45. štev. Pavialnl Iranko v državi SHS. V Uubllani, « sredo 25. februar!« 1&20. Leto IV. Uhaja razen poncSeEJka (n dneva po prazniku vsak dan opofltian. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri' obei. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Enostoipna petit-rratica K 1'80, osmrtnice ln zahvale po K 3'—, razglasi in poslano vrstica po K 2'BO; večkrat, objave po dogovoru primeren popust GlasSBo lugeslov. socUalne - demokratiin« stranka. Posamezna Slav. stana — 60 vinarjev. — Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo teto K 96, za pol leta K 48, za četrt leta K 24, za mesec K 8. Za Nemčijo celo leto K 114, za ostalo tujino in Ameriko K 120. — Reklninacie za list so poštnine proste. Upravništvo |e v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6 L, Učiteliska tiskarna. Telefonska it. 312. Kako vladajo kršč. soc. na Ogrskem. Bela Samogyi, glavni urednik socialnodemokratskega Usta »Nepsza-va« je šel oni torek, ko je bila otvorjena narodna skupščina, zvečer Iz uredništva v spremstvu mladega pesnika Bele Bjicso. Ravnokar le bil spisal oster članek proti ministrskemu predsedniku Huszarju, ki Je napadel strokovne organizacije Samogyi je bil vedno v nevarnosti. Zasledovali so ga častniki, tako da že par mesecev ni smel spati doma, marveč je prebil vsako noč kje drugje, pri prijateljih, sodrugih, na vozovih in v raznih drugih skrivališčih. Kam je odšel ta večer, ni znano; dne 18. t. m. so potegnili mrtvo truplo Samogyia in tudi Bacsa blizu Budimpešte iz Donava. Samogyi je imel na glavi sedem vzled, ubito nosno kost in desno oko iztaknjeno. V hlačnih žepih je imel ka-tnenie in nogi sta mu bili povezani. Bela Samogyi je moral umreti, ker je bil socijalni demokrat, ker le bil kot pisatelj zvest pospeševati ter duševna sela delavskega pokreta ln sila organizaciie. Zato ga fe hotela krščansko-sociialna vlada v prvi vrsti odstrniti. Početkom tega meseca se ie vršila v uradu gospoda Horthva konserenca, na kateri so bili civilni in vojaški dostojanstveniki. Tam so napravili vojni načrt Hortvjeve vlade proti rdeči nevarnosti. Ponudili so Angliji 100.000 mož vojske za pomoč proti sovjetski Rusiji ter obenem skenili, da iztrebijo vse tiste osebe, naj so doma ali v pregnanstvu, ki so igrale ali pa še igrajo vodilne vloge v delavskem gibanju. Umorili so že pred nekaj tedni tajnika soc. dem. stranke Nikolaja Cservenko, sedal pa spletajo enako mrežo tudi še proti drugim, kakor n. pr. proti Payerju in Buchin-gerju. Organizirajo na Dunaju nekakšno družbo, ki lovi Kuna, Bohnia in Kunfija. Doma polnijo s socialisti ječe in taborišča, ki so očitno predpriprave za proces proti ljudskim komisarjem, ki jih hočejo na vsak način spraviti na vislice —; vse to in še mnogo drugega so podjetja tlsočev častnikov, ki so se stekli po pronadu monarhistične države v Budimpešti ter nameravajo sedaj izvesti protirevolucijo proti vzhodu in proti zahodu. Socijalnodemokratični uredniki hi tisoči in tisoči drugih, je bilo umorjenih pred njimi v tej vojni. In če sedaj Hortyi in Huszari hinavsko ta * ogorčenjem zahtevajo strogo Preiskavo, obljubujejo kaznovanje krivcev pri tem umoru, to nikakor h® bo premotilo Javnosti. Bela Sa-mogyj |n mnogo drugih mučenikov so umorili organi krščanskosocialne Horty-liuszarjeve vlade; umor je sredstvo njene politike in »brahljal- LISTEK. M nisi Mi pil..... (Poslovenil Fran Pogačnik.) Morski car in modra Vasilisa. (Konec.) . potrt se vrne car domov Scn^e9pn,c*ai;ici ,n carjeviču vso resnLu. Razžaloste se, skupaj po- plakajo, In ko vidijo, da se ne da ničesar storiti, se odločilo izročiti carjeviča. Odpeljejo Ra k morju in puste samega. Carjevič se ogleda naokoli, zapazi stezico in krene po nje} na slepo srečo. Daleč je že prišel in videl je, da se nahaja v gostem lesu. Tu je stala kočica, v njej je živela Jaga baba. »Naj vstopim,« pomisH carjevič in stopi v kočico. »ZdravstvuJ carjeviči« ga pozdravi Jaga baba. »Ali iščeš dela, ali bežiš od njega?« • Čarovnica, tako naavana po vseh slovanskih mitologijah. na sila«, kakor se nazivajo morilne centrale častnikov, le edina podlaga sedanje madžarske vlade. Horthh si Je ustvaril cel ožji krog ljudi, ki tvorijo štab t. zv. brambne skupine proti rdečim. Te yrste ljudje, ki ro» paio, plenijo in povzročajo nečloveške grozote, peste vse javno življenje in so danes še vedno pravi oblastniki na Ogrskem. Kaj naj napravijo neoboroženi ljudje proti roparski in morilski tolpi, ki šteje 25 tisoč dobro oboroženih mož? Zato je bila neodpustljiva napaka, da se je ustanovila koncentracijska vlada in da so odšli Romuni. Predno se nc razoroži te častniške vojske, toliko časa ni mogoče ozdraviti razmer; zakaj dokler gospodari oborožena sila, ni demokratizem mogoč. Macedonija je bila dežela, v kateri, če io primerjamo z današnjo Ogrsko, je bil red večji in življenje varnejše, kakor je to sedaj na Ogrskem, in vendar so velesile odločile, da postavijo Macedonijo pod nadzorstvo in so organizirale tam mednarodno žandarmerijo v varstvo življenja in reda. Za Ogrsko pa M bilo kaj takega sedaj naravnost potrebno. Res ie socialnemu demokratu ta not neliuba. toda za Morthvjevo Ogrsko ni drugega sredstva, ki bt moglo odpraviti sramoto, ki jo ima na vesti sedanja njena vlada. Proletarijat vsega sveta dolguje ogrskemu proletariatu pomoč ln varstvo, da mu olajša položaj. Moritev in preganjanje ogrskega pro-letarijata je črn madež, ki ga le povzročila strupena reakcija, klika korl-fej Iz svetovne vojne. Ni res, da bi resen protest evropskega delavstva ne imel nikalce moralične in politične sile, če nastopi proti nasilstvu, M ga povzroča ogrska krščansko soct-jalna reakcija. Trpljenje ogrskega proletariata je preveliko, škoda za razvoj preogromna. da bi mogli ta1-ke zločine še nadalje dopuščati. Proletarske organizacije1, zahodnih držav skušajo na vso moč preprečiti intervencijo držav proti sovjetski delavski in kmetski ruski republiki. Isto se mora zgoditi tudi glede Ogrske, kjer pod varstvom nekatertn antantinih sil ueanjaio razni ogrski Denikini in Kolčaki svojo brezvestno, zverinsko politiko. Vse vrste grozovitosti, vislice, teralnice, bodalo, ječa. Internacije, smrt In muke, vse to ie žalostna posledica tega, ker je delavstvo, hoteč služiti svojemu velikemu Idealu — družabni enakosti, preccnievalo meie svoje moči in je nastopilo proti meščanskemu družabnemu redu, ter seglo s svojimi rokami po koSCku sreče... Takega terorja, kakor ga sedaj beleži zgodovina na Ogrskem, so zmožni res le krščanski socijalcl. O naši gospodarski in politični taktiki. »Eh, botrica. napoji me in nahra* ni, potem pa izprašuj!