SEPTEMBER
1	S Edigij
2	C Stefan, kralj
3	P Sabina	+
4	S Rozalija_&
5	N 16. pobink.
6	P Delavski dan.
7	T Kegina
8	S Mali Šmaren
9	č Peter Klaver
10	P Nikolaj Tol. +
11	S Protus in Hij.
12	N 17. pobink 3
13	P Notburga
14	T Poviš. sv. Križa
15	S Kv. - Mati 7 i.+ •16 č Kornlij
ŠTEV. (NO.) 175.
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geito: Za vero in narod — ta pravico in resnim — od boja do zmogel
GLASILO SLOV. KATOIi DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA 51 v CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four. Slovenian Organizations).
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN ILO VENSKI
LIST y J5DRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH,
CHICAGO, ILL., PETEK, 10. SEPTEMBRA — FRIDAY, SEPTEMBER 10, 1937
LETNIK (VOL.) XLVI.
Rusija v novi noti obdolžila Italijo morskega banditstva . in zahtevala odškodnino. — Evropska diplomacija v . skrajni zadregi. — Anglija bo morala odkrito poka-. zati svojo pravo barvo. — Konferenca obeta biti vi-. harna.
Pariz, Francija. — Rusiji je očividno postalo dovolj po-lizane diplomatske hinavšči-ne, katero ste evropski demokratski državi, Anglija in Francija, doslej kazali napram obema fašističnima državama, Nemčiji in Italiji, ter brezprimerne popustljivosti za drzne mednarodne kršitve, ki ste jih doslej izvajali brez vsake kazni obe fašistični državi. Kakor vse kaže, bo Rusija končno zahtevala, da se polože odprte karte na evropsko mizo.
Da ima Rudija resen na-frien, izzvati proti evropskemu fašizmu odločen korak, je pokazala s svojo drugo noto, ki jo je - poslala to sredo Italiji. Kakor je bilo že poročajo, je sovjetska vlada pred nekaj dnevi ostro protestirala v Italiji zaradi potopitve dveh ruskih tovornih ladij na Sredozemskem morju od strani nekega podmornika. Pri tem ni rabila izraza, da je to izvršil "neznan" podmornik, kakor ste to v lepo obliko zavijali Anglija in Francija, marveč je direktno obdolžila Italijo, da je njen podmornik izvršil to morsko banditstvo, in je zahtevala od italijanske vlade tudi odškodnino. Italija je obdolžbo ogorčeno zavrnila in enako tudi zahtevo po odškodnini.
V odgovor je prejela Italija v sredo drugo noto od sovjetske vlade, ki je bila sestavljena v še ostrejšem tonu od prve, in je v njej ponovila svojo obdolžbo in svojo zahtevo ter obenem povdari-la, da se mora neznosna situacija na Sredozemskem morju rešiti.
Ta nova ruska nota je spravila evropski položaj do roba eksplozivnosti. Prvo noto ste Francija 'in AngMja smatrali kot nekak nepremišljen čin sovjetov ter ste na skrivaj vsaka od svoje strani Posvarili Rusijo zaradi njenega drznega čina, ki grozi Postaviti v nevarnost evropski mir; Francija je celo dala Rusiji neuradno vedeti, da Ji ne bo priskočila na po-ttoč, ako bi se ta zapletla v vojno z Italijo. Tako se je Ze skoraj upalo, da se bo Rusija pričela kesati svojega dejanja in da bo umolknila.
Lahko si je torej predstav Uati, kak bombastičen učinek •1e imela ta nova ruska nota na evropsko diplomacijo'. Z nJ° je namreč sovjetska vlada P°kazala, da se ni prav nič Premislila, marveč, da ima resen namen, poklicati na ja* Ven odgovor Italijo.
Zelo zanimivo bo opazova-
• kakor se bodo obnašali tn°dri evropski diplomati na ^ednarodnA konferenci glede pGdozemlja, ki se bo otvori-a ta petek v švicarskem mestu Nyon, ko bo Rusija pred-,°zila svojo obtožbo proti Ita-
NACIJ0NALIST1 PRESENEČENI
Umikajoče se čete se nepričakovano postavile v bran.
Hendaye, Francija. — čete generala Franca so že menile, da jim ni več pričakovati nikakega resnejšega odpora od strani lojalistične armade Asturcev v severni Španiji, in so bile že prepričane, da je vse ozemlje ob Biskajskem zalivu njihovo. Obrambne čete so se namreč že več dni stalno umikale. Neprijetno presenečenje pa so doživeli nacijonalisti to sredo. Asturci in z njimi ostanki baskovske armade so se namreč nepričakovano obrnili in izvršili srdit protinapad na prodirajoče nacijonaliste. Streljali so, dokler so imeli kaj municije, na kar se je vnel boj na nož. Prodiranja nacijonalistov s tem seveda ne bodo ustavili, vendar pa so jim prizadeli občutne izgube.
-o-
TUDI V AMERIKI BI BILO TO PRIMERNO Nottingham, Anglija. — Pred britansko zvezo za pospeševanje 'znanosti je pretekli torek nastopil eden vodilnih angleških ekonomistov s priporočilom, naj se započne gibanje, da vlada vzame v svojo kontrolo pogrebe. Pov-daril je, da je smrt za navadnega človeka vsled visokih pogrebnih stroškov pravi luksus, čemur bi se moral napraviti konec. Za vzgled, kako bi se ta zadeva lahko uredila, je navedel Švico, kjer pogrebe nadzoruje država. Tam je položen bogat bankir v preprost grob poleg revnega -delavca, in tako ni treba imeti nikomur skrbi, da bi bil pokopan kot revež, in mu tudi ni potrebno, da bi moral imeti celo premoženje, pre-dno si lahko privošči smrt..
-o-
SAMOMORILEC PRILETEL SKOZI STREHO Los Angeles, Cal. — Mrs. Louise Carson je prejela pretekli torek nepričakovano, toda enako tudi nedobrodošlo darilo. Skozi streho njene hiše ji je namreč priletelo v kuhinjo mrtvo truplo nekega moškega, katerega so pozneje identificirali kot 37 letnega R. L. Corletta. Ugotovilo se je da si je mož najel za $5 vožnjo v aeroplanu in je nato s skokom iz letala izvršil samoumor ter zletel pri tem skozi streho hiše omenjene ženske.
HITRA
SPREMEMBA
V Paraguaju se vrste revolucije druga za drugo.
Asuncion, Paraguaj. — Tukajšnja država je zadnji torek zopet doživela nasilno premembo vlade, kakoršne so že nekaj navadnega v državah Južne Amerike. Mala skupina vojaških častnikov je s svojimi četami zasedla mesto in dobila kontrolo nad mornarico, na kar je brzojavno poklicala nazaj prejšnjega predsednika Franca,ki je bil v podobni nekrvavi revoluciji pregnan pred mesecem dni. Zanimivo je, da je bil na tak način Franco že drugič poklican iz pregnanstva na predsedništvo. Zgodilo se je to v revoluciji začetkom leta 1936, ko je bil strmoglavljen tedanji predsednik Ayala. — Koliko časa bo neki zdaj preteklo do prihodnje revolucije?
-o-
KRALJ ALKOHOL VLADA
Boston, Mass. — Kakor je neka znanstveno-zdravniška preiskava dognala, se pijančevanje stalno veča in je postalo že resen problem. Tako se je v neki tukajšnji bolnišnici ugotovilo,da se je število bolnikov vsled alkholizma podvojilo, odkar je bila odpravljena prohibicjija. Sploh tvorijo alkoholiki največjo skupno bolnikov med vsemi skupinami raznih bolezni. Kot najboljšo odpomoč proti razširjanju te bolezni priporočajo zdravniki vzgojno pro. pagando med ljudstvom, s katero bi se pokazalo razdiralno in uničevalno delo, ki ga izvaja alkohol na duševni in telesni človeški sistem.
li
To bo namreč v prvi
POMOČ LABORITOV ŠPANSKI VLADI
London, Anglija. — Na kongresu britanskih obrtnih unij se je v torek objavilo, da je stranka angleških labo-ritov podarila španski vladi znesek $200,000 za pomoč v vojni proti nacijonalistom. Istočasno je kongres sprejel resolucijo, s katero zahteva od vlade, da dovoli španski vladi nakup orožja in drugih vojnih potrebščin.
ŠOLE SE NE OTVORE KMALU
. Chicago, 111. — Kakor se je v torek izrazil šolski superintendent Johnson se chica-ške publične šole bržkone ne bodo otvorile pred 1. oktobrom. Zadnje dni so namreč bili javljeni številni novi slučaji otroške paralize; pojav te bolezni je dal povod za odložitev otvoritve šol. Nasprotno pa se bo večerni pouk na višjih šolah otvoril ob rednem času, namreč 13. septembra.
KRIZEMJVETA
—	Tokio, Japonska. — Kakor se poroča s Koreje, so sovjetske stražne ladje ujele v torek osem japonskih ribiških čolnov v tamkajšnjih vodah. Par dni prej se je isto pripetilo peterim drugim japonskim čolnom.
—	Berlin, Nemčija. — Neki bivši vojak, po imenu Herbert Krebs, je bil pod obsodbo veleizdaje pretekli torek obglavljen. Obdolžen je bil dezertacije in pa, da je prodajal vojaške skrivnosti neki tujezemski državi. Prijer je bil, ko se je iz pregnanstva vrnil v Nemčijo.
—	Nanking, Kitajska. — Kitajski vojaški voditelji vodijo priprave za dve leti trajajočo vojno z Japonsko. Kakor se povdarja, vlada med kitajskem vojaštvom disciplina in navdušenje, zlasti še, ko vidijo, kako učinkovito se odbijajo japonski napadi okrog Šangaja.
-o-
ZETA OBDOLŽUJE ZLOB* NOSTI
Racine, Wis. — 83 letni Andrew Buck je bil postavljen pred sodišče pod obdolžbo, da je izvršil napad z namenom umora. Stari mož je namreč obstrelil svojega 52 letnega zeta, Roy Nolana, a svoj čin je zagovarjal s tem, da je bil zet neznosno zloben. Tako, pravi, je pozimi v hiši ugasnil ogenj, ob večerih pa, predno je šel zdoma, je pobral vsa električna stikala!, da ni bilo nobene luči v hiši.
UPORNOST JAPONSKE
Od mednarodne naselbine v Šangaju ne odstrani svojih čet. — Komunisti se priključili centralni vladi.
