodarsko leto 189G. sledeče potrdil:
Bilanca.
I m «- i j
Znesek cld. kr.
(0086 80
Gotovine kome i 189«.    . |   3107 15
Vrednost v drž. papirjih 0214' — Vrednost   v   zemljiščih v
Rubnjarcih .... Vrednost   v zemljiščih
Črnomlja...... 6019 39
Posojila na posestva     .    . 268892 98
Posojila na menjice .   .   . zO.'J079 UTi
Zaostale obresti   .... f>4K»> 37
Inventar....... 88 BO
D <) 1 |f o v 1
Znerek ttldi kr
Skupaj
1U7140 77
B88 deležev po 18 gld. .    . [ 9680
Rezervni fond.....j; 12733
Hranilne vloge.....1G9H52
Za 1,1897. v/prejete obresti 8458 Čisti dobiček..... 8876
04 29 44
H3_ XDe:n.sir:n.i piomet.
■J •VI	D o h o <1 U i	Znesek	ti «--£	X 83 d ti  t  U i	Znesek	
-		Rld. kr.	V i—i		i j;ld.	kr.
1	Gotovine konec 1, 1895.	. : I974!r 23	1	Nazaj plačani deleži.	180	
a		216 —	2	Nazaj plačane vlojre.	. nosi.-j	85
a	Hranilne vloge	. 148284 86	n	N azaj plačani' i bn-sti	2229	20
4			4	Dovoljena posojila	. 490102	r»2
6	Nazaj vplačana posojila	. 484a::»3 83	r>	Razni izdatki ....	2« »68	12
<)		8107 77	6	H pravni itrolki   . .	1563	20
			7	Razni davki ....	. 1 8269	65
			h	Za dobrodelne namene,	28 >	—
				Dobička dniSrvenikom .	7U77	49
			10	Gotovine konec 1. 189o.	3407	1-
	Skupaj	. ititiOOO") IS		Skupaj	. |«)t;i')< (06	18
						
Zadruga obsala je konec 1. 1898. iz 2o9 društvenikov, pristopilo jih je ŠK^t in izstopili so »tiri druŠtvemki I. 1896-
Društvenih deležev bilo je kou*-c 1896 1. 535 vplačanih deležev je bilo dvanajst in nazrtj plačanih deset.
To se p. n. gg. društvenikom objavi z doatavkom, d i je račun in bilanca v občinski pisarni od sedaj do zadnjega dne tega meseca vsakomur na vpogled.
Ravnateljstvo „Prve dolenjske posojilnice v Metliki"
dne 7. marca 1897. O. Sturm I r., L. G-angl 1. r.,        Janez Požek I. r.
F. ScliSnforuim 1. r.       Franc Jutraž 1. r.
L Luser-jev obfiž za turiste.
i'rinii'ii i l.(nl»i |anl: J.
Mayr, Mardetselilaper, U. pl.Trn koczy, C4.Picr.oli,L.
ttreoel; v icu<ioitv>vem
S. pl. Sladovič, F. llaika; v Ksvmnika J Močnik; v Celovd A. Eggor, W. Thnrujwahi, J. Birnba-chf.r; \ IlrezHli A. Aich-inger; v Trmi (na Koroškem) C. Menner; v Pt«-I|>ikn F. Scholz, J. M. Štadler; v U o rici O, R. Pontoni; v W€>lf»-ber|{U A. llitth ; v Kr»-»i I K Savni k; v Kad-K«mi 0. £. Andrion; t Idriji Jotip VVarto; v ltniluvl|iei A. Robloa; v Olji K. (»ela; v Črnomlja: F. 11 uk.k.
'i
		• •	
			
Ngjbojjsj fabrikat:
I. banjski Imooljnati flriiBž
I. kranjsko čisto laneno olje j Siccativ-firnež (sušilo)
priporoča najceneje
Adolf Hauptmann
prva kranjsia tovarna oljnatih barv, firnežev, lata in Meja
v lijiihljaiii, na Sv. Petra cesti«
BBBB§BBBsgBBBBBBBBBBBgB§s§sa
(130—15)
LW
D2B
Gromoviti živijo
gospođičini Pepel
„pri Lloydu". Jk^
(418)
Posestvo na prodaj.