« Ona ga napoji In nahrani, carjevič pa ji pove vse po pravici, kam in po kaj gre. Jaga baba mu reče: »Pojdi, dete do morja. Tja prileti 12 ptic, ki se iz-premene v 12 krasnih devoik ter se začno kopati. Ti se potihoma prikradi in izmakni najstareiši devoiki srajco. Ko se z njo pobotaš, idi k morskemu carju In če te slučajno srečajo Snedež in Popijavec ter Mraz- škri-pač, vzemi vse tri s seboj, ker ti bo do koristili.« Carjevič se poslovi od Jage babe, gre na rečeno mesto ob morju in se skrije ?a grmovje. Tedaj prileti 12 otic, trči ob vlažno zemljo in se Iz-Premene v device, ki sc začno kopati. Carjevič ukrade najstarejši srajco in sedi nepremično za grmotn. Ko Je bilo devojkam dovolj kope* l|i» stopijo na breg, pograbijo vsaka svojo srajco, se izpretnene v ptice tn odlete domov. Ostane le modra Vasilisa. Jame prositi in nagovarjati do- I brega mladeniča: »Dal ml srajco 1 Ko Dne 15. februarja t. 1. se je vršil v Zagorju ob Savi društveni shod rudarjev, na katerem ie poročal niih načel. Melhijor čobal o uspehu, ki so ga dosegli zagorski rudarji pri zadnjem pogajanju s podjetnikom, poudarjajoč pri tem dejstvo, kaj doseže premišljeno delo, ki ne rine z glavo skozi zid. Nato je govoril sodrug dr. Lončar o naši gospodarski in politični taktiki v bistvu sledeče: Ako hočemo ubrati pravo taktiko ob vsakem položaju, moramo imeti najprej jasna načela; le tedaj, če vetrno, kaj hočemo, najdemo tudi pot, po kateri nam je hoditi Prvo, kar le treba imeti vedno pred očmi, je dejstvo, da se vse razvija v prirodi in človeškem življenju. Samo isto je večno, neizpremenljivo! hrepenenje po dobrem, lepem in resničnem. Ta razvoj opažamo pri posameznem človeku, pri narodu in državi. Leta 1848. bi bili Slovenci — kakor pravi neki odbornik sedanjega »Sloven. druŠTva* v Ljubljani — sami najbolj prestrašeni, ako bi jim bila vlada vsilila popolno enakopravnost, ker ni nihče znal slovenščine. Enako je tudi s socialističnim gibanjem. ki ima svoje objektivne in subjektivne pojroje. Socljahia gibanja so bila že prej, n. pr. boji rimskih sužhjev. kmetski upori itd.; toda niso bila socialistična, ker ni bilo gospodarskih pogojev za to. Iz fevdalizma prihajamo po kapitalizmu v sociializem. Ali smo revolucionarna stranka? Ako vemo, kaj pomenja revoluciia v družbenem življenju, potem bomo tudi pravilno pojmovali svojo revolucionarnost. Naš cilj je revolucionaren, ker hočemo temeljito izpremembo, prevrat gospodarskega življenja. Takih prevratov (verskih, kulturnih, gospodarskih, političnih) imamo vse polno v zgodovini. Ali dospemo do tega revolucionarnega cilja samo z revolucionarno taktiko? Ne. ervolucionar-na taktika more biti v danem slučaju le zadnji ali skrajnji zamah, ako so postale žlvllenske razmere neznosne, da ni več drugega izhoda. Redna ln edina taktika to ne more in ne sme biti. ako hočemo trajno doseči svoj cilj. V normalnih časih pripravlja evolucija ali razvoj s smotrenim delom končno izpremembo, ki jo po potrebi izvede revolucionarna taktika. Zato zbira sociializem v organizaciji na izobraževalnem, strokovnem, zadružnem in političnem polju vse sile, da jim olajšuje položaj in lih usposobila za vršitev svoie zgodovinske naloge. Zato uporabljamo tudi parlamentarizem in mimsterijalizem kot bojno sredstvo. Zlasti v Jugoslaviji, ki je po ogromni večini agrarna, nam ne more biti vse eno. kaj bo z industrijo, od katere je odvisno življenje delavskih množic. Ali hočemo uporabljati primitivne bojne metode, da bomo — kakor nekdaj — sami uničevali proizvaialna sredstva in z enim udarcem ubijali kar po dve misli; kapital, a ob enem tudi sebe. dočlm le vendar naša naioga, da stopnjema izvijamo kapital iz lok poedincev in ga dovajamo v oblast skupnosti, družbe? Zato potrebujemo demokracije, ki pomenia suvereniteto ljudstva. a ne diktature, ki znači nasilje manjšine. Ne zadoščajo nam pa samo objektivni pogoll. da ustanovimo socializem : važnejši so subjektivni, ki nas usposobijo, da smo tudi kos svoji na-logi. Slovenski pesnik Gregorčič pra- vi lepo in resnično: Visoko čislam učenjaka, ki nam progania tema zmot. a boi še cenim poštenjaka, ki ve in hodi pravo pot. — Zlasti mladina ima troje smrtnih sovražnikov: alkohol, nikotin in razuzdano življenje. Potrebujemo strpkosti in discipliniranosti, da upoštevamo sklepe večine in ne delamo za hrbtom onih, ki nosilo odgovornost. Sociializem so ne ustvari s streljanjem in obešanjem na razvalinah vsega obstoječega, ampak s smotrenim delavnim poštenim življenjem. Podraženje zdravil. Dovolite, da k svoječasnemu tozadevnemu članku v Vašem cenj. listu dodam nastopno pojasnilo: Slovenski lekarniški gremij je v avgustu 1919 sam zaprosil pri ministrstvu narodnega zdravja, da se uveljavi za Slovenijo srbska lekarniška taksa. To je eremij moral storiti. ker so ga k temu prisilile razmere. Prejšnja, avstrijska lekarniška taksa iz leta 1914. s 30% poviškom Je namreč daleč zaostala za nakupnimi cenami zdravil ln zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro, ki le samo oddelek ministrstva narodnega prideš k mojemu očetu, morskemu carju, ti bom v korist!« Carjevič ji vrne srajco, ona pa se takoj izpremeni v Ptico in odleti za družicami. Carjevič se napoti dalje. Srečajo ga trije orjaki Snedež. Popijavec ln Mraz-škripač. Vzame vse tri seboj in pride z njimi k povodnemu carju. Ko ga povodni car ugleda, mu zakliče. »Zdravo prijateljček! Zakaj te ni bilo tako dolgo k meni? Naveličal sem se te čakati. Sedaj se pa loti dela in kot prvo nalogo ti dam, da zgradiš v, eni noči velik kristalni most, ki mora biti do jutra gotov! Ako tega ne storiš, izgubiš glavo!« Carjevič gre od povodnega carja in pretaka solze. Tedaj odpre modra Vasilisa okence svoje sobe in ga vpraša: »Čemu se solziš, carjevič?« »Ah, modra Vasilisa, kako bi se ne solzil! Tvoj oče mi je ukazal zgraditi v eni sami noči kristalni most, a Jaz ne znam niti za sekiro prijeti.«! »Kaj to! Lezi spat! Rana ura — zlata ura!