Šangaj, Kitajska.— Japonska vlada je v sredo gladko zavrnila zahtevo, ki so ji jo pred nekaj dnevi stavile tri demokratične velesile, Zed. države, Anglija in Francija. Njih zahteva se je glasila, da mora Japonska umakniti svoje bojne ladje in svoje čete iz okolice mednarodne naselbine v Šangaju, da se bo s tem nehala nevarnost za tuje-zemce,ki so se pred vojno zatekli v to naselje.
Japonska je v svojem odgovoru povdarila, da ji zahteve ni mogoče izvršiti, ' češ, da bi morala s tem opustiti protekcijo japonskega prebivalstva in imetja v naselbini. Predlagala pa je naj bi se pritisnilo na Kitajce, da se umaknejo proč od naselbine.
Isti dan je. prispelo tudi poročilo, da se je kitajska komunistična armada, ki šteje nad 100,000 mož, končno-veljavno odločila, da priskoči na pomoč kitajski centralni vladi. Kakor se poroča, je vojaštvo te armade pometalo proč komunistične znake,rdeče zvezde, in koraka zdaj v severno Kitajsko proti Japoncem. S tem je bilo oproščenih tudi kakih 75,000 mohame-danskih vojakov, ki so se doslej borili s komunisti, in se bodo zdaj še ti lahko uporabili za skupno kitajsko stvar.
Iz Jugoslavije
Nesreča v kotederškem jovu pri Zagorju, kjer se je vsu-la zemlja in zasula dva delavca, oba družinska očeta. — Težka avtomobilska nesreča na Polzeli. — Smrtna kosa. — Še druge vesti in novice.
Oglasi v Amerikanskpm Slovencu imajo vedno uspeh.
JAPONSKA PRED SPLOŠNO MOBILIZACIJO
Tokio, Japonska. — Vojni minister se je v sredo izrazil, da se vršijo priprave za splošno vojno mobilizacijo cele države. Isti dan se je imel v parlamentu sprejeti zakonski predlog, po katerem bi se mobilizirala municijska industrija. Povdarja se namreč,da vojni dobičkarji vlečejo velikanske profite iz sedanje vojne s Kitajsko, in da je nujno potrebno, da se vojno breme bolj enakomerno razdeli med prebivalstvo.
Dva rudarja je zasulo
Zagorje, 21. avg. — Danes okrog 10. ure se je raznesla med prebivalstvom Zagorske doline tragična novica, da je v kotredeškem rovu zasulo dva rudarja. Ljudje so takoj hiteli k vhodu v kotredeški rov in so z napeto pozornostjo pričakovali nadaljnjih obvestil iz jame. Kar so mogli zvedeti je bila ugotovitev, da je nesreča nastala pri postavljanju lesa na dvotirniku. Tam sta b,ila zaposlena rudarja Anton Zorko in Jože Zohar, pomagal pa jima je še Ivan Jere. Naenkrat se je zemlja udrla in je zasula An-tona Zorka in Jožeta Žohar-1 ja, Ivan Jere se je s silnim naporom rešil objema zemlje in odnesel samo nekaj poškodb, njegova tovariša pa sta obležala pod težkim bremenom.
Vest o nesreči je navdala prebivalstvo s tem večjim obžalovanjem, ker ima Zorko pet, Žohar pa kar deset otrok. Do pol 12. ure so ljudje pred vhodom v rov pričakovali nadaljnjih sporočil o uspehu od-kopavanja. Zaman! Do opoldne niso prinesli ponesrečencev iz rova. Bila je splošna sodba, da sta oba mrtva, kar so potrjevali tudi oni, ki so prišli iz rova. Nesrečni ženi sta tudi preplašeni prihiteli k rovu, vendar ju je občinstvo s prigovarjanjem odpravilo domov. Potolažilo ju je, da se ni zgodilo nič hudega in da bosta najbrž kmalu prišla domov. Naposled se je res posrečilo rešiti Antona Zorka, usoda Jožeta Žohar ja pa še ni znana.
CIO GROZI S POMORSKO STAVKO
f I

vrsti izziv Angliji, da jasno pokaže svojo pravo barvo,da ne bo več ljubimkovala na dve strani, kakor je doslej. Italija in z njo njena zaveznica Nemčija, ste se odločili, da se konference ne boste udeležili. - i


Voditelji CIO mornariške unije zahtevajo od via de, da mora prepovedati izvoz vojnih potrebščin na Daljnji vzhod, in so zagrozili, da bodo, ako bo potrebno, dosegli s stavko, kar zahtevajo. Na sliki je neka ladje, naložena z aeroplani, namenjenimi za Kitajsko, o kateri se trdi, da ne bo prišla bolj dafeč kakor do Filipinov.
Prometna nesreča
Celje, 20. avg. — V četrtek se je vračal neki trgovec iz Zagreba s svojim avtomobilom, ki ga je vodil šofer Schwarzinger,iz Solčave. v Zagreb. Ko je vozil avtomobil okrog 12:30 skozi Polzelo, je opazil šofer pred seboj na cesti neko staro žensko, ki se ni pravočasno umaknila avtomobilu. Da prepreči nesrečo, je šofer zavil proti desnemu robu ceste. Pri tem je zadel avtomobil v obcestni kamen in zdrknil v potok. Nesreča se je zgodila pri mostu, ki vodi čez omenjeni potok. Na avtomobilu so se razbile šipe in pa tudi hladilnik. Zagrebški trgovec in šofer sta dobila vsled drobcev stekla hude poškodbe. Sin nekega posestnika, ki je prišel slučajno mimo, je izvlekel oba ponesrečenca iz razbitega avtomobila in pohitel po pol-zelskega zdravnika, ki je nudil ponesrečencema prvo pomoč.
lini nalagal hmelj na kozolec, je nesrečno padel s kozolca 4 metre globoko in se prav nevarno poškodoval.
-o-
Sami si pomagajo Reka Mura, ki nima regulirane struge,je kmetom v Med-jimurju povzročila že mnogo škode s svojimi izlivi. Prebivalstvo že leta in leta prosi pomoči pri oblasteh, da bi se Mura kako regulirala. Ker pa prošnje niso bile uslišane, so se kmetje sami lotili dela in regulirajo Muro ter gradijo nasipe, ki naj ob povodnji obvarujejo njihova polja pred poplavo.
-o-
Smrtna kosa
V Št. Vidu pri Grobelnem je umrla Katinka Metličarje-va, ugledna posestnica, ki je bila rojena v Št. Juriju iz rodbine Pisanec, stara 60 let. — V mariborski splošni bolnici je umrl Franc Sekol, tkalec star 31 let.
Nov- dom' V nedeljo 15. avgusta naj Veliki Šmaren so v Gaber j i| pri Celju slovesno blagoslovili temeljni kamen za novi sale-zijanski dom. Blagoslovitev je v navzočnosti svetne in cerkvene oblasti opravil celjski opat g. Peter Jurak.
Smrtna nesreča
Ivan Pere, 21 letni delavec iz Loke pri Žusmu se je nekega večera peljal po klancu iz Volčje jame. Ker je bila pot strma, zavora na kolesu pa slaba, je fant padel na strmem klancu čez kolo na trdo cesto. Pri padcu mu je počila lobanja in je dobil še druge poškodbe po životu. Prepeljali so ga v celjsko bolnico, kjer je v par dneh podlegel poškodbam.
Napadena
Ko je 29 letna zidarjeva žena Marija Mirnikova iz Le-skovca pri Škofiji vasi šla skozi Trnovi je pri Celju, je opazila na cesti dva moška, ki sta se prepirala. Ko je stopala mimo njih, jo je eden izmed moških napadel in ji z nožem prerezal štiri prste na roki.
Nesrečen padec
Ko je 22 letni Branko Orlo-vič, sin posestnice iz Lanišča pri Kamniku v Savinjski do-
RENAR V STARI KRAJ
loiiljamo po dnevnem ku&ra. Včeraj so bile naše cene:
V Jugoslavijo: Z&:	Din:
$ 2.5S__________ 100
$ 5.00_______200
$ 7.20______300
$11.65________500
$23.00 __________1000
$45.00 ___________2000
V Italijo: Za: Lir: $ 6.50______100
$ 12,25 $ 30.00 „.. $ 57.00 ...„ $112.50 $167.50 .....
„._ 200 _ 500 ..„1000
____2000
____3000
Pri večjih svotah poseben popust.
Za izplačila v dolarjih: a $5. pošljite $5.75. — Za $10. pošljite $10.85. — Za $25. pošljite $26.00. Dobivamo denar tudi iz starega kraja sem.
Vsa pisma pošljite na:
JOHN JERICH
1849 W. Cermak Rd.. Chicago, IIL
Stran 2
•AMERlRANSia SLOVENEC
Petek, 10. septembra '1937
Amerikajnski Slovenec
Za ccto Za pol let« ta četrt lete
Za'Cbicaea, la c«k> leto Za pot leta Za četrt teta
Dopisi važnega Štr» T*aj dan in žu do četrtka ■redaoštvo ne vtaža.
ca hitro objav« morajo biti doposlaai na credni-ko iude bat.—Za sadnjo številko v tedon je Ha feptse k«
POZOR!—Strata poleg vašega naslov« na tista xnmcx, 4o kedaj imate liat plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tam veliko pomagate listu.	_
Španijo v strašni požar. Zakrivili so ga ljudje, ki sede zdaj v Madridu na tronu, ki so si ga prisvojili na lasten način.
In naš "napreden" tisk pa ponavlja stare izmišljene laži radikalnih levičarjev. In za nje med slovenskimi delavci še kolekta! Kdor za take propalice daje denar, je v srcu sam tak, kakoršni so oni v Španiji, ki so pomorili nad 300,000 katoliških mož in žena in nad 6000 katoliških duhovnikov!
Slovenski delavci odprite vendar oči! Ne dovolite, da vam naši "napredni marksisti" natikajo rudeče pobarvane očala na vaše oči. Mislite samostojno in pomislite kaj delate, kadar dajete denar za take namene.
Krvaveča Španija opredeluje duhove tudi med nami. Tudi med nami imamo take levičarje, kakor jih ima Španija. In to bi moralo dati nam vsem mnogo misliti.

Entered as secood class matter November M), 1925, at *be »aat
Chicago, Illinois,' under the Act of March 3, 1879.__
Španski škofje govorijo
Skupno pastirsko pismo, ki so ga te dni izdali nadškofi in škofi katoliške cerkve v Španiji, ve povedati naslednje stvari:
"Število lajičnih ljudi, ki so bili umorjeni tekom civilne vojne v Španiji samo radi političnih idej in posebno pa radi verskega prepričanja se računa, da presega nad 300 tisoč.
"Ako ravno je preuranjeno računati, računa se, da je 'v Španiji tekom konflikta uničenih in porušenih nekako 20 tisoč cerkva in kapel.