V  sj« piniji   vanI   pri   IJubljaiil se
prostovoljno proda  posestvo,  ki  meri  11  oral in 178 [Jsežnjev.  Poslopja so v dobrem stanu. Cena 7000 iglcl. (416—1) Več se izve pri upravniStvu ,SIov. Naroda".
»o
CĐ
Oh
O 00
eS >
a> &. oo
'h M
a
li
a> 3
sD .O
<X> *TD
ofi
n
o
'35*
e? -a o
»H
a. ■ —<
-a J*
v. >:   ■ >:
Doering-ovo milo
.»-i   m OVO.
>: >:■ >:• >:
i i •>:•
„5 V    8 T
•>:■ ■>: <>:■ »
Od I. 1897
zopet po dodaji dragocenih tvnrin zholj&ano, tako da se vsem damam in materam ne more dosti nujno priporočiti, naj poskusijo.
	>:■■    >: >: ■>:•>;>:>:■ >; :♦: >:	
Varčno v porabi Izborno v kvaliteti Povsod se dobi po 30 kr.		
CD
CD -t
£. 5*
o
N PO 00 ct-O T3 oo
-1 O
3
O
00
o cr
O o
f
X A £
(213—3)
H. Kenda v Ljubljani
prevzame
naročila ia moderoe po meti od  gld. 4— naprej; garantira za dobro tasono in vzame vsacega
I. .1.MI v hI m'.i: i. da ne vgaja j
p rovzame
moderce za snažiti in jih popravlja kakor nove; ima
največjo izber gotovih dunajskih in francoskih modercev, ki so izvrstno vrezani in iz najboljšega materijala po sledečih ceDah :
Modero „Valerle", visoka fasona, kakor Stefanie, kval.: 504 rožena koBt gld. 3 20 .      50.i ribja      „      „    5" 10
Modero ..Prinoosa", visoka f»sona, lahak, hladni moderc r.a poletje,
kval. 505 creme gld. 340, kval. 509 ia belega pla-tnenaga batifta ghl. 530.
Modero   ,,Stefanie*4, visoka laso na  iz platnenega sivega ali svitlorujavega croisa z ribjo kostjo, kval. HO    507    86      81     508 512
cena gld. 1 l»0   2—   2'20    260   320 :>26
Modero ,,Viotorla", hišni delavni moderc, pobebno priporočujoč damam v drngem stanu,
kval._C_ D M
cena gld.   250 8'60 5'—
Modero    Stefanie", visoka fasona z nepristnimi ribjimi kostmi,
kval. 76     76     77     78     79   501 605
cena gld. — 7n  --JS5 1 10 1 3J   145 1 70 175
Moderol lz rastlinskih dret, (Ptlanzondrat), za visoki život gld. 225 .  nizki     „      ,   140 (408 — 1)
Ravnodržaleo, ((icradchalter) za dečke iu dekleta, patentiran kot najizvrstnetsi to vrste
kval. 511 z jeklenim hrbtom   gld. 2*80 „    510 _ koščenim     _ „ 280
P. N. trgovci
rabat.
T=>TGtl
kaAIjn in nahoda, osobito dece, proti ia*li»eii|u, beie«-uiui v vrtata« Šelodeu in mehurja priporoča se najbolje
koroški
Varstvena znamka.
INiiruviio priNten natočeut
Najfinejša namizna voda. (3344-15)
Zaloga v LJubljani pri 91. E. Nnpan*n, Du
naJBka cesta; v Kranju pri F. Iloleucu.
rimski vrelec.
I»r. Friderika Lengiel-a
Brezov balzam.
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njtno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudtvit učinek.
Ako  se  namaže  zvečer ž njim obraz ali dragi deli polti, ločijo m1 *«* ilruicl dnu ue» annfnc  Itiaklne ml polti, ki poMlnue vMled
t«-u»t «ti*to  ImIii  iu IK'IHt.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gobe in ko-zave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj nag:o pege, žollavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge nesnažnosti ■* polti. — Cena vrču z navodom vred gld. !..->«».