« Odpravi ga spat, sama pa stopi k vratom in zakliče s polnim mladost - zdravja, ni bil upravičen uveljaviti za Slovenijo posebne takse. Preostalo torej ni drugeca, kot da se uveljavi pri nas ali hrvats'ka ali srbska taksa. Oremil se Je odločil za srb sko, ker ie bil vkljub temu. da se ie zaračunavalo 3 K za 1 dinar, še vedno cenejša od hrvatske, kakor Je še danes, ko se zaračunava 1 dinar s 4 kronami. Izkazalo pa se le pri praktični uporabi te takse, da so nekatere cene previsoke in zopet druge prenizke, ker Je tudi srbska taksa Že zastarela. Previsoke so bile za Sloveniio predvsem cene tinkturam m SSBKSH sirupom, prenizke pa alkaloidom. Ker so dobivali slovenski lekarnarji alkohol po 3b K liter iz demobiliza-cijskih zalog, dočim so ga morali srbski lekarnarji plačevati v istem času že po 60- 80 K. ie bilo čisto naravno. da je slovenski lekarniški gremij cene špirituozam znižal. Ista se je zgodjlo s sirupi ker so slovenski lekarnarji dobivali sladkor po T kron 20 vin. kg, dočim so ga morali srbski veliko dražje plačevati. Da se slovenskim lekarnarjem ne bi moglo nikdar očitati vojnega dobičkarstva, je predlagal gremij za lekarnarje občutno žrtev, da se celo cene onim preparatom, ki so bili v en gros ,'r-govini že dražji kot v taksi, ne zvi* šajo, to pa v trdem prepričanju, da bodo cene kemikalijam na svetovnem trgu v kratkem padle. Zgodilo pa se je ravno narobe. Cene so neverjetno poskočile, tako, da lekarn« niti na podlagi dinarske takse ne bodo mogle več izhajati. Splošno le znano, da so slovenski lekarnarji v finih kemikalijah na milost in nemilost odvisni od nemške veleindustrije, ki je bila, je in bo ostala prva liferantinia za farmacevtske kemikalije ne samo za naše dežele, ampak za ves kulturni svet. Nemčija se tega prav dobro zaveda in se Ie smele, ko vidi, kako se da*' nes tepejo za nemško blago frank, dolar In funt. Za našo ponižno kron-co se danes Nemčija niti ne zmeni ne, ker ima dosti imenitnelših gostov. Odposlanca hrvaške delniške družbe »Isis*-tovarne niti sprejele niso, češ, da imajo za dve leti dovolj dela za drugo gospodo. Pa tudi tej je. Nemčija dobro zasolila svoje blago. Uradno fe določila tzv. Ausfuhr-niinderorels, cene Izpod katerih so blago ne sme fr.važatl. Ker se teg?» tulci niso preveč ustrašili, ie orlbia šo 100% tzv. »Dis-Agio-Zuschlag«, in tega Je novembra povišala za na * daljnih 50% in decembra zopet za 25%. Najnovejša poročila iz Nemčije so še bolj neugodna za nakup zdravil in laboratorijskih potrebščini Tvrdke namreč zaračunavajo tzv, Friedensvaluta-Stand. to se pravi, da je treba plačati za I nemško marko ( švicarski frank in 20 centimov, t. J. po naše 24. Jugoslovanskih kron in ne 2 K 50 vin., kakor le kurz marke. Po talcih cenah bi morah plačati kemikalije v Nemčiji, ako bi jih sploh dobili, Jaz se le bojim, da bomo morali kupovati zdravila od antantnih držav in Švice, ki nam bodo prodajale nemško robo z visokimi pribitki. Namenoma ne navaiain številk, ker ne maram, da bi se jih posluževali naši verižniki in oderuhi, ki vtl* hotapljajo zdravila in navijajo cene. In tisti, ki imajo lepe zaloge zdravil, pokradenih iz vojaških skladišč izza dni preobrata. nim glasom. Od vseh strani privrej delavci-tesarji. Nekateri izravnavajo prostor, drugi vlačijo opeko. Skoro postavijo kristalni most, Izvrše lične okraske in se razidejo domov. Rano zjutraj zbudi modra Visillsa carjeviča: »Vstani carjevič, most Je gotov in oče ga pride vsak čas gledat!« Carjevič vstane, vzame metlo in se postavi na most; tu pomete, tam počisti. Povodni car ga pohvali in mu reče: »Hvala til Izvršil si to nalogo, Izvrši še drugo 1 Nalagam ti, da nasadiš do jutri zelen vrt, velik in senčnat, v katerem bodo gostolele ptice pevke, se razcvitala drevesa, veje pa bodo nosile zrele hruške in jabolka!« Carjevič gre od povodnega carja In se solzi. Modra Vasilisa odpre okence in ga vpraša: »Čemu plakaš carjevič?« »Kako bi ne plakal? Tvoj oče mi Je velel v eni sami noči nasaditi VTt.« »Kaj to! Lezi spat! Rana ura -» zlata ura!« Spravi ga spat, sama pa stopi k vratom in zakliče s polnim mladost- nim glasom. Od vseh strani pribrfe vrtnarji in nasade vrt ,v katerem so gostolele ptice pevke, se razcvitala drevesa, po velah pa so visele zrere hruške in Jabolka. Zjutraj zarana zbudi modra Vasi*« lisa carjeviča: »Vstani carjevič, vrt' Je gotov, oče ga gre pogledat!« Carjevič zgrabi takoj za metlo in hajdi na vrt. Tu pomete stezico, tam popravi vejico. Povodni car ga pohvali: »Hvala ti, carjevič’ Vestno si izvršil nalogo! Izberi si zato nevesto izmed mojth 12 hčera. Vse so enake v lice. lase in obleko. Ako uganeš trikrat vedno isto, bo tvoja žena, sicer te dam ka-zniti!« To izve modra Vasilisa, počalta primernega trenotka in reče carjeviču: »Prvikrat mahnem z robcem, drugikrat popravim obleko, tretjikrat pa zleti nad mojo glavo muha.« Tako je carjevič uganil vse trikrat modro Vasiliso. Poročili so ju |n začeli so slaviti svatbo. Povodni car je pripravil toliko Je< dil, da bi Jih ne mogle pojesti stotino Omenjam le, 'da so v veletrgovini od leta 1914. do danes poskočile cone za 70—2000kratno, dočim se Je v Istem času lekarniška taksa povišala ie za 4—Bkratno. Poprečni recept le stal leta 1914. 2 kroni, danes 8 kron 40 vin. Občinstvo bi bilo torej lahko zadovoljno, ako bi pri teh cenah ostalo, kar pa je seveda izkllučeno. ker tudi v imenu humanitete In dragih takih čednosti se ne more zahtevati. da bi lekarnar ceneje zdravila oddajal kot iih sam kupi. Najneugodnejše razmere, ki ri iih ie sploh misliti, vladalo torej na trgu finih kemikalij. Z vso resnostjp je treba torej računati na občutno povišanje lekarniške takse. Mogoče bi pa bilo. ako bi se vešča roka lotila dela. da se cene galc-ničnim preparatom znižajo, ali pa vsaj ostanejo take kot so danes. Že - prej sem omenil, da so lekarnarji znižali cene tinkturam in sploh spiritu-ozam je vsled tega, ker so dobivali alkohol po razmeroma nizkih cenah (38 K za liter) iz demobilisarijskib calog. Te zaloge so sedal pošle. Maksimalne cene za alkohol, ki se Je oddajal prosti trgovini, so odpravljene. S tem pa so seveda tudi cene poskočile. Slovenski lekarniški gremlj je poslal svojega zastopnika na Hrvaško po alkohol. Tam ni dobil nibče sar, pač pa se mu ;e reklo, da ga lahko dobi v Banatu po 120 K liter. Naravno ie, da vsled tega tudi sloveB* ski lekarnarji ne bodo mogli znižati cen splrituoza, ki so iih določili m temelju prejšnje nakupne cene, ker nikdo ne more zahtevati, da mu lekarnar odda za 2f*0 K liter Jodove tinkture, katera njega stane 270 K (120 K alkohol. 