"Število umorjenih duhovnikov znaša po nekaterih razdejanih župnijah od 40 do 80 odstotkov. Samo posvetnih duhovnikov je ^omorjenih nad 6000. Zasledovali so jih z psi; preko gora; z posebno poželjivostjo so jih iskali po vseh skrivališčih. Usmrtitve so se vršile brez zasliševanja v največjih slučajih kar na licu mesta, zaradi nič drugega ne, kakor le radi njihove pozicije kot duhovniki.
"Španska vojna je rezultat borbe med nespravljivimi ideologijami: v katerih so glavna primarna vprašanja, ki se tičejo moralnega, pravnega, religijoznega in zgodovinskega reda.
"To je stališče španskega episkopata katoliške cerkve v Španiji, v oziru na sedanje vojno stanje. Cerkev je bila nadlegovana in preganjana, dolgo preje ko je izbruhnila vojna. Ona je bila glavna žrtvenica v tej zmešnjavi, ki ima za potožiti proti krivici. In Cerkev ni odjenjala s svojim delom, s svojimi molitvami, s svojim vzpodbujanjem, s svojim uplivom, da bi pojenjalo razdejavanje in da bi prišli dnevi pravice.
"Mi se nismo zavezali nikomur, nobeni osebi, moči ali ustanovi.
"Razburkana doba od februarja do julija 1936, ko je bilo 411 cerkva uničenih in oskrunjenih in ko je bilo okrog 3000 silnih prestopkov političnega in socialnega značaja izvršenih.
"Španija ni imela druge alternative, kakor te: ali poginiti v določenem napadu uničevalnega komunizma, ki je bil pripravljen in določen in ki se je tudi natančno začel v onih delih dežele, kjer je narodno gibanje triumfiralo, ali pa, da poskusimo z titanskimi napori odpora.
"Rusija se je vrinila v vladno armado.
"Civilno-vojaška revolucija je bila v svoji prvini narodno obrambno gibanje temeljnih načel vsake civilizirane družbe.
"V Španiji ni upanja, da bi zmagala pravica in mir, ki sta blagoslov življenju, razven, če zatriumfira narodno gibanje.
"Sodeč po celoti izbruh španske revolucije, zagotavljamo, da v zgodovini zapadnih narodov, ni najti enakega pojava takega kolektivnega divjaštva in takih vnebovpi-jočih prestopkov, ki bi se dogodili v par tednih in ki bi se izvršili proti temeljnim pravicam Boga, družbe in ljudi."
VOLITVE V STRABANE Strabane, Pa.
Prihodnji torek, to je 14. septembra se vrše tukaj primarne volitve. Kakor navadno, imamo tudi letos več kandidatov za različne urade. Eni kandidirajo na novo, drugi ponovno. Med tem slednjimi je tudi kandiidat Ignatz Tomsic, ki je bil pred šestimi leti izvoljen za road supervi-visorja in sedaj ponovno kandidira za ta urad. Mr. I. Tomsic se je pokazal v teh šestih letih, da je mož na mestu in da je vreden, da ga zopet ponovno izvolimo v ta urad. On je vedno gleda! na to, da je vsakemu ustregel, kolikokrat je bilo v njegovi mo či in tako upajmo, da bo tu di v bodoče. Ima vedno dnevno zaposlene tri do štiri delavce in vedno spreminja delo tako, da dobe pri njemu delo en teden eni, drugi teden drugi in tako naprej, da vsak pri njemu nekoliko zasluži. — Drugi kanidatje v naši naselbini so Sledeči: Mr. Anthony Bevec, za t sfx kolek-torja; Mr. John Podboy, Jr., in Mr. Joseph Kevjilak za šolskega direktoi-ja ,in Mr. Imro Lesso za assessorja.
Pojdimo prihodnji torek 14. septembra vsi na volišče in storimo svojo državljansko dolžnost ter glasujmo za te naše kandidate. Naša dolžnost je, da jih podpiramo.
Slovenski volilec -O-
ČLANOM DR. NAJSV. IMENA V WAUKEGANU IN DRUGE NOVICE
Waukegan, III.
Člani društva Najsv. Imena imajo v soboto 11. sept. svojo trimesečno spoved, v nedeljo 12. Sept., pri osmi maši, zjutraj pa skupno sv. obhajilo. Takoj po sv. maši bo skupen zajutrek v šolski dvorani, po zajutreku pa seja. — Trimesečno sv. obhajilo je ena glavnih dolžnosti članov dr. Najsv. Imena. Gotovo se vsak posamezen član tega dobro zaveda, zato se tudi pričakuje, da se bodo trimesečnega sv. obhajila udeležili vsi člani.
Dobro poznan in spoštovan
| fant v naselbini, Frank Sar-sha, na 844 McAlister Ave. Waukegan, 111., je rekel, da človeku ni dobro samemu biti. Po tem se je ravnal in si izbral nevesto, bodočo tovari-šico v svojem življenju, katero bo prihodnjo nedeljo 12. sept. peljal pred oltar, kjer si bosta obljubila večno zvesto
pelje skozi viharje vašega življenja v varen pristan,kjer bomo kot ena sama velika družina zopet zbrani vsi skupaj.
Imena teh, ki so me presenetili so: Mr. in Mrs. Klučev-šek, Mrs. Kamnikar, Mr. in Mrs. Glavač, Mr. in Mrs. Martinič, Mr. in Mrs. Rovan-šek, Mrs. Solan, Mrs. Gracer, Mrs. Drager, Mrs. U Kamnikar, Mr. A. Kamnikar, Mr. A. Glavač, Mr. S. Vicic, Mr. H. Coyle, Miss J. Šega, Mr. Martinčiči, Miss A, Gracer, Mr. F. Rovanšek, Mr. in Mrs. Kusel, Mr. in Mrs. Višnikar, Mrs. Drobne, Mrs. Kramzjar, Mr. M. Kramžar, Miss H. Drobne, Miss S. Kramžar, Miss M. Drobne, Mrs. Rup-nik, Mrs. Knez, Miss. H. Rupnik, Mr. F. Višnikar, Mr. in Mrs. Demšar in Miss Ai. Demšar.
Še enkrat vsem najlepša zahvala in Bog plačaj; (Ogl.)
Mr. in Mrs. Steve Ušeničnik -O-
IZ
Cesta Dobrepolje, Jugoslavija
Nič kaj dobrega nimamo v nekdaj prelepem Dobrem-
bo. Izbrana nevesta je Miss Pol.lu- Spomladi smo imeli
Predstoječa izjava španskih cerkvenih dostojanstvenikov govori dovolj sama zase. Nič jo ni treba tolmačiti — jasna je, kakor beli dan. V njej je vsa resnica pred nami.
Ta izjava je tudi krepek odgovor vsemu posvetnemu tisku, posebno pa "naprednemu" tisku, ki se neprestano trudi in dokazuje, da vojna v Španiji ne velja res ka toliški cerkvi.
Resnica je čisto druga. Dolgo časa pred revolucijo so španski škofje položili obljubo, da bodo podpirali ustavno narodno republikansko vlado. Toda levičarji niso odje-njali. Oni so delali naprej, dokler niso strmoglavili zmerne elemente ter dokler niso posadili na tron skrajne levičarje komuniste, katerih načrt je bil 'in je še iz Španije napraviti na zapadnem koncu Evrope drugo Rusijo Ljudska fronta, ki je to vodila je prezrla ljudski glas ■ volitve naroda in je postavila na tron nepošteno in nepravično vlado. Iz tega razloga vlada ljudske fronte ni bila nikoli legitimna. V tem se je začel odpor, ki je zapahlj
Mary Terchek, edina hčerka dobro poznane in spoštovane Terchekove družine, živeče na 317 Tenth St., North Chicago. Svatba se bo vršila v šolski dvorani. Ker sta oba, ženin in nevesta dobra poznana v naselbini in imata veliko prijateljev, je prav gotovo, da bo udeležba na svatbi prav številna.
A. Košir
-o-
ZAHVALA
Morgan, Pa.
Ni moja roka zmožna popisati kako veselo sem bila presenečena za moj rojstni dan. Celih 90 milj daleč so prihiteli veseli in korajžni Slovenci in Slovenke iz oko lice Johnstowna in mi napravili suprajz party. Nič čudnega ni, ko sem jih zapazila na hodniku, da sem začela kričati in bi bila kmalu priklicala s svojim vpitjem celo požarno brambo.
Predragi prijatelji in prijateljice. Nikdar nisem mislila, še manj pričakovala, da imam v resnici toliko prijateljev in dobrotnikov med Slovenci po Johnstownu. Vem, da si kot delavci morate s težkim delom in trudom služiti svoj kruh in zaslužek, pa ste se ravno radi mene podali na j;ako dolgo pot ter si s tem napravili stroške, katerih mi bo nemogoče vam kedaj povrniti. Zato sem v ta namen naročila dve sv. maši,eno pri vaši farni cerkvi, sv. Terezije, naj vam patrona vašega oltarja sv. Terezija s svojimi duhtečimi rožami siplje božjega blagoslova na dela vaših rok. — Druga sv. maša se bo pa opravila na ameriških Brezjah, pri Mariji Pomagaj v Lemontu, 111., da vam nebeška Mati s svojo mogočnostjo odvrača vse nesreče in vas
edno dež, da nismo mogli o pravem času posaditi in posejati naših polj, vendar, ko smo dejali seme v zemljo, je r>rav dobro uspevalo in prav lepo rastlo in nam obetalo bogat sad. Toda,prišel je groze polen dan, 26. julij. S po-četka ni kazalo nič slabega, le nekoliko je pritisnila so-parica, toda, kar naenkrat je prihrumel strašen vihar. Naše vasi je objela črna megla sredi popoldneva. Vlila se je strašna ploha, ki se je spremenila v vse uničujočo točo, ki je tolkla po naših strehah in oknih. Drevje se je jelo lomiti in katero se ni zlomilo, se je majalo v viharju kot ržena bilka; voda je drla v stanovanja skozi razdejane strehe in razbita okna; vpili smo, vzdihovali, molili in pro-sjli Boga in vse svetnike za pomoč, pa je nismo bili vredni. — Naše prelepo polje je bilo v nekaj minutah uničeno. Od vseh pridelkov, ki so letos tako lepo kazali, je o-stalo le še nekaj okleščenih stebel koruze. Drevje vse polomljeno, brez sadja, brez listja. Poslopja v vaseh razkrita, okna razbita... To so posledice strašnega neurja. Nad vse žalosten pogled, ki ga vam, dragi rojaki v Ameriki, ne moreni popisati. Tukaj je Bog pokazal, kako strašna je njegova roka, kadar z njo udari. Prav hudo so prizadete •-.tiri vast cn cer: Cesta, Zdenska vas, Videm in Malavas. Najbolj rodovitna polja so uničena. Kar se tiče škode na poslopjih, je pa eden bolj oškodovan kot drugi. Naša župna cerkev, župnišče, kaplanija dve šoli in prosvetni dom, so prav ob čutno prizadeti. Kdo bo poravnal vse te stroške za popravo ?