]*r. Vri deri kis la-u^t^l-n
BENZOE-miLO.
Najmilejfie in najdobrodejnejSe milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad «4» kr. (329—2)
Dobiva se v LJubljani  v Ub. pl. Trukoc«y-ja lekarni in v v*eh  večjih lekarnah. — PoStna naroČila vzprejema VV. Henu, Duttaf, X.
I^<<- eio Izveden
ogljarski mojster
<la takoj vHtopl. Zahteve plače in spričevala ter objava dosedanjega slnžbovaaja naj se pošiljajo pod Šifro „Z. lHnft« anonfini ekspediciji Rudolfa. Mosse na Dnrs|i, (415-1)
Zanesljiva prodajalki
z dobrimi spričevali se vzprejme z dnem 10. aprila tek. leta. Take, ki so že delovale v špecerijski stroki, imajo prednost. — Naslov se izve1 v uprav-aistvu .Slov. Naroda". (390—3)
Proda se prostovoljno
hiša v Ljubljani
stoječa na lAlavneiii trgu, kjer se nahaja velika trgovina z manufakturnim blagom. — Natančneje izve se pri g. Alojzi ju Vodnik-u. kamnoseka v Kolodvorskih ulicah. < 9i—2;
Prodaja vina.
Usojam si p. n. gostilničarje, krčmarje in prodajalce vina opozoriti na svoja IzvrNina
bela in čina vina in Silerja
nadalje
likerje iz vinske trte, maraskino, tartara, Prošeka, Plavinija.
Vina, Šifer in likerji so tako izvrstni, da jim ni pr mere. .Prodaja na «lr»l»no In <lel»elo.
Blago izbrano, zajamčeno prve vrste, po najprimernejših cenah. (414—d Naročila sprejema in nHjpovoljneje izvršuje
posestnik iu dobavitelj vin, Vodice, Dalmacija.
7
ca
I C:
G:''
heče sveje zdravje ohraniti in utrditi, pa ob enem noča pcrjrcŠLli prijetnega kavinega užitka. Sobova kava jo, kakor zrano, škodljiva, ker preveč 2ivce razburja; ako sc jej pa Kath-reinprjcva primeša, jej odvzame škodljive učinke. ***;»*6**jfc**£**>**t
\/0K jo pije, ki se ne čuti prav zdravega. Posebno za take, ki bolehžjo 1 odiv
___na živcih ali v želodcu, izkazala se je Kathreinerjeva kava, čista
brez primesi, v tisočerih slučajih kot najboljša, najzdravejša in lahko prebavljiva pijača. *******^***^*«*******rt«*^***i*^*jf***fr********4S(* V^Slt^ °*ro^ 'n vsa'(a ženska naj pije Kathreinerjevo kavo, ki je tečna «_in se prilega slabemu in rahlomu teljsu, naj bo že čista ali mešana z bobovo kavo. S svojim p'ijetnim, milim okusom se kmalu vsem prikupi. \Jc*d)f   k'1 hoče pri gospodarstvu kaj prihraniti in vender uživati okusno
i
_......... *    * I
w
aK
in zdravo kavo, naj si kupi Katlireinerjevo kavo.   Naj bo čista
ali mešana z bobovo, ugajala bo po okusu vsakomu.*****************
je v resnici zdrava
S
družinska pijača,
(
Kathreincr-Kneippova sladna kava
čist prirodan plod v celih zrnih, Iz najboljšega slada Izdelana In po Kathreinerjevem, v vseh deželah priznanem In od najveljavnejšlh strokovnjakov preskušenem načinu z okusom prave bobove kave prekisana. Kathreinerjeva kava združuje toraj v sebi prijetni okus pluje bobove kave In vse od zdravnikov priznane dobre lastnosti domačega slada. 1-+ ** + +
Prošnja:
Kdor noče biti goljufan In oškodovan, naj pazi pri nakupu na varnostno znamko In na obliko na strani J^QfhreineK
naslikanega   izvirnega   zavoja   z Imenom
Zavoji brez imena nKathreiner" niso pristni.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Noti i.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
L6