150 K jod). Isto Je s sirupi. Pri teh preparatih je pač mogoče preprečiti ponov. povišanje cen, ako se bo ministrstvo narodnega zdravja zainteresiralo za stvar. Le ono lahko s povdarkom zahteva, da se odkaže, kot do seda}, lekarnarjem gotova količina alkohola vsaj po maksimalnih cenah, ako se l!m nikakor ne more dovoliti neobdačenpga. Isto bi se moralo zgoditi s sladkorjem. Naši zastopniki bi morali odločno zahtevati, da se to zgodi, ker sicer ni mogoče preprečiti občutnega povišanja cen vsem galeničnim preparatom. Ravnokar berem, da Je poljsko ministrstvo za narodno zdravje dobilo za kompenzacijsko blago velike množine zdravi) do zmernih cenah in jih razdelilo med lekarnarje. AH Je to pri nas nemogoče9 Jmamo na razpolago raznovrstne kompenzacijsko blago. Po izjavah vseučiliščnega profesorja Janečka v Zagrebu se pridela v Macedoniji celo do 10 vagonov prvovrst. opija, iz kate ega bi pridobili poleg drugih opi .tov cel vagon morfija. Ta opij bi i ara predelale nernške ali švicarske tovarne pnjv gotovo, oziroma bi nam dale zanj morfija, kodeina in drugih finih kemikalij. kolikor iih potrebujemo za cllo državo po ceni, katero bi sami diktirali. Kolikor Je meni znana P« Izvažajo čifutske piiavke macetion-ski opij preko Soluna na evropski trg z velikanskimi dobički. Ali naše ministrstvo narodnega zdravia za ta zaklad sploh ne ve? Omenjam še, da le hrvatska deželna komisija v Zagrebu že pred letom dni vložila pri ministrstvu spomenico radi nabave zdravil In prosila za kompenzacijsko blago. Do danes še odgovora ni dobila 1... Ravno tako se je skupščina jugoslovanskih lekarnarjev In lekarniških nastavljencev, ki se je vršila 2. Uudi. Velel le zetu, da mora vse polasti, ako bi kal ostalo, bo hudo. Carjevič ga zaprosi: »Pri sebi imam starčka: dovoli, da tudi on pokusi !« »Naj pride!« ' Takoj pride Snedež in vse pbje, še premalo te bilo. Povodni car Je postavil pred zeta 40 sodov razne pijače in ukazal, da čisto vse izpije. Carjevič ga zopet prosi. »Pri sebt Imam drugega starčka: dovoli, da ie on piie na tvoje zdravje 1« »Naj pride!« Pride Popijavec, Izpije mahoma vseh 40 sodčkov in prosi naj mu ie dajo, da sl želodec popravi. Ko je povodni car videl, da vso nič ne izda. ukaže žarko zgretl Železno kopelj. Porabili so 12 sežnjev drv in zgreji kopelj tako. da so bile peč in vse stene čisto rdeče. Nisi se mogel približati na pet vrst. »Očka,« zaprosi carjevič, »dovoli, da se najprej okoplje naš starček, da poskusi kopelj 1« »Naj koskusiU Tu stopi v kopeli Mraz-škrlpač, pihne v prvi ogel, pihne v drugi In le decembra 1919 v Zagrebu, vnovič obrnila a dolgim telegramom na ministrstvo ta zihtevaia odpora oči, oziroma pomoči, da se zopet vzpostavi legalna trgovina z sosednjimi državami. V tem telegramu so delegati vseh Jugoslovanskih farmacevtskih organizacij vnovič odklonili vsako odgovornost za posledice. Tudi ta zadnji apel na ministrstvo Je ostal brezuspešen 1 Iz teh Izvajanj jasno sledi, da mora lekarnar premagati velike težko-če, da sploh pride do blaga. In ker ga pri tem državne oblasti ne podpirajo, mora plačati blago mnogo dražje, kot bi ga sicer. In naravno je. da mora vsled tega tudi občinstvo dražje plačevati zdravila. Dobički, ki jih danes napravijo lekarifarji, pa so tako majhni, da se upravičeno lahko trdi da so samo lekarne v resnici še solidne trgovine. Noben ljubljanski kramar ne bi šel menjat z ljubljanskim lekarnarjem, kar se zaslužka in dobička tiče. Skoro neverjetno se sliši da prodajajo lekarnarji lepo število kemikalij In drog pgd dnevno ceno. Kdo od trgovcev in obrtnikov more o sebi to trditi? Mislim, da ga ta, ki bi po teh Izvajanjih še dvomU kdo je zakrivil današnjo mizerijo. kdo je po nepotrebnem oškodoval tako občinstvo kot bolniške blagajne in lekarnarje za stotisočake. Naši poslanci naj energično zahtevajo obračun s tisto gospodo. M. Ph. R. Ramor. Sodrugom po Sloveniji! Zadnje dni sem prejel okrog 150 pisem od sodrugov iz najrazličnejših krajev, v katerih me-opozarjajo na napade v »Večernem Listu«. »Domoljubu« in podobnih klerikalnih časopisih. Ne morem vsakemu posebej odgovoriti — naj mi oproste: nimam časa. Odgovarjam tu, in tudi zato, ker mislim, da naj moie besede veljajo tudi za one. ki so mi hoteli svoj gnjev nad klerikalno nesramnostjo sporočiti, a niso storili tega... Sodrugi! Mene napadi klerikalnega časopisja prav nič ne vznemirjajo. Kadar me to časopisje Muto napada, vem da delam prav! Kadar me je pa hvalilo, takrat sem se bal In se povpraševal: ali sem na pravi poti, ali nisem ... Ko sem pred 23 leti vstopil med socljalistične vrste kot mlad bojevnik, so me že napadali. V dobi mojega delovanja v Idriji — od leta 1903. do 1908. — je moje delo !n moja oseba tvorila stalno rubriko v »Slovencu«. »Domoljubu«, »Naši moči« in podobnih listih. Ni bilo skoro psovke, klevete ta'grdobije, Id bi se mi ne podtikala. Gnjusna je bila pisava teh listov. Sprva me Je bolelo, ko sem črtal to umazano obrekovanje, natol-c jvanle in laganje — bolelo, a ne zato. ker je zadevalo mene - - ne, ker mola vest le bila čista in mirna, alt bolelo me je zato, er sem v taki pisavi videl poneumnovanje ljudstva in demoral >vanie lavnosti. Laganje o meni st klerikalcem ni Izplačalo. Naša str ika je bila majhna, »Slovenec« in drugi klerikalni listi so nas smešili, grdili, psovali. Delavstvo pa ni dalo vere lažnikom. ampak nam’ In stranka Je rasla, z njo smo rasli tudi ml, o katerih ni znalo zapisati klerikalno časopisje drugega kot laži in laži... Klerikalnih psovk, natolcevanj in lažij se nismo bali. ko nismo bili takorekoč nič, ko smo bili peščica ljudi brez pravih organizacij, brez časopisja... Da bi nas vznemirjale danes, ko smo velika stranka, ki so visele ledene sveče. Takoj za njim stopi v kopelj carjevič se skopile in vrne domov. Modra VasiLisa prosi carjeviča »Poidiva od očeta, povodnega carja. On te strastno sovraži in mogel bi ti škodovati! c »Pojdiva!« odgovori carjevič. Takoj osedlata konje in pojezdita na prosto polje. Jezdila sta dolgo časa. »Zlezi s konja carjevič,« pravi modra Vasilisa, *ni-li čuti za nama zasledovalcev?« Carjevič pritisne uho k vlažni zemlji, a ničesar ne sliši. Teda j skoči modra Vasilisa sama z dobrega konja, Ježe na zemljo in reče: »Ah, carjevič silno gonjo slišim za seboj.« Brž izpremenl konje v vodnjak, sebe v vrč, carjeviča pa v sivega starčka. Preganjalci lu dohite. »Hej, starec, ali nisi videl mladeniča s krasno devojko?« »Videl, bratje, bode že davno: Jezdila sta po tej poti, ko sera bil že mlad.