Dragi rojaki, naši bratje
in sestre, ki boste brali te vrstice, spomnite se svojih težko prizadetih domačih. Mnoge je že poprej trla revščina, sedaj je pa ljudstvo naravnost obupano, kako se bo preživelo. Pomagajte vsak po svojih močeh svojim dragim, ki so tako hudo prizadeti.
Kljub toliki žalosti ki nas je zadela, katero sem ravnokar opisala, pa smo imeli tudi lep in vesel dan pri nas, namreč dan sv. brime dne
18. junija. Sprejem prevzvi-v »
senega nadpastirja ljubljanskega škofa dr. Gregorja Rož-mana je bil nad vse veličasten in prisrčen. Šolska mladina, vsa društva mladeniška in dekliška Marijina družba ter občinstvo so v lepih in prisrčnih govorih pozdravili visokega nadpastirja. Naslednji dan so prevzv. nadpastir podelili zakrament sv. birme 400 otrokom in jih potrdili v vojščake Kristusove. Med birmanci so bili tudi moji trije vnuki.
Po vaši želji dragi vi v tujini, so nas dne 12. avgusta obiskali tudi vaš častitljivi zlatomašnik Rev. Ciril Zupan iz Pueble, Colo. Ob tričetrt na sedem zjutraj je cerkovnik s slovesnim zvonenjem | naznanil, da prihajajo na prijazni hribček k sv. Antonu v spremstvu našega č. g. kaplana in dveh prijateljev vaš častitljivi zlatomašnik, vaš duhovni oče in pastir vaših duš, da opravijo v cerkvi sv. Antona presv. daritev za vas dragi v tujini in za nas v domovini. Po sv. maši so nam č. g. zlatomašnik še lepo govorili in nas v tolažbe polnih besedah pripravili, da vse križe in težave podvržemo božji volji ter da kljub stiski, ne smemo obupati, ampak vdano prenašati to kar nam Gospod naloži, da bo že prišla pomoč, če bomo trdno upali. Po končanih opravilih so č. g. zlatomašnika najprej povabili k Mežnarjevim na zajutrek, potem smo bili pri našem bratu", kjer so nas prav dobro pogostili in smo se tam s č. g. zlatomašnikom prav po domače razgovarjali. O vas so se izrazili, da vas vse ljubijo in so vas pohvalili. Nazadnje so se č. g. zlatomašnik še tudi pri nas oglasili in smo se z njimi o vas marsikaj pogovorili. Le škoda, da je nam tako hitro potekel čas in č. g. so merali oditi. Veseli so bili č. g. zlatomašnik, še bolj smo pa bili veseli mi, ker takega obiska še nismo doživeli. Ločili smo se v božjem imenu in hvaležni smo č. g. zlato-mašniku za njihov trud, ki so ga imeli s temi številnimi obiski v 'domo^inii, kajti za 75 letnega človeka pač ni lahko tako potovanje.
Še nekaj moram omeniti, namreč to, da so bile tri hčerke mojega brata, Johna Zrnica, v vsej nevihti in toči pod milini nebom. Sušile so seno in so nameravale zbeža ti na dom, pa jih je prehitela nevihta. Od prestanega strahu in od bolečin, katere
Resni in šaljivi dogodki.
Zbira M. B.
Na nekem parniku se je peljal brezverec kateremu je bilo v veliko peselje se norčevati iz vsega, kar je bilo njegovim sopotnikom sveto. Zabavljal čez duhovnike, sramotil vero, tajil Kristusa, Ga imenoval z raznimi priimni. Jezik mu je tekel, in sopotniki so uvideli, da mu ne pridejo do konca, so obmolknili. Tudi star duhovnik je bil na krovu in ko je uvidel da ni konca ne kraja zabavljanju, se je namenoma približal gruči, v kateri je goriimenovani zabavljal. Ko ta ugleda duhovnika, se razkovači in reče: No, stari, jaz sem svobodomislec, kaj imaš ti za reči k temu? Duhovnik malo pomisli in reče: Hm, učen sem verovati v resnico katoliške vere, katere nisem dvomil niti enkrat ne v mojem življenju. Vendar želim pa ti staviti vprašanje: ,.Ali veruješ v neumrjoč-nost tvoje duše?" — "Seveda ne, jaz nimam duše." — "In tajiš pričujočnost Boga?" — "Na vsak način." — "Hm," reče duhovnik, "zdelo se mi je, da sem že čital o tebi." — "Čital o meni, kje?" — "Seveda, seveda sem čital o tebi." — "Rad bi vedel kje, kajti neznano mi je, da bi kdaj kje kdo pisal o meni." — Duhovnik reče: "V Davidovem Psalmu beremo: Le norec poreče v svojem srcu, da ni Boga."
Na te besede so okolistoječi udarili v smeh in krohot, in v nadaljnih dneh vožnje, kadar kadar koli je hotel zabavijač začeti s svojim zabavljanjem, si mu ti le odvrnili — O! mi smo že slišali o tebi in posledica je bila, da je prebil konec vožnje popolnoma sam za se. \
Mnogo bogokletnega je spisal Paine; njegova knjiga "Age of Reason" se kaj odlikuje v tem smislu. Ko pa je Paine ležal na smrtni postelji, tako je pripovedoval Stephen Grellot, ki ga je osebno slišal, se je Paine izrazil: O kako želim, da vsi, ki so začeli čitati mojo knjigo "Age of Reason", bi jo vrgli v ogenj, predno jo prečitajo, kajti, če le ima hudobec svoje agente kje pri kakem delu, jih je imel ko.sem jaz pisal to knjigo. In Grellot je bil tudi priča, ko je pred svojo smrtjo Paine zdi-hoval: Gospod Jezus, imej usmiljenje z menoj.
jim je prizadejala padajoča toča, so dve, ko sta prišli na dom, omedlelji. Sedaj so hvala Bogu žopet čvrste in zdrave vse tri. — Pozdrav vsem našim sorodnikom in vsem [naročnikom Amerikan-skega Slovenca ter čitate'jem' po vsej Ameriki. — Prav lepo pozdravljamo tudi č. g. Rev. Vitala Voduška.
F. DrobnlČ
Katoliški Slovenci, podpirajte svoj list "Amerikanski Slovenec"!
TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE
(98)
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs
Medtem, ko je Leopardski stražnik bil gotov svoje zmage, se je Tarzan z vso močjo uprl v nezapahnjena močna vrata in jih na čudo, z lahkoto odprl. Njemu, Tarzanu, ni bilo treba pet mož, sam je hi! dovolj močan da je vrata na * težil j odprl in tako napravil prosi dohod vojakom od zunaj.
Ko' je Leopardski stražnik videl moč belega velikana in so bila vrata že odprta, velikan pa že zunaj, ki je vabil črne Orandove vojake naj vstopijo, je zavrgel sulico v stran. Pokleknil na eno kolejio k vratom, pograbil lok, na:ivil nanj pšico in nameril na prihajajoče tuje vojake.
Ki pa imel časa pšice sprožiti, kajti Orando je bil urnejši in njegova pšica je priletela v stražnika in se mu zarila v ptsa,' da je na mestu obležal. O-randova, vojska je prihajala. "Zmaga ali smrt!" je bodril Tarzan Orandove vojake, ko so se ti vsi navdušeni jeli bližati odprtim vratom.
Komaj so p^ prišli Orandovi vojaki do vrat in vstopili v naselje, že jim je prikorakala nasproti močna četa oboroženih l.eopardskih vojakov. Ta četa je bila mnogo številnejša in močnejša, kot jo je Tarzan pričakoval. Toda kljub temu je bil popolnoma prepričan, da zmaga nad temi divjaki,
letele, 10. septembra 1937
♦AMERIKANSKI SLOVENEC
"" Bffan
Družba
sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914.
7 Zedinjenih Državah C^Jpy.	111 Inkorp. v drž Illinois
Severne Amerike,	J 01161, 111. 14. maja 1915.
Naše geslo: "Vse za Verd, don: in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR:
Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
1.	podpredsednik: Joseph Klepec, 901 Woodruff RL, Joliet, 111.
2.	podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St Ottawa, 111. Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime St., Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway St., Johet, 111.
Duhovni vodja: Rev. Anzelm Mum, So. Chicago 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Johet, 111.
NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111. Jakob Strukel, Rout No. 1, Plainfield, 111. Joseph L. Drasler Jr., 925 Wadsworth ave., Waukcgan, 111.
POROTNI ODBOR:
Anton Štrukel, 1101 — 5th St., La_ Salle, Illinois. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pcnna. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111.
URADNO GLASILO:
"Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111.
Do dne 1. januarja je D. S. D., izplačala svojim članom in članicam, I ter njihovim dedičem .raznih podpor, poškodnin m posmrtnm, ter bol-i niških podpor v znesku $155,757.00.
Zavaruje se lahko za $250.00, 5500.00 in $1000.00. V mladinski oddelek se otroci sprejemajo od rojstva pa do 16. leta in so lahko v tem oddelku do 18. leta.
Rojaki (inje)! Pristopite k Družbi sv. Družini 1
CENTRALIZACIJA SIGURNA PODPORA. — D. S. D. 100% SOLVENTNA.
ZAPISNIK
desete redne konvencije Družbe sv. Družine, ki se je pričela dne 30. avgusta, 1937, v šolski dvorani cerkve sv. Štefana, Chicago, 111.
(Nadaljevanje poročila gl. tajnika)
MLADINSKI ODDELEK. Dohodki
Preostanek v blagajni dne 1. julija 1934 ............................ $ 9,525.70
D
ruštva plačala
Prejeli obresti
2,846.67 635.26
Skupaj .................................................................................;- $13,007.63
Prejeli na principal, stari čekovni promet in dobiček pri
O Al. C7
nakupu bondov ......................................................................
Skupni dohodki .......................................................................
Stroški
izplačali za smrtnine ..................................................................
Splačali za upravne stroške ..................,.........................
Prejeli na principal, prodani bondi, stari čekovni promet, in za dotečene obresti, dobiček na bondih....................
$15,023.20
$
690.00 332.25
2,778.87
$ 3,801.12
Preostanek dne 30. junija 1937 ............................................................ $11,222.08
PREGLED SKLADOV Smrtninski sklad
D
reostanek dne 1. julija 1934 ruštva plačala ...
$ 9,468.73 2,846.67
Prejeli obresti ................................................................................ 635.16
I rejoli na principal, stari čekovni promet in dobiček pri
nakupu bondov .........'........................................................... 2,015.57
Skupaj .................................................................................. $14,966.13
^plačali za smrtnine ............................................ $ 690.00
* rejeli na princ, in plačali za dotečene obresti
in stari čekovni promet................................... 3,214.75
Skupni stroški ..................................................................... $3,904.75
preostanek dne 1. jylija
društva Dlačala .................
Stroškovni sklad
1934
Izplačali
§kut?aj .............
i za upravne
stroške
	
. $	56.97
	435.98
	492.95
	332.25
Preostanek v tem skladu 30. junija 1937 ............................................. $ 160.70
Skupaj v blagajni dne 30. junija 1937 .................................................. $11,222.08
ir	Razporedba premoženja
^estne obveznice, Joliet, 111., 6% .	.................................... $ 1,668.00
Xf nc obveznice, Rockdale, 111., 6% ...................................................... 500.00
testne obveznice, Calumet City, 6% ........................................................ 142.70
Oi ,nc obveznice, Hempstead, N. Y. School Dist., 4%%.................. 1,000.00
^veznice American Tel. & Tel. Co., 3%% ................................... 2,000.00
v°s°jilo na prvo vkjižbo, 5 & 6%.............................................. 2.700.00
y°R» na Post Office, 2% .......................................................................... 500.00
Na .čekovnem prometu ......................................................................... 2,711.38
Sir,.
j ■ .-upno denarno premoženje ................................................................ $11,222.08
„ Vc"tar premičnega premoženja ............................................................... 50.00
SmŠ-Va ''"'Krijejo ...............
ece"e in dozorele obrcv
331.50 535.55
Skupno premoženje 30. junija 1937 .................................................... $12,139.13
'<uPno število članov in članic 571.
Slavna zbornica! To je finan- i tirati za novo članstvo ne samo
Poročilo za zadnje tri leta.y isali ste, da smo prodali ene in na katere smo bili pri-s	vzeti izgubo. Ampak,
k	namestili nove bonde,
ill °r'v t°čno plačevaje obresti, v 11a-3 bondni rekord je danes ^oljšem stanju kot še kdaj po-Dr?i ^ članstvu nismo kaj na-
Vsi	Pa /'at'0, 'cer smo
j, ' ^o rekoč en malo zaspali Uje 'ter	nam Pos'ova-
n0v]v državi Pennsylvania po-
tuk- 'en° zadnji dve leti- Torei> ki./1'' Priporočam, da se naš
"A"	.	• ,
, f »pravi v pravi red, "J>»t?e> se združi z klasom
.In tako bomo obenem
ni
WUice) ________
111 to bo nam dalo priliko
vsi
postali 100% solvent-
agi-
v državah Illinois in Pennsylvaniji, ampak tudi po drugih državah po Ameriki. Tudi priporočam, da bi imeli različne certifikate tako rekoč "Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment". Kajti, mladina je dandanes bolj podučena, kar se t|če zavarovalninskih ponudb in zato moramo imeti več form certifikatov v ta namen. Na to konvencijo bo prišel naš aktuar in njegov asistent, katera bosta to zadevo nam popolnoma pojasnila tako, da bo nam vse razumljivo. Ravno tako se mora tukaj nekaj izboljšati pri našem mladinskem oddelku, tako da bo lažje jih pridobiti za pre stop v odrasli oddelek.
Ker smo z našimi pravili po zadnjih par konvencijah imeli malo težav, namreč, da se niso vjemale državnim zakonom, zato imamo za to konvencijo s pomočjo našega aktuarja spisana pravila v angleškem jeziku, katera so že bila pregledana po insurance komisarju, in katere tudi odobrava. Ko pridejo pravila na dnevni red, bodo preči tana točko za točko, in, če pri eni ali drugi točki ne bo enemu ali drugemu vse popolnoma um-Ijivo, Vas prosim, da se oglasite, da se vam potem raztolma či po slovensko. Ravno tako tudi imamo potrebne spremembe za naš Carter. Vzrok za to pri pravo glede pravil je samo tale: da ker je ta naša konvencija ta prva po vpeljanih novih državnih zakonih, da se naša pravila tudi ž njimi vjemajo tako, da se enkrat razdelijo med naše članstvo; zraven se bo pa tudi prihranilo nekaj časa na tej konvenciji.
Nadalje, jaz sem zato, da centralizacija ostane splošna. Kajti centralizacija je bila naša edina rešitev v času depresije. Društva, katerim ni bilo mogoče plačati asesment ob pravem času na glavni urad, gotovo je, da tudi ne bi njim mogoče plačevati svoje bolnike, in tako se bi eno ali drugo društvo razpustilo; z centralizacijo so pa društva ostala pri naši organizaciji DSD.
Pri naših izplačilih za operacije smo bili malo kritizirani, da ene organizacije plačevajo višje svote, ko pa mi. To je res, ampak ne premislijo, da tam plačevajo skoraj dvakrat več v tisti sklad, ko pa pri nas. Torej to hočemo rešiti, ko pride zadeva na dnevni red.
Predragi moji! To je moje poročilo in priporočilo in želja moja je, da bi bili vsaj v treh dnevih s našo konvencijo gotovi. Da bi Bog nas blagoslovil s pravo pametjo da pozabimo vso politiko in da samo delujemo'za stvari, katere bodo z našim najboljšim prepričanjem za proč vit in napredek naše organizacije Družbe sv. Družine. Tako, da se bi do prihodnje konvencije podvojila v finančnem oziru, še več pa v članstvu.
Z bratskim pozdravom ostanem Vaš udani,
Frank J. Wedic, gl. tajnik. Br. John Nemanich predlaga, s. Rose Bahor in br. Joseph Jerman podpirata, da se poročilo sprejme. Sprejeto.
Poročilo gl. blagajnika: Cenjeni delegati in delegati-nje, glavni uradniki in uradnice Družbe sv. Družine, na deseti redni konvenciji v Chicago, 111.
Vas prisrčno pozdravim v imenu Družbe sv. Družine. Kot je Vam znano, da ta konvencija bi se morala vršiti v Pittsburgh, Pa., kot določeno na zadnji konvenciji v Joliet, 111., 1934. Pa so prišle druge razmere, da nam država ni dovolila tam zborovat. Smo se mogli ravnat po državnih zakonih in konvencijo premenit v mesto v državi Illinois.
Cenjeni delegati. Dasiravno nismo napredovali v članstvu, blagajna je vseeno na dobri podlagi, ker smo skoraj nič vredne bonde prodali in druge nadomestili.
Moj račun bo bolj kratek in to zato, ker Vam je gl. tajnik vse natančno poročal in razložil. Zahvalim se vsem gl. uradnikom in uradnicam za slogo in skupno delovanje. Posebno se moram zahvaliti gl. tajniku za njegovo delovanje skupaj z menoj.
Triletno poročilo blagajnika DSD.
Poročilo o premoženju in blagajni.
V blag. dne l' jul. 1934 odrasli in boln. odd..$75,008.45 Skupni dohodki za
oba oddelka .......... 55,939.19
Prejeli na princ, in
stari Check. Acc... 12,743.06
1. julija, 1937........ 68,426.68
Mladinski oddelek V blag. se je nahajalo
dne 1. jul. 1934....$ 9,525.70 Skupni doh. za 3 leta 3,481.93 Prejeli na princ, in stari Check. Acc... 2,015.57
..$15,023.20 .. 3,801.12
Skupni promet. Skupni stroški v treh letih ..........
V blag. se nahaja
30. jun. 1937 ........$11,222.18
To je moje kratko poročilo za tri leta, od 1. julija 1934 pa do 30. junija 1937.
Kar se tiče finančnega poročila, se jaz popolnoma strinjam v računih in knjigami gl. taj nika, Frank J. Wedic in se mu prav lepo zahvalim za njegovo natančno in previdno delo skozi vsa leta, kar je vredno priznanja.
John Petrič, gl. blagajnik. Br. Simon Šetina predlaga, da se poročilo gl. blagajnika sprejme. Predlog podpiran po br. Jerman in br. Widina in sprejet.
Častiti g. duhovni vodja Rev. Anzelm Murn, OFM, poroča, da ni imel celi čas nobene pritožbe, ne od strani gl. odbora, ne od društev, kar je znamenje, da je v verskem oziru vse v re-
manj bahanja v brezverskem zacija naj bo prostovoljna. Br.
taboru in DSD. bi štela danes vsaj desetkrat toliko članstva, kot ga ima sedaj. Priporočal Vam ne bodem ničesar, ker Vas skoraj vse osebno poznam in mi je znana Vaša zmožnost toraj ne potrebujete nikakih priporočil. Želim Vam le mnogo Božjega blagoslova pri Vašem napornem delu. Vaš bolni sobrat, George Weselich, blagajnik Društva sv. Družine št. 11.
Pittsburgh, Pa.' Spoštovani gl. uradniki, cenjena delega-ja DSD. skupaj zbrani na konvenciji v mestu Chicago. Tem potom Vam želim obilo uspeha na Vašem trudapolnem delu za dobrobit članstva in organizacije DSD. Delo Vaše naj Bog blagoslovi in članstvo iz Pennsylvanije Vas iskreno pozdravlja. George Staresinic, član društva št. 11.
Joliet, Illinois. Greetings and best wishes to Holy Family Society in convention assembled. May continued success and prosperity be yours Signed Louis Zeleznikar Supreme Treasurer KSKJ.
Aurora, Illinois. Dragi sobrat gl. tajnik DSD. Prosim te, da me oprostiš pri glavni zbornici desete redne konvencije DSD.Ponesrečen padec je vzrok,
Šetina predlaga, br. Hajdinja podpira, da se poročilo sprejme. Enoglasno sprejeto.
Za društvo št. 8, je zadovoljno z sklepi konvencije.
Za društvo št. 11. poroča br. Jos. Vidina. Razreda "A" in "B" naj ostaneta posamezno kot dosedaj ako je to mogoče. Nekaj je treba storiti glede pridobivanja članstva in ustanovlje-nje novih društev v državi Pennsylvania. Otroci naj bi se dali zdravniško preiskati pred-no pristopijo v odrastli oddelek. Centralizacija n$j ostane kot dosedaj. Br. Gersich predlaga, sestra Bajuk podpira, da se poročilo sprejme. Sprejeto.