« šteje nad 40.000 politično organiziranih, ko ima n. pr. samo mariborska politična organizacija 13.500 organiziranih članov — ko imamo velik dnevnik, dva tednika, od kojega te eden tiska v 40.000 Izvodih — ko imamo za nemške sodruge list in izhaja dvakrat na teden — ko imamo svojo leposlovno revijo »Svobodo« ta znanstveno »Naše Zapiske«.., Ne, sodrugi — danes se nas vse te laff niti ne dotaknejo več. Ubogi samo oni, ki jih morajo brati Za mč pomenijo laži v »Slovencu«, »Večernem Listu« In »Domoljubu« ter podobnih žurnalih samo to, da je bilo klerik, časopisje pod ero dr. Šušteršiča čisto tako kot sedanje pod ero dr. Korošca ... Stranka dr. Korošca ima iste lažnike kot jih Je imela stranka dr. Šušteršiča. Pokojni štefe, ki je odgovarja1 za laži v teh listih pod ero šusteršičevo. Je končal svoje življenje sam. Obesil se ie, Sv. vesa ga je zapustila... Kakšen konec čaka Kremžarja ta Smodeja, ki odgovarjajo za laži »Večernega I i-sta« in »Slovenca«... Slučaj Stefeta je za oba lasen .., Mene tedaj te laži o pokvarjenih lokomotivah, o vojni konvenciji, o valuti, o mojem bogastvu, o moji nesposobnosti ne vznemirjala Mene slovensko delavstvo pozna 23 let — do danes mi je vedno izkazovalo svoje zaupanje, da me ie izbralo na odgovorna mesta, tako v stranki kot v posameznih organizacijah ... To Je bilo zame vedno zadoščenje in — naravno — le še i n bo... Odgovor na pisanje klerikalnih listov o nas socijallstih bode v vztrajnima delu za zmago naše ideje. Pozdravljeni! Ljubljana, 21. febr. 1920. Anton Kristan. Kdo je delavski sovražnik ? Na treh stebrih sloni kapitalistična družba: na klerikalizmu, militarizmu in nacijonalizmu. Naloga klerikalizma je. da pogovarja in straši delavno ljudstvo s peklom, mu obljublja veselo življenje v 'nebesih, dočim bi ljudstvo na zemlji strada in Kara ter tako množi zlato bogatašem, srečnim In od usode izvoljenim lenuhom. Militarizem nasprotno ima namen, braniti z vsemi razpoložljivimi sredstvi današnji, na podlagi izkoriščanja, tlačanstva in izstradavania postavljeni kapitalistični nered. Najmočnejši in naizanesliivejši zaveznik kapitalizma pa je — nacijona-lizem. Nanj se največ opira izkori-šČevalstvo. V dobi, ko luč resnice In znanstva izpodbija dan za dnem mo-gočnete in uspešneje laži in predsodke družabnih rediteljev, v dobi. ko se ruši militaristična disciplina in ko se zavednost ta razredna moč kljub temu bolj in bolj širi med revnim, preziranim ljudstvom, ie nacijonalizem še edino, na kar se zanaša izkorišču-ioči razred, da reši in utrdi svoj sistem ter prepreči napredek naših strokovnih organizacij in uresničenje naših načel. Kapitalizem ve, da ie razširjanje ta okrepčanie naše mednarodne delavske stranke odvisno od zavesti, solidarnosti ta bratstva vsega izkoriščanega delovnega ljudstva. Zato skuša vsestransko ovirati delovanje, naših delavskih organizacij, ki imajo namen združiti ves proletarijat v močno falango, ki naj bi se bojevala skupno in složno proti kapitalizmu. ij—-ptp— ...................... Zasledovalci se vrnejo k povodnemu cariu in reko: »Ne duha. ne sluha ni po njih. Videli smo le starčka poleg vodnjaka, po vodi pa ie plaval vrč.« »Zakaj lih niste zagrabili.« zakriči povodni car in ukaže služabnike usmrtiti, za carjevičem Da Posije drugi oddelek. Ta čas sta bila carjevič in modra Vasilisa že daleč! Ona začuje mrve preganjalce in izpremenl carjeviča v starega popa. a sebe v polpodrto cerkev. Stene so komai še s^a'e,!" so porastle z mahom. Priiezdno zasledovalci: »Ej, starec, nisi h videl mladeniča s krasno devojko.« »Videl, bratci, toda davno od t®-ga, Jezdila sta po tej poti ko sem bil še mlad ta gradil to cerkev.* Preganjalci se vrnejo k povodnemu carju: »Vaše carsko veličanstvo, ne duha, ne sluha nismo našli. \ ideli srno le starega popa ta polpodrto cerkov.« »Zakaj !u niste prijeli,« zakriči povodni car še srditejše. Zapove vse hlapce umoriti, a za carjevičem In svolo hčerjo, pojezdi sam. Kakor 'delavske organizacij* opazujejo kapitalistično gibanje in skrbno premotrivajo vse kapKaBstčne nakane, tako tedi kapitalizem pošilja svoje špijone v delavske organizacije. H ljudje postanejo med delavstvom vsled radikalnega nastopa hitro priljubljeni ta se v kratkem času hinavsko povzpnejo na vodilna mesta. Preobrniti hočejo vse ne olede na posledice, samf pa ob pravem času odnesejo pete. Taki ljudje torej niso drugega, kakor izdajalci delavske koristi, sovražniki delavstva, ki so še pred nedolgim časom biH v meščanskih strankah in blatili delavske prvobo-ritclje. može, ki so sezidali temelje in zapisali na naš prapor: »Proletarci vseh dežel, združite se« in »Delavec je tista skala, na kateri bo sezidana bodočnost«. Zavedno, organizirano delavstvo naj pazi na take kapi allstlčne lakaje, ki so se vrnili v delavske vrste samo zato, da cepijo delavske mase. Solidarnost delavstva Je ona moč, proti katerlso brezuspešna vsa kapitalistična sredstva. Ni ie moči, ki bi mogla ukloniti razredno zavedno maso, ki skupno pod isto zastavo In istimi cilji stopa v boi proti tiranom in izkoriščevalcem, zahtevajoč boljšega življenja in svojih pravic. Tega se kapitalizem zaveda in zato skuša onemogočiti utrjevanje solidarnostnega čuta med plebejci na vse mogoče načine. Politične poštenosti b! zaman Iskali pri radikalni inteligenci. ki je pred kratkim časom priletela med proletarijat. Kje je bila ta inteligenca poprej? v nacijonalističnih vrstah! Nacijonalizem pa je najhujši sovražnik delavstva in proti temu mora proletarijat napeti vse svole moči. To. kar je bilo za fevdalce v srednjem veku duhovništvo, ki je s terorjem plamenečih armad in pekla zaduševalo svobodno mišljenje in puntarski duh sužnjev, ie zdaj za kapitaliste. patrijotovske špekulante in bankirje nacijonalizem. ki naj bi podžigal v delavstvu narodne strasti tn hujskal narod proti narodu. Sad na-ciionalizma so roparski čini angleških. francoskih in italijanskih kapitalistov v Alzaciji - Loreni, na Primorskem in drugod. V imenu nacionalizma ie padlo zadnjih pet let na milijone proletarcev in postalo na mi lijone pohabljencev, vdov in sirot. V imenu nacijonalizma kapitalizem pobija in izkorišča, v imenu in-ternaciionale pa naj proletarijat s podvojeno silo in vnemo nadaliuie svoj razredni, težavni, neizogibni, a zma-gonosni boj za boljše življenje, lepšo bodočnosti Večkrat se popolnoma napačno sodi o delavskih organizacijah. Najhujši sovražniki strokovnih organizacij skušajo na vse mogoče načine mešati pojme ter dajati strokovnim organizacijam strankarsko politično lice. Te 'organizacije pa niso nikakršne politične ustanove, ampak le izraz delavske solidarnosti, s pomočjo katere si hoče proletarijat izvoje-vati to. kar mu gre. Stremljenje po svobodi ie rodilo delavsko razredno zavest. Dvajseto stoletje je zgodovinsko, ker v njem odbija izkoriščevalcem zadala ura, za katero pride Pravica — naše življenje! Socijaiistična mladina, ki se hoče res odkritosrčno in poštno zavzemati za delavske interese, naj se ne prenagli. temveč rial se prei izvežba. Samo na ta način bo mogla proletari-jatu koristiti. Ako pa misli s pvoleta-rijatom samo eksperiemntirati. po- Tedaj modra Vasilisa izpremeni konje v medeno reko z bregovi iz močnika, carjeviča v racmana, sebe v sivo račko. Povodni car se vrže na kašo in medico, ie ir. pile