Za društvo št. 12. poroča sestra Jeriša. Opeacijske podpore naj se zvišajo na $75.00. Cen tralizacija naj bi bila prostovoljna. Vpraša tudi glede društvenega dolga ako bo potreba
no in sprejeto.
Za društvo št. 17. poroča sestra Brajdich. Plače uradnikov naj se znižajo. Operacijska podpora naj se zviša. Naj se ne plačuje nobenih doklad. Glasilo A-merikanski Slovenec naj se pošilja članstvu vsaki teden. Predlagano in podpirano, da se poročilo sprejme. Enoglasno sprejeto.
Društvo št. 18 je zadovoljno z sklepi konvencije.
Društvo št. 19 nima poročila.
Društvo št. 20 ni poslalo poročila.
Za društvo št. 21 poroča sobr. Rolih. Priporoča, da bi se DSD zavzela za obširen športni program. Poroča, da ako bi imeli organiziran Base-ball team, bi se tukaj v Chicago takoj ustanovilo še eno društvo. Br. Gersich predlaga in sestra Kremesec podpira, da se poročilo sprejme. Enoglasno sprejeto.
Brat predsednik čestita br.
du. Pri sv. mašah se je spominjal, pravi, in molil za članstvo da se mi ni mogoče udeležiti te
Družbe sv. Družine. Priporoča, da delujemo složno in vsaka politika naj bo odstranjena. Božji blagoslov naj se razlije na D. S. D. Sestra Jerisha predlaga, da se poročilo sprejme. Podpirano po br. Jerman in sprejeto.
Br. Andrew Glavach, preds. nadzornega odbora poroča, da so nadzorniki vsakih šest mesecev pregledali vse knjige gl. urada in našli vse v najlepšem redu. Br. Martincich predlaga, br. Jerman podpira, da se poročilo sprejme. Sprejeto.
Joseph L. Drašler, drugi nadzornik poroča isto. Br. Jerman predlaga, da se poročilo sprejme. Podpirano po br. Hajdinjak in sprejeto.
Prečita se sledeči brzojav:
Cleveland, O. — Slovenian Womens Union send its greetings to the delegates and supreme officers with wishes for a successful convention. Marie Prlsland.
Brzojav se sprejme s aplavzom. Predlagano po br. Frank J. Wedic in br. Louis Martincich.
Brzojavne čestitke se pošljejo sledečim: His Eminence, Cardinal Mundelein, predsedniku Združenih Držav Ameriških in Ernest Palmer, Commissioner of Insurance, Springfield, 111. Nalogo to izvršiti imajo: č. g. duhovni vodja, gl. predsednik in gl. tajnik.
Ker je opoldne, č. g. duhovni vodja moli in br. gl. predsednik Geo Stonich zaključi prvo zasedanje 10. redne konvencije D. S. D.
George Stonich, gl. preds.
John Gottlieb, zapisnikar.
DRUGA SEJA.
V torek zjutraj dne 31. avgusta 1937.
Predsednik otvori sejo ob
konvencije. Jacob Strukel, gl. nadz.
Zbornica vzame vse te pismene in brzojavne čestitke na znaje in zakliče trikrat Slava.
Sestra Jeriša predlaga in sobrat Martincich podpira, da se plača vratarju $5.00 na dan. Enoglasno sprejeto.
Čita se imena uradnikov(ic) delegatov(inj). Navzoči vsi ra-zun dveh. Prebere se zapisnik zadnje seje. Br. Jerman predlaga in br. Martincich podpira, da se zapisnik z malimi popravki sprejme. Enoglasno sprejeto.
Nadaljuje se s poročili odbornikov. Prebere se pismo od preds. porotnega odbora sobr. Antona Strukel, v katerem prosi konvencijo, da se ga oprosti, ker mu nikakor ni mogoče priti na konvencijo. Zeli obilo u-speha zbornici.
Br. Pavlakovich, 2. porotnik, poroča, da ni imel nobene pritožbe ampak ravno ta mesec je prejel pritožbo od nekega člana društva št. 14, glede neplačane bolniške podpore. Predlagano in podpirano da se poročilo sobr. Pavlakovich sprejme. Enoglasno sprejeto.
Sestra Kremesec, 3. porotnica, poroča, da ni dobila nobene pritožbe in se strinja z poročilom drugega porotnika. Br. Drašler predlaga, da se poročilo tretje porotnice sprejme. Vse stransko podpirano in sprejeto.
Poročila delegatov (inj)
Društvo št. 1, poroča prvi delegat Louis Martincich. Zahvali se chikaškim društvom za lep sprejem in gostoljubnost za časa konvencije. Glede razredov "A" in "B" naj se združita kakor priporočano po aktuar j il. Glede centralizacije se pripušča konvenciji, vendar društvo je odobrilo, da ostane kot dosedaj.
plačati obresti na to svoto. Gle- „ ... de razredov "A" in "B" se stri- -f01?"11 m njegovemu društvu> nia z priporočilom zavaroval- kaJh ^ le P^ angleško poslu-ninskega oddelka države lili- JOCe drustvo pod okril'iem DSD-
(Sledi 15 minut odmora.)
OiiiniHiiiiltaiiiiiHiMMtiiiiiHiiiiiicjuiiiiininniiiniTOiiniiii.nini;':
Dopisi lokalnih dr/fštrv
nois. Br. Drasler predlaga, da se poročilo sprejme. Vsestransko podpirano in sprejeto. Druga delegatinja sestra Bahor se strinja z poročilom prve delegating e. Br. Martincich predlaga, br. Drasler podpira, da se poročilo sprejme. Enoglasno sprejeto.
Za društvo št. 13. poroča br. Duller, da je njegovo društvo za to, da se centralizacija odpravi. Drasler predlaga in Pavlakovich podpira, da se poročilo sprejme. Drugi delegat sobr. Hajdinjak tudi priporoča prostovoljno centralizacijo in zvišanje operacijskih podpor, glede razredov "A" in "B" se prepusti konvenciji.
Za društvo št. 14. na kratko poroča sobr. Pavlakovich. Poroča vzrok, zakaj ni bilo letos konvencije v Pittsburgh-u kakor je določila zadnja konvencija. O-merija tudi glede državnega dovoljenja v državi Pennsylvania. Sestra Bahor predlaga, br. Glavach podpira, da se poročilo sprejme. Enoglasno sprejeto.
Za društvo št. 16. poroča sestra Mary Anzelc. Centralizacija naj ostane kot dosedaj. Operacijske podpore naj se zvišajo. Otroci naj se sprejemajo brez zdravniške preiskave. Br. Drasler predlaga, da se poročilo sprejme. Vsestransko podpira-
lWI'IIIIIIIBIIIIIllHlllt3!H|.!llll'!t3llllli!IIIWtlllllll"Hliaililllllllllt«>
IZ URADA DR. SV. CECILIJE ŠT. 12, DSD.
Joliet, 111.
Tem potom vabim vse članice našega društva na prihodnjo sejo, ki bo dne 12. septembra ob 2. uri popoldne. Prosim vas, da se vse udeležite seje,da boste slišale poročilo od konvencije, kaj je bilo sklenjeno v korist Družbe in društev. — Če se ne udeležite, kako boste potem vedele kaj je bilo sklenjeno? Kadar potem pride kaka sprememba pri društvu, ne recite da niste za to vedele, kajti zato se vam sedaj nudi prilika, da se s tem seznanite, zato se vas vabi na sejo. Prosim še enkrat, da pridete vse na sejo. — Sc-sesterski pozdrav.
Rose Bahor, tajnica
——o-
Roka roko umiva, pravi pregovor. Katoliški Slovenci naj pa podpirajo tiste, ki podpira -.'o njihov katoliški list "Ani. Slovenec!"
Naznanilo in zahvala
Potrtih src naznanjamo vsem našim prijateljem in znancem tužno vest, da je, previden s sv. zakramenti, za vedno preminul naš ljubljeni oče in soprog,
att
deveti uri zjutraj. Č. duh. vod-, Glede Mlad. oddelka naj se o-
Skupaj..........$143,690.70
Skupni stroški v obeh
oddelkih ................ 75,264.02
V blag. se nahaja dne
ja moli. Preberejo se sledeče čestitke: Columbus, Ohio. My sincere greetings and best wishes from National Fraternal Convention Columbus, O. Joseph. Z alar.
Pittsburgh, Pa. Še zmiraj priklenjen na bolniški postelji, pošiljam prav iskrene pozdrave vsem zborovalcem desete redne konvencije DSD. Veseli me, da so navzoči tudi na tem zborovanju začetniki naše čislane Družbe, sobrat je Stonich, Klepec in Petrič, kateri so pred 23 leti ustanovili katoliško organizacijo v kateri bi moral biti zavarovan vsak zaveden Slovenec in Slovenka katoliškega prepričanja v Ameriki. Kot je razvidno sta; navzoča tudi dva č. g- duhovnika, vsa čast njima. Ko bi vsi slovenski duhovniki v tej deželi spoznali potrebo katoliške organizacije kakor jo poznata ta dva č. g. duhovnika, bilo bi
troci sprejmejo v mlad. oddelek brez zdravniške preiskave ako je mogoče. Priporoča, da se otroci sprejmejo v odrastli oddelek in se jim da kredit ali povrne rezervo iz mlad. oddelka, kajti tako delajo sedaj tudi druge organizacije. Sestra Bahor predlaga, sestra Jeriša podpira, da se poročilo br. Martinčič sprejme. Sprejeto. Delegati Jos. Gersich, John Nemanich, Simon šetina in Joseph Jerman se 3trinjajo z poročilom prvega delegata Louis Martincich.
Za društvo št. 3, zastopa gl. tajnik.
Za društvo št. 4, zastopa gl. tajnik.
Za društvo št. 5, zastopa gl. tajnik.
Za društvo št. 6, zastopa gl. nadz. Jos. Drasler. Njegovo društvo se strinja, da se združita oba razreda "A" in "B" kakor zahteva zavarovalninski department države Illinois. Centrali-
v torek, 10. avgusta 1937, v Canon City, Colorado. Pokojni je bil rojen 24. februarja 1885 v Strugah, vas Tržič. Pogreb se je vršil po cerkvenem katoliškem obredu iz hiše žalosti v cerkev sv. Mihaela v petek, 13. avgusta, ob 9. zjutraj in potem na pokopališče.
Tem potom želimo izraziti vsem našim blagim sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejšo in najprisrčnejšo zahvalo za vse, karkoli je kdo storil ob času, ko je pokojni ležal na mrtvaškem odru. Posebej smo dolžni se zahvaliti veleč. g. župniku Albert Schaller, OSB, za lepo opravljene cerkvene obrede in za vse, kar so storili zanj. Dalje najlepša hvala društvu sv. Antona, št. 180, KSKJ., za lep venec; preskrbeli so tudi pogrebnike, ki so nosili krsto; hvala vam lepa.