toliko časa, da poči in pogine. Carjevič in modra Vasilisa Jezdita dalje in se že bližata domu. kjer sta živela carjevičev oče in mati. Modra Vasilisa mu reče: »Pojdi naprej, carjevič, pokaži se očetu in materi jaz pa te počakam tu na poti. Vendar pomni mojih besed! Vse poljubi, le sestre ne, sicer pozabiš namel« Carjevič pride domov, vse po vrsti pozdravi in poljubi, tudi sestro, a komaj io poljubi, že pozabi na svojo ženo, niti na misel mu več ne pride. Tri dni ga Je čakala Vasilisa Pre-modra, četrti dan pa se napravi v beračico, gre v prestolico in se naseli pri osameli starki. Carjevič se le pripravljal, da sc oženi z bogato kraljičino in ukazano ie bilo razglasiti po vsem carstvu, da bi ves pravoverni narod, kolikor ga ie. prišel pozdravit ženina in nevesto ter da bi mu vsakdo prinesel v dar pšeničen kolač. Tudi starka, pri katen te bivala modra Vasilisa. začne seiati moko in ten Je to prikrito sovraštvo proti delavskim organizacijam. Zahrbtni sovražnik pa Je slabši od odkritega. lg. Mihevc. PROTIC UPA NA KVORUM. LDU. Belgrad, 22. »Politika« Javita: Vlada še ta sklenila, kitaj »torij pred parlament Zdi se, da vladal poslanci, ki so bili brzojavno poz v*« ta, ne bodo mogli priti v Belgraaf pred koncem tega tedna. Po tem Js verjetno, da bo imel parlament prva sejo šele v pondeljek. 1. marca, % vladnih krogih se trdi, da Je Protiča* vemu kabinetu zagotovljen kvorum v parlamentu. ROŠKAR NE SPREJME PORT* FELJA. LDU. Belgrad, 22. V poslanski krogih so sooči govorili, da nov* Imenovani poljedelski minister Roškar Izvestnlh razlogov II) ne be sprejel portfella. Kot kandidata za tu mesto se imenuje dr. Karla Verstov* ška. gimnazijskega profesorja v M** riboni. MINISTRSKI SVET. LDU. Belorad, 22. »Politika« jav* Ha: Snoči ob šestnajstih fe bila seta ministrskega sveta pod predsed* stvom Protičevim. Prebralo se je po« ročilo o teku pregovorov za rešitev. Jadranskega vprašanja v Londonu. Kar se tiče ostavke bana v Zagrebu in predsednikov vlad v Sarajevem, Splitu in Ljubljani, se bo to vprašanje rešilo začetkom tega tedna spo* razumno s predsedništvom Narodne* ga kluba in dr. Koroščevo skupin*. Tiskarska stavka v Bukarešti. LDU. Bokarešta. 22. (KBA. Damjan.) Tukajšnji lastniki časopisov so izprli stavce, ker so zahteval! no* ve doklade, V Bukarešti Izhajajo samo triie časopisi. Pogreb Somogyia. žrtve belega terorja LDU Budimpešta, 23. (DunKU.) Ogrski dopisni urad poroča: Ob veliki udeležbi, zlasti delavstva Je Ml včeraj popoldne pogreb umorjenega urednika Sornogyja. Začasna ustava na Madžarskem. Budimpešta, 23. (DunKU.) Ogrski dopisni urad poroča: Narodni skupščini predložiti zakonski načrt o vzpostavitvi ustavnega delovanja in o provizorai ureditvi izvrševanja vrhovne državne oblasti določaj Zakonodajno oblast izvršuje narodna skupščina. Do zasedbe mesta državnega upravnika izvršuje ekseku-tivno oblast ministrstvo, ki Je odgovorno narodni skupščini. Za obrambo dežele in za sodelovanje pri vzdrževanju notranjega reda in varnosti se ustanovi narodna vojska. Vse odredbe organov ljudske republike in sovjetske republike so neveljavna, morejo pa provizorno ostati v veljavi. Vsled ponehanja skupnih odnoša-jev s kraljevinami in deželami, zastopanimi v avstrijskem državnem zboru, je pravica odločevanja madžarske države popolnoma vzpostavljena. Narodna skupščina vzdržuj® vse pravice madžarske države, ki H gredo glede obstoječih skupnih institucij in imovinsko pravnih razmerij. Narodna skupščina volj u ***n »oefcra na — zgo’ dovitso ah bolje bodočnost in odklanja mlado hvalisavo kritiko. Mola malenkost tudi. Posebno še zato, ker ima Ista glede živečih vse mogoče ozire, pri čemur igra veliko vlogo — tista »auetoritas viri«. Zgledov n« manka, tudi v zadnjem času. Pravkar čui«ao starejšega krltl-ka-pisatella v »Domu ln Svetu« o zares lepi Migi Izidorja Cankarja »8 poti«: to ni več slovensko, nego e v -r o p s k o delo;... Kaj bi rekel o Ivanu? Telefonski pogovori z Nemško Avstrijo. Telefonski pogovori so dovoljeni ta čas razen med Ljubljano tudi med Mariborom, Celjem, Ptujem ta Zidanim mostom na eni ter Dunajem in Gradcem na drugi strani. Triminutni pogovor stane v vseh imenovanih primerih štiri dinarje ali 16 K. — Nujni pogovor pa velja trikrat toliko, Ljubljana, dne 20. svečana 1920. — Direktor pošte in brzojava za Slovenijo. 269 Posestniki vrtov se opozarjajo na razglas mestnega magistrata glede pokončavajo gosenic, rjavih hroščev itd., ki je nabit na mestni deski Obrtniške potrebščine. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani ima za oddati 3 kompletne aparate za avto-gensko varenje. — Nadalje ima tud! ponudbo za večjo množino Spiralnih svedrov za obdelovanje železa. Kovinarji. ki se intereslrajo za ta mate-rijal naj se priglase ustmeno ali pismeno pri omenjenemu uradu. »Brezdno« je uradniška predstava. ki se bo vršila v četrtek, dne 2& t. m. v dramskem gledališču. Vstopnice v predprodaji se dobe v pisarni »Društva zasebnega uradništva« ob uradnih urah. Zahvala. Gospod nadučitelj Josip Macarol v Dravogradu le poslal »Posredovalnemu uradu za begunce« v Ljubljani znesek 821 kron kot izkupiček plesnega venčka, za kar se mu tem potom izreka naitoplejša zahvala. — Posredovalni urad za begunce v Ljubljani. Išče se Branko Korlč, učite-ljiščnik. rojen leta 1902. ki je odšel leta 1919. iz Kopra v Jugoslavilo. Njegov naslov naj se javi »Posredovalnemu uradu za begunce« v Ljubljani. Inteligenten strojnik I. vrste, Rus po rodu. išče službe v kakem podjetju ali kot nadzornik kake večje trgovine na Slovenskem. Ponudb« upravi lista. Repertoir kralievskega slovenskega gledališča v Ljubljani. Opera. 24. febr. v torek, »Netopir«, abon. K; 25. febr. v sredo »Mignon«, abon. B/2; 26. febr. v četrtek, »Rigoletto«, delavska predstva, izv. abon.; 27. febr. v petek, »Rusalka*. abon. E/2; 28. febr. v soboto. »Netopir«, abon, C; 29. febr. v nedeljo. »Prodana nevesta«. izv. abon. — Drama. 24. febr. v torek, zaprto; 25. febr. v sredo. »Beneški trgovec«, (v prid Udru-ženja igralcev), izv. abon.: 26. febr. v četrtek, »Brezdno«. (urad. pred I, Izv. abon.; 27. febr. v petek, »Be-neški trgovec«, izv. abon.; 28. febr. v soboto, »Kristalni gfad«, abon E; 29. febr. v nedeljo popoldne. »Pepei-ka«. Izv. abon.; ‘29. febr. v nedello zvečer, »Beneški trgovec«. Izv. abon. 1. marca, v ponedeljek. »Beneški trgovec«, abon. D; 2. marca, v torek, zaprto. . Iz stranke. Splošna železničarska organizacija sklicuje Javen društven shod. ki 'se bo vršil v četrtek, dne 26. febr»»-ftrla v veliki dvorani »Mestnega ao-rna« v Ljubljani. Dnevni red: Poročilo o pogalanllh v Belgradu. Pridite vsi! Vodstvo. Vsi vnanK zaupniki hi organizacije, ki so še naknadno dobili »Majske spise«, se poživljajo, da čim preje obračunajo z blagajnikom kraj. pol. org. v Ljubljani, sodr. Tomcem. Gostilničarski uslužbenci v Hani stoje pred mezdnim gibanjem, Tovariše ln tovarišice poživljamo, da ne iščejo posla v tej stroki v Ljubljani. LfcbUanskf 8revfjar.fi stofe pred1 mezdnim gibanjem. Sodrugl, tovariši, ne povprašujte po delu v Ljub-Uanl Odbor. ViČ-G1lnce. Diskusijski večer se bo vršil v sredo, dne 25. t. m. ob 7. uri zvečer v salonu pri g. Kramarju. PRVA DELAVSKA OPERNA PREDSTAVA »Rigoieto« bo v četrtek, dne 26.1. m. ob pol 8. url zvečer. Vstopnice se dobe v tajništvu »Svobode«. Selen-burgova ulica 6. II. nadstropje, vsak dan od 9.—12. ure dopoldne ta od 3. do 7, ure zvečer. NOVI BAN NA HRVATSKEM. LDU. Zagreb, 23. Novi ban dr. La-ginja Je danes prevzel banske posle. PRORAČUN BELGRADA. LDU. Belgrad, 23. Na predsnoč-nji seli občinskega sveta se Je postavil na dnevni red proračun za leto 1920., ki znaša 56 milijonov dinarjev. IZVOZ KORUZE. LDU. Belgrad. 23. Ministrstvo za trgovino Je dne 18. februarja izdalo naredbo, da se dovoli Izvoz 1000 vagonov dobre ln pokvarjene koruze; to naredbo pa Je dne 21. t. m. zopet preklicalo. STRANKA REVOLUCIJONARNIH KMETOV V AVSTRIJI. LDU. Dunaj, 23. (CTU). »Abend« poroča: Snočl je bil ustanovni občni zbor revolucionarnih kmetov ta delavcev Nemške Avstrije, ki nimajo zemlje. Sprejeli so naslednji program: Stranka revducljonaniih kmetov In delavcev, Id nimajo zemlje, smatra kmetski svet poljedelcev in detevcev, ki htmaio zemlje, za edino pristojnega, da zastopa gospodarske ln politične zahteve kmetskega proletarljata. Stranka Izda še ta teden prvo številko svojega glasila »Hammer und Pflug« (Kladivo !n plug). Z A MIR S SOVJETSKO RUSIJO. LDU. Lyon, 22. (Brezžično). V Przemvslu, Lvovu ln mnogih dragih mestih so bila velika zborovanja, ki so lih no večini skHcaH socNatnl deni okra rte ln ki pozi vijejo poljsko vlado, pričeti s sovjetsko Rusijo mirovna po kri tike o tem ati onem Caa» karjevem delu. da se uoefte pametna kritika o test našem sIcvstvenHm, ki mu bo vslbdar pravična. M na tsdg ne bo prezrta njegovih hib«. — Toraf vendarle tudi podrobnosti 1 Takih krf tik ne odklanja, — to kcastattra te* Jalno tudi g. dr. Tavčar «am. — niJl moj malenkostni navduševal ni spis. Izpod temperamentnega reress teh*« nega moža. kakor Je dr. Tavčar, nam bodo vsem užitek. Zahvaljujem se g. dr. Tavčarju j* preprijazno povabilo, da »e bova kdaj mirno razgovariala o zakonih lepote in posameznih Cajikarievtfc delih. Ne vena pa. ali bova mogla is* hajatl pri tem od premise, da se moderna smer umetnosti razlikuje zgofl po obliki In da vlači na kliniko človeško dušo ta dostikrat secira nek4 takega, kaT Je Je nje karikatura«. Po« sebno Se pri Cankarju. Prijel ga bom za obljubo. Vse do« zdanje pisanje pa naj le bila le — ouvertura? Dr. Oblak. rikalci nikdar Se niso in se tudi ne bodo zavzemali za delavce drueače. kakor za niih volilne Klasove. Na Madžarskem, kakor znano, imaio krščanski sociialci neomejeno moč v ivolih rokah. In kal so storili za delavstvo? Delavce so pobesili, postrelili, pometali v Donavo in lih celo žive pokopavali. Taka le torel krščanska ljubezen. In Kristus le sam rekel: Po nlih delu lih boste spoznali. Sedaj seveda klerikalci pri nas mešaio glave delavstvu, da ne bi spoznalo resnice. Za tistimi revčki Da. ki so prestopili na klerikalno stran, nam ni prav nič žal, ker nikdar sociialisti bili niso. Takih neznačajnih ali pa neumnih Hudi naj se vesele klerikalci S... • Zadnji čas se le zaganja! »Večerni list« tudi v lavorniške sodruee. Ml delavci, ki smo sladke sadove klerikalne politike okusili v vojni, smo seveda klerikalnih čvekaril že zdavnaj siti in beremo klerikalne liste !e semtertja za zabavo. Predobro se Se spominjamo, kaj vse je delala bivša krščanska državna in deželna avstrijska vlada, ki nas le gonila v človeško klavnico in nam doma izmoz-gavala še zadnje vinarje za vojna posolila ; gospodje klerikalci pa so lepo živeli na račun trpečega ljudstva. Tudi Še nismo pozabili onega časa. ko so klerikalci glasovali za rekvizl-ciie sena in žita in za to. da se vo laška službena dolžnost raztegne oJ 42. do 50. leta. Klerikalci kot liberalci so izgubili pri ljudstvu vse zaupanje in zato tudi izpremenjena imena njihovih strank delavstva ne bodo več preslepila. Prvi so si nadeli Ime krščanski socHalcl, drvoi pa »narodni socijalisti«. So pač brihtnih, pa vendar še premalo brihtnih glav. Za nas delavce le samo naš delavski socialističen list »Naprej«. Dolžnost vsakega delavca le, da ga čita vsak dan in da se poduči o socijalizmu. Vsak delavec naj obiskuje redno uidi shode naše stranke, čita socija- Hstične brošure in se vpiše v našo razredno strokovno in politično organizacijo. Le s skupnimi močmi bo* mo delavci zatrli pijavke, ki pijejo nam in našim otrokom kri! Rojraška Slatina. V tukajšnjem zdravilišču so razmere že naravnost neznosne. ' Gospod ravnatelj meče poštene delavce na cesto, njihovim ženam pa pošilja liste, da naj zapuste stanovanje. Revice prihajajo s solznimi očmi k zaupnikom vpraševat, kaj da lim le storiti in kam da naj bi šle s svojimi otročiči. Ravno tako postopa ravna-tell z malimi obrtniki. Nobeden Izmed njih ni več zmožen svolega poklica. čeravno ie že leta in leta preje pošteno izvrševal svojo obrt. Večinoma so ti mali obrtniki tudi domačini In sedal nal bi tl reveži zapustili svoj roistni kraj! Tako postopanje poveljujočih gospodov Je ne-zaslišanost prve vrste, proti kateri ostro protestiramo, če se že vzame kakega tulca, nal se nastavi vsaj takega. ki bo vsestransko odgovarjal, ne pa kakor oneea iz Ljubljane. *ci sedttj po aferi z neko vdovo bahato sedi med brati Sokoli in zabavlja čez socijalne demokrate. Doberla vas na Koroškem . Nedavno se Je pri nas vršil političen shod sooilalno-demokratlčne stranke pod milim nebom. Poročal Je na shodu o političnem položaju sodrug Juhart. Govoril pa le nato tudi vladni komisar in — čuite! — naš kaplan, kar le povzročilo med zborovalci mnogo smeha, še več pa nejevolje. ker je ljudstvo odločno mnenja, da se nal duhovščina ne vtika v politiko, temveč naj rajši ostane v cerkvi, kamor spada, in naj tam opravlja svoj posel. Med ljudstvo pa naj duhovščina nikdar več ne prihaja s svojo nazadnjaško, srednjeveško, protiliudslco politiko! To si nal na$i klerikalci enkrat za vselel zapomnijo! Reberca pri Železni kaoli. Dne 12. t. m. so se vršila v naši celulozni tovarni med delavstvom !n ravnateljstvom pogalanja za