Zahvaliti se moramo vsem, ki so darovali cvetlice, namreč: Dr. KSKJ. št. 180: U. M. W. A., Local št. 6077; Rosslvn Annex, Los Angeles; The Citizenship Class, Brookside; Mr. in Mrs. Andrew Fabian in družina; Mr. in Mrs. Johan Susman in druž.; Mr. in Mrs. Johan Smaller; Mr. in Mrs. Anton Zupan.
Tudi najlepša hvala vsem, ki so naklonili za svete maše v korist pokojnika: Mr. in Mrs. Florian Adamič in družina, Mr. in Mrs. Louise Pierce Jr., Mr. in Mrs. Anton Adamič Sr., Mr. in Mrs. John Susman, Mr. Matt Novak in družina, Mr. in Mrs. Joe Vidmar, Louis Erjavec in druž., John Merhar in druž., Ignac Grebene in druž., Joseph Strubd, Mr. in Airs. Frank Strubel, Mr. in Mrs. Joseph Godec Sr., Mr. in Mrs. Mary Lauriski, Mrs. Margaret Salardin, Andy Fatian in druž., Mrs. Maryana Mayer, Neo-desha, Kansas, 10 naš; Angela Grebene in druž.
Prisrčna hvala vsem tistim, ki so čuli v tisti žalostni noči s pokojnikom ob krsti in z menoj, namreč: Mr. John Globokar Jr., Mr. Frank Zaverl, Mr. Vincent Legan, Miss Gloria Kanty, Miss Julia in Helen Adamič. Hvala vsem, ki so prišli kropit in molit rožni vencc; iskrena hvala vsem in vsakemu za vse, kar ste dobrega storili. Vsem hvala in Bofr plačaj. Ako je katerega ime izostalo po pomoti, prosimo odpuščenja.
Tebi, dragi soprog in oče, pa želimo mir in pokoj; spavaj v Bogu od truda in težav, ki ti jih ie nalagalo življenje, dokler se ne snidemo tam gori nad zvezdami, kakor nam govori sveti križ.
Žalujoči ostali:
MRS. ANNA GREBENC. soproga; RALPH, MATT, FRANK, ALBERT, ADDIE, sinovi.
Canon City, Colorado, 5, .septembra 1937.
V Stran 3
•AMERIKAN5KI SLOVENEC
Petek, 10. septembra 1937

"Dušica
j j

ii
ROMAN

Spisala B. Orczy Prevedel Paulus
NEPRESTANA BORBA
PROTI LAŽI-LEKOM IN TRGOVSKIM GOLJUFOM
Federalna trgovska komisija; bili izključeni iz trga, ali pa so
_ .	~	• • . \	__iM-irviflTOTIO
Vse se .je zavrtelo krog nje, zavest jo je zapuščala, omahnila je in padla bi bila, da je ni Suzana ujela v naročje.
Pa z nadčloveškim naporom se je premagala. Pri zavesti je morala ostati, misliti je morala trezno, hladno —. Delo jo je čakalo, naglo, odločno je bilo treba
nastopiti —.
"Pripeljite sela sem!" je naročila. Spet je bila mirna in premišljeno je govorila, "'e ni odšel?" *
Ne, gospa!"
h režaj je odhitel in Margareta se je
obrnila k Suzani.
"In ti, dete, reci svoji spremljevalki, naj bo pripravljena; na odhod. Bojim se, da te bom morala poslati domov. In — počakaj! Povej moji sobarici, naj mi poišče
popotno obleko —
Suzana se ni obotavljala. Nežno je poljubila Margareto in odšla, vsa nema in zastrašena nad strahotno prepadlim obrazom svoje prijateljice.
Strežaj se je vrnil in z njim prišel sel.
"Kdo vam je dal pismo?" ga je vprašala Margareta.
"Nek gospod v gostilni "Pri roži". Dejal je, da bodete že razumeli." t
"V gostilni "Pri roži"'—? In kaj je delal tam?"
"Čakal je na voz, ki si ga je naročil."
"Voz?"
"Da, gospa! Poseben voz si je naročil. Cul sem od njegovih ljudi, da potuje naravnost v Dover."
"To mi zadostuje. Lahko odidete!" Obrnila se je k strežaju: "Moj voz in štirje najhitrejši konji naj bodo takoj pripravljeni za na pot!"
Odšla sta.
Sama je obstala Margareta na trati. Njena vitka postava se ni genila, njene oči so nepremično strmele v tla, roke je imela krčevito sklenjene na prsih, ustnice so se ji šepetaje premikale in obupno ponavljale :
"Kaj naj storim — ? Kaj naj storim—? Kje ga naj najdem? O Bog, pošlji mi razsvetljenja!"
Pa za obup ni bilo časa.
Storila je — nevede — nekaj strašnega in groznega, najstrašnejši zločin, se ji je zdelo, ki ga ženska more zagrešiti, — izdala je v smrt lastnega soproga —. In njena slepota, da ni spregledala igre, ki jo je igral, — ta se ji je zdela nov, hud smrtni greh. Poznati bi bila morala svojega moža, bolje bi ga bila morala poznati!
Kako si je mogla misliti, da je človek, ki jo je ljubil tako strašno, da je ta človek tisti trapasti bebec, za katerega se je izdajal. Ona ysaj, njegova žena, bi bila - lorala spoznati, da se le dela takega, da
■Tjegovo vedenje krinka, — in to krinko
bi i iu bila morala sneti z obraza —.
* v
Njena ljubezen do soproga je bila mlačna in slabotna, tako slaba, da jo je zadušil njen lastni neumni ponos. In on jo je še vedno ljubil, strastno, koprneče. — Koliko je grešila zopet to ljubezen!
Toda — čemu misliti na preteklost! Grešila je s svojo slepoto in popraviti je morala, kar je zagrešila, pa ne s praznim obupavanjem, — naglih, odločnih dejanj
je bilo treba.
Percy se je danes zjutraj vkrcal na "Zoro". Če bo imel ugoden veter, bo v 24 urah na Francoskem.
Tesno za petami pa mu je Chauvelin. Tudi on se je danes zjutraj odpeljal, pa v Dover. Tam si bo najel jadrnico in bo prišel v Calais precej obenem s Percyjem.
In v Calaisu ali kje v bližini čakajo na "Dušico" francoski begunci, zaupajoč vanj, da jih bo varno spravil čez mejo in
na Angleško.
S Chauvelinom za petami, ki bo zalezoval vsako.njegovo kretnjo, se bo Percy — "Dušica" — sešel z begunci, — in Chauvelin ga bo prijel in z njim Suzaninega očeta grofa Tournay in druge. In tudi
Armanda —.
Življenje njenega moža, življenje vseh, ki so čakali na njegovo pomoč, je bilo v njenih rokah. Rešiti jih je morala, vse je morala storiti, kar se je dalo —.
Pred vsem je morala najti Percyja in ga posvariti.
Poznala ga je dovolj in vedela je, da se ne bo ustrašil nobene nevarnosti. Pogumen je bil, drzen, in dano besedo je držal za vsako ceno. Če ga ne bo posvarila, utegne zaiti v zanke pretkanemu Francozu. Če ga pa v pravem času opozori na nevarnost, se mu morebiti vkljub vsem nevarnostim in vkljub Chauvelinu in njegovim vohunom posreči, da se srečno izmuzne in reši begunce.
In če ne, če bi res bila usoda močnejša in bi topot Chauvelin končno res ujel drzno "Dušico" v svojo past, — pa bo vsaj ob njegovi strani s svojo ljubeznijo, ga bo tolažila, mu bo lajšala smrt, — in skupaj bodeta umrla, drug drugemu v naročju, v sladki zavesti, da je konec nesporazum-ljenj, da je ponos strt in da je ljubezen našla ljubezen —.
Njeno vitko telo se je vzravnalo v velikem, trdnem sklepu. To bo storila, če ji Bog da moči in ji pokaže pravo pot. Njene oči so zažarele v ognju ljubezni, od veselja, da ga bo kmalu spet videla, da bo z njim delila nevarnosti, — da bo, če treba, umrla z njim. *
Njen otroško sladki obraz je dobil trde, odločne poteze, ljubko zaokrožene ustnice so se tesno stisnile. Pripravljena je bila, da umre z njim in za njegovo stvar. Na čelu med obrvmi se ji je zarezala globoka guba, ki je govorila o železni volji in neuklonljivi odločnosti.
Njen sklep je bil storjen, njen načrt narejen.
Toda sama se ni mogla geniti. Chauvelin seve je vedel, kje naj išče "Dušico". Dobil je v "Zadovoljnem ribiču" v pest papirje, ki' so mu izdali shajališče beguncev. Pa kje ga naj ona najde —?
Vedela je, na koga se bo obrnila —.
Sla bo k Andreju Foulkes. Percyjev najboljši prijatelj je bil in s ponosom se je spominjala, kako navdušeno je mladi mož vedno govoril o svojem skrivnostnem voditelju. On ji bo pomagal.
Voz je bil pripravljen/ le preobleči se je še morala in se posloviti od Suzane, pa je lahko odpotovala.
Mirna in odločna je stopala proti gradu. —
(Dalje prihodnjič)
I
(Federal Trade Commission) vodi sistematično kampanjo proti trgovskim goljufijam in ' prevarnim oglaševanjem, v kolikor ta segajo v med-državno trgovino in zato padajo v kom-petenco federalne oblasti. Iz teh razlogov je nedavno mnogo tvrdk bilo prisiljenih prenehati svoje poslovanje. Druge tvrdke so se pismeno obvezale opustiti one načine trgovanja, proti katerim se je ugovarjalo. Proti mnogim podjetjem, ki so ponovno rabili prevarne načine trgovanja, se je uvedlo kazensko postopanje.
Najhujša oblika trgovskih prevar je prodajanje navideznih lekov in ta zloraba je še vedno v cvetju v mnogih delih dežele. Na primer, neka tvrdka, organizirana v Oklahomi, je o-glaševala neko zmes za otiralne jn vdihovalne rabe, ki naj se rabi tudi kot mazilo po brijanju, ki pa baje tudi prav sigurno pomaga proti vpičenju insektov, solnčnim opeklinam, hemoroj-dam, prehladu, katarju, prisadi na koži, influenci in celo pljučnici. Kaj čudotvoren lek! Ko so izdelovatelji tega čudežnega mazila bili ujeti v mreže federalne komisije, priznali so takoj, da njihov produkt nima prav ni-kake lečilne vrednosti, in obvezali so se prenehati svoje pre-varno oglaševanje.
Neka tvrdka v Dayton, Ohio, je dobila povelje, da prestane prodajati svoje milo kot "medi-cinalno" in imajoče zdravilne kakovosti. In to običajno milo se je prodajalo ob skrajno' pretiranih cenah.
V	mestu New York je neka tvrdka prenehala prodajati neki medicinalni produkt, ki je bil oglašen kot "Aspirin Plus". Ker je tako ime dajalo dojem, da gre za aspriin izredne vrednosti, so bili drugi tovarnarji vložili pritožbo radi "nečedne konkurence". Ravno tako v New Yorku je neka tvrdka morala ustaviti lažnjivo oglaševanje običajnih robcev kot "superior handkerchiefs", češ da so robci "men-tolirani" in da njih raba zdravi nahod in drugo nosne bolezni.
Neka tvrdka v Chicagu je priznala lažnjivost svojega oglasa, da njen čaj zmanjšuje ode-belost. Ca j je vseboval prav navadne primesi.
V	New Yorku je neko podjetje oglaševalo lek, ki baje odpravlja predznake starosti in izgladi tkanine kože. Prav isti preparat se je ponujal lahkover-nežem kot zdravilo proti prehladu v prsih, dočim neka druga tvrdka je oglaševala isto mažo kot toniko za lase, ki prav sigurno pomaga rasti las.
Zdravila proti kašlju, ki niso nikdar pomagali proti nika-kemu kašlju; lažnjivo oglašen aspirin; zobozdravilni preparati, ki baje vsebujejo vitamine C; oljkin lični prah brez sledu oli-vovega olja, pilce za revmati-zem, izbruhe na koži in tucat drugih bolezni; preparat brez vsake vrednosti, garantiran, da pomaga proti revmatizmu, izčrpanosti in visokemu krvnemu pritisku; lek za obisti, mehur in druge nerede, kakor tudi za ner-voznost, glavobol in druge težave, in na tucate in tucate enakih laži-lekov in mazil je prišlo pod preiskavo Federalne trgovske komisije. Vsi taki produkti so
bile oglašujoče tvrdke pnmorane prenehati lažnjivo oglaševanje.
Oblast je našla, da razne tvrdke širom dežele so prodajale slaščice, "chewing gum", nogavice, rjuhe in druge produkte s pomočjo raznih loterijskih priprav (punchboard). Bile so prisiljene prenehati tako razpe-čavanje.
Našli so, da neka veletrgovina na Vzhodu je prodajala po-srebrnjeno blago pod raznimi fantastičnimi imeni in oglaševala svoje blago po časopisih in radio programih. Istočasno je ponujala svoje blago prekupo-valcem na drobno za polovico oglašene cene. Tudi ob tej ceni na debelo, je odjemalec plačeval dvakrat toliko, kot se je enako blago prodajalo na trgu.
Neki prodajalec alkoholnih pijač je oglaševal karbonirano jabolčnico kot "šampanjec". Neka tvrdka, ki je prodajala po vsem Vzhodu, je svoje produkte nižje vrednosti prodajala pod imenom dobro znanih trgovskih znamk. V Kansas City je neko podjetje prodajalo zdravilo za kokoši, ki ni bilo dobro za nič. V Atlanti je neka tvrdka oglaševala "večne" nagrobne spomenike, ki pa so bili napravljeni iz kamna tako nizke vrste, da niso trajali niti leto dni. Vsem tem prevarantom je federalna oblast stopila na prste.
-o-
NA JAPONSKEM RAZPRAVLJALI O CIO
Tokio, Japonska. — Ameriška delavska organizacija CIO je bila pretekli ponedeljek predmet razprave celo v japonskem parlamentu. Eden poslancev je namreč vprašal vlado, ali CIO preprečuje pošiljanje ameriške municije na Kitajsko. Zunanji minister Hirota pa je odvrnil,da Ameriki stoji na popolnoma nevtralnem stališču in da je to notranja zadeva Amerika, s katero se Japonska nima pravice baviti.
Pisano polje
J. M. Tr mik
I
zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni.
Poskusite in prepričajte se! -
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS
List "Am. Slovenec" je last nma katoliških Slovencev \meriki. Kdor podpira katoliški list "Am. Slovenca," pod >ira katoliške Slovence v Ameriki.
Že revolucija.
Člankar v Prosveti pride še enkrat na temo, da je že revolucija pri nas. Sicer govori o "duhovniških moralistih" in "v klerikalnih listih", cika pa le na slučaj, katerega sem jaz omenil v Michiganu. Očita mi pristranost. "Silno bistre oči" pravi, "za znake revolucije samo na strani delavcev", dočim bi bil "opešan vid", ko gre za revolucijo na protidelavski strani. Clankar vidi lahko več. Če je na protidelavski strani revolucija, je pač revolucija. Vsak napačen korak na delavski strani pa je za delavstvo opasnejši, ker ima delavstvo težavnejše stališče. Opozoritev na tak napačen korak ni pristranost. Vidim n. pr.: "Norman Thomas, socialist leader, denounced the moves of the Red Government in Spain to try opponents on charges of sedition". Ali je Thomas pristranski, ko opozori na napačen korak?
Recimo, da je res prava revolucija na protidelavski strani. Zgrešeno je tako polemizi-ranje, ako se hoče napako na eni strani nekako opravičiti z napako na drugi strani. Dvoje zlo ali celo neštevilna zla ne morejo opravičiti niti najmanjšega zla. Če bi res vsepovsod veljala le sila, vsa ta sila ne opravičuje sile.
Prav je, ako člankar opozarja na revolucijo, kakršno vidi v fašističnih gibanjih, ako so to znaki revolucije. Mussolini-jev fašizem je fašizem, dasi ni "za izvoz", Hitlerjev fašizem je zlo prve vrste. Želel bi, da bi se tudi od naše strani večkrat opozarjalo na zlo fašizma, prav vsakega tudi amerikan-skega fašizma, če se ta kuha, saj je člankar zadel morda nehote v črno,ko je zapisal: "Revolucija, ki jo kuhajo ti elementi, prinaša baš našim moralistom najmanj sreče". Prav smešno bi bilo, da bi mi imeli prav namenoma taka "opešan vid" za to revolucijo, bi je skoroda ne videli, morda celo nekako odobravali, ko prav nam prinaša najmanj sreče. Dosti napak imajo "naši kato-
liški moralisti' ne bodo polni.
ampak napak
Kozji rog.
Morda bi rekel: kolobocija. Ivan Molek pravi: Komunisti sem, komunisti tja —- fašisti sem, fašisti tja — Vatikan sem, Vatikan tja! Kdo naj razvozla ta vozel?
Morda jaz, stari fajmošter, ki ima itak že "opešan vid"? Bi bilo več ko predrzno, če bi se le lotil, ko je vozel zavozlan celo za "bistre oči" tako mladeniškega Molka. Lahko pa rečem, da osebno za — me ni prav nobenega vozla.
Kardinal Pacelli je morda, pohvalil,kar je hvale vrednega na komunistih, in hvale vrednega na francoski demokracijam nekaj hvale vrednega bo tudi na teh straneh, in Pacelli je grajal, kar je grajanja vrednega /na nemških nazijih, in tam je dosti take grajalne robe.
V Jugoslaviji so se obrnili fašisti proč od fašista Musso-linija in "prisegli na Hitlerjev evangelij, na katerega je prisegal tudi! Spokojni srbski patriarh Varnava", ker so pač Mussolini, Hitler, jugoslovanski in tudi pravoslavni fašisti..toraj vsi taki fašisti hude zmede.
Drugi pa stojte pred vozlom, če hočete lahko do sodnega dne. Meni ta zviti kozji rog ne dela nobenih preglavic, mirno spim in nesem ri-sanco na sprehod ;na hladne gore, ko je kje drugje huda vročina.
-o--
Roko mu je odtrgalo
Pri svojem delu na cirku-larki se je hudo ponesrečil 20 letni delavec Jakob Puc iz Martinjhriba pri Logatcu. Cirkularka mu je odtrgala levo roko pri komolcu. Močno krvavečega so pripeljali v ljubljansko bolnico.	;
Posebna razprodaja knjig
nuniimi mi mi umnim m mi m umni i mu i iMuiiiannrr ■■« immiiiimi
SAMO ZA MESEC DNI, DO 6. SEPTEMBRA 1937.
Ali dokler traja zaloga.
Tekom tega časa, nudimo ljubiteljem dobrih in lepih knjig naslednjo zbirko v razprodajo:
1.	"OB SREBRNEM STUDENCU" zanimiva povest............50c
2.	"OD SRCA DO SRCA", interesantna knjiga........................25c
3.	"NA NOGE V SVETI BOJ", spisal pokojni ljubljanski škof Dr. A. B. Jeglič......................................................................35c
4.	"ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM", poučna knjiga...............25c
5.	"VRTEC", zelo priročna za mladino......................................75c
6.	"MALI ŽEPNI ANGLEŠKI BESEDNJAK"....................30c
Skupna vrednost......................$2.40
-Tekom te razprodaje do 6. septembra ^ "i ffe j? 1937, damo vso navedeno zbirko za ^ | samo .......................................................
Pišite po to zbirko knjig takoj, dokler zaloga ne poide. Naročilo pošljite s potrebnim zneskom na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
NASLOVI
diplomatskih predstavništev Jugoslavije v Ameriki
Poslaništvo Jugoslavije
Legation of Jugoslavia 1560 — 16th Street
Washington, D. C. *
Jugoslovanski Konzulati:
Consulate General of Jugoslavia 745 Fifth Avenue,
New York, N. Y. *'
Consulate General of Jugoslavia 840 N. Michigan Ave. (6th floor) Chicago, 111.
PIJTE SLOVEČE
MONARCH PIVO
na vaših partijah, društvenih veselicah in piknikih, katerega vam pripelje
VAŠ ROJAK
JOHN KOCHEVAR
West Side Distributor of MONARCH BEER
2215 West 23rd St. Tel. CANal 6177 Chicago, 111.
DR. J. E.
ZDRAVNIK IN KIRURG
2000 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. RezidenSni telefon: La Grange 3966
Uradni telefon: Canal 4918
PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU.
ROJAKI SLOVENCI!
Kadar želite o-krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lastnega rojaka.
Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh nase -blnah države Illinois. Ceno zmerne-delo jamčeno, postrežba solidna. » priporočam 1 '
Kadarkoli nameravate kupiti n* grobni spominski kamen, pijf>t0 podpisanega za vsa pojasnila w> cene. V Vašo korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSE* 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL.
Telefon 2 - 4787 __„