zvišanje plač. Delavstvo le vočigled vedno naraščajoče draginje zahtevalo 50% povišanje svojih mezd, čemur pa se Je ravnateljstvo trdovratno upiralo, tako da se je doseglo zvišanje plač samo za 25%. s čimur fla se delavstva nikakor'še ni zadovoljilo. Jasno je, da bi delavstvo rajše videlo, da bi se znižale cene živil, kakor pa da smo prisilieni zahtevati zvišanje plač. Ker pa kapitalisti seveda nikdar ne bodo sami znižali cen, je iasno. da si mora delavstvo s svoio lastno močio pomagati, da ne pogine lakote. Klerikalna gospoda sicer kriči s prižnic na vse grlo, da je delavstvo krivo te velike draginje, ker zahteva plače, ki so bale previsoke. v svojih listih pa uganja naravnost ogabno hinavsko politiko v prid sebi in vsem drugim kapitalistom. Radovedni smo, če bi draginja bila res odpravljena, ko bf n. pr. delavstvo vstavilo vsako delo In zaprlo vse obrate Kakor razvidno bi klerikalci delavca najrajse preko vseh klerikalcev in njihovih pobožnih želj, delavstvo pa si bo vedno naraščajoče drasinle zahte-utopili v žlici vode. AJi čas bo šel vzelo svojih pravic samo in bo vst-varilo socijalistično družbo, ko pride čas. JPSET. Času primerno čtivo kupujte, čitajte razširjajte BROŠURE: Temeljna načela soclialne demokracije (Erfurtski program). Spisal Karel Kautsky. I. Kdo uničnie oroizvaianie v malem? Cena 30 vin. II. Proletariiat. Cena 30 vin. III. Kapitalistični razred. Cena 80 v. IV. Država Drihodniosti. Cena 40 vin. Propagandni spisi: Narodno vprašanje in Slovenci. Ce* na 10 vin. Voina in sociialna demokracija. Cena 30 vin. V dobi klerikalizma. Cena 40 vin. O konsumnib društvih. Nlih pomen In važnost za delavsko ljudstvo. Cena 20 vin. Prvi majnik 1918. Cena 1 K. Primož Trubar in slovensko ljudstvo. Cena 80 vin. Vuu z enako volilno pravico 1 Proč s carino na živila. Cena 40 vin. Zvišanje duhovniških plač. Cna 10 v. Tajnosti španske inkvizicije. II., III. In IV. zvezek. Vsak zvezek po 10 vin. Krst sv. Vladimira. Cena 50 vin. Katoliško svetovno cazlranie In svobodna znanost Cena 70 vin. Socijalizem In. moderna veda. Cena 1 K 20 vin. Strahovi. Cena 30 vin. Cerkvene pristoiblne ali štolnlna. Cena 30 vin. Razprave VIL rednega zbora Jusrosl. soc. dem. stranke Iz 1. 1909. Cena 60 vin. Razprave X. rednega zbora jugosl. soc. dem. stranke Iz 1. 1917. Cena 1 K 50 vin. Koliko oritlče družinam vpoklicanih? Cena 20 vin. Delavske razglednce. 2 vrsti. Cena 2Q vin. Majniško razglednice. Serija po 1 K. Pripovedni in znanstveni spisi: Lurška pravljica. Cena 40 vin. Francka in drugo. Spisal Etbin Kristan. Cena 50 vin. Dr. Janez Bleiwels In njegova doba. Cena 1 K. Primož Trubar In naša reformacija. Cena 50 vin. Pot k socijalizmu. Dr. Oto Bauer. Cena 2 K. Pod spovednim pečatom. 11. del. Cena 2 K. Šlezke pesmi Bezruč-Albrecht. Cena 7 K. Demokracija, letnik 1918, nepopoln I. zvezek a 1 K, drugi letniki po 10 kron. Pogled v novi svet. Cena 60 vin. Demokratizem in ženstvo. Cena 60 v. Naši zapiski. Nekaj letnikov nepopolnih. Posamezna številka 50 vin. Pri vseh teh brošurah so cene višje za 30%. Sodrugi, sodružice! Naročajte zgornje knjižice naravnost ali do dopisnici pri upravi »Napreia«, Ljubljana. Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstropje. — Vse oodružnice »Svobode« opozarjamo, da skrbe marljivo za razširianie zsrorai navedenih brošur. Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh Tisk »Učit. tiskarne« v I LJIUIM, FHIliCm I1LIU Sit«. 6 REG1STR0VHHH ZAERflU Z OMEJEM ZAVEZO ===== TISKOVINE ZA SOLE, ŽUPfcft-STVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ZA SHODE IN VESELICE LETNE ZAKLJUČKE NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KNJIG, BROŠUR ITD. STERE0TIPIJA. LITOGRAFIJA. foilianfei nnmnfnil/ se sprejme.. Icflldlinl UUlIlUlllin Hrana In stanovanje v hiši. Im liftnitt, Zelena jama 157.' LKeu, itara 31 M, j dobro situiranim gospodom brtz otrok v •Vibo »kopnega gospodinjstva. Ponudbe npr. .Naprej* pod .St 8\ 260 Kupim «U pripravno za špecerijsko trgovino v okolici Ljubljane. Posredovalcem dam visoko prAvlaijo; plačam v kronah ali dolarjih. Prijave opravi .Naprej* pod .Hiša*. 263 sledeče vrste: M, priporoča na debelo: uUranus Papirnica Ljubljana, Mestni trg £tev. 11 Zobozdravnik M. U. dr. Zv. Janežič se je nastanil na Bledu. Ordinira od 9. do 12. ure. it Sitarskega pomočnika b dobro prakso išče pod zelo ugodnimi pogoji Iv. Stano, Slav. Brod. I. inosin. ilaMu imiia A. Fuchs, Ljubi jaBa, Selenburgova ulica ~t. O. Kupujem staro zlato, srebro, kakor tudi briljante, demante po najvišjih dnevnih cenah. Priporočam veliko zalogo zlatnine, srebrnine, ur, briljantov itd. Popravila in nova dela se žujejo v lastni delavnici točno in solidno. 2U51P-2U0 Ljubljana Rimska e. 16 naznanja, da še vedno dela s prist nim blagom. Izvrfiltev točna. Zmerne cene Zi fsa izvrSeia dela iarniin in leti. 24 Marija Tičar, = Ljubljana = Selenbursova ulica. Tovarniška zaloga papirje razglednic HBESS5k££a»£«5& MBBOBmZSBBtBl (kantina) se takoj Odda solidni osebi v pivovarni UNION, Spodnja Šiška. Glede natančnejših dogovorov naj se interesenti nemudoma oglase od 5. do 6. ure zvečer pri vratarju. Stanovanje v tovarni brezplačno. 252 Odvetnik dr. Jos. Sajovic je otvoril pisarno v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 8, nasproti hotela Štrukelj v družbi % odvetnikom dr. Josipom Hacinom. 256 ___________ Trboveljska premogokopna družba kupi proti takojšnji dobavi kupi 5 vagonov 25 min močnih desk 10 vagonov 30 mm močnih desk ~^§ 10 vagonov 40 mm močnih desk 1BB 10 vagonov 40 mm močnih desk Ozira se tudi na delne ponudbe, kateri naj se vposljejo na naslov: TtMjska pnupkopua Ma- reprezentaoca. Ljubljana, Knafljeva ulica m. 13. Na drž. posestvu v Mali Loki se sprejme v marcu in aprilu 1.1. več kupkih dečkov | Oglas odprave »J*DRAN“, Maribor ~j Pav IPUlf hfliailm Spodnja Slika St. 22 priporoča svojo delavnico za izdelovanje oblek za gospode po meri. Ima prvovrstne moči. Točna posuežba in zmerne cene Kdo plača najvišjo ceno za star baker? Samo 289 • .(( Maribor, Sofiiin trg št. 1. FJULIta.ljiu špedicijsko in komisijskopodjetje Selenburgova ulica št. 4. Veletrgovina s premogom, drvmi, šoto in raznim kurilnim materljalom. Na debelo: LJubL gl. kolodvor. Na drobno: Selenburg. ul. 12. Zmerne cene! v dveletni praktični kmetijski pouk. Pojasnila daje ©skrbništvo drž. posestva Mala Loka pri Veliki Loki, Dolenjsko. 266 Sol v vsaki množini tudi cele vagone odda ™ rrir FERDO SEKT, MARIBOR, Koroška cesta štev. 21. Brzojavi: SERT, Maribor, telef. interurb. St. 265. .— Fine moške obleke In čepice izdelujem po najnovejBlh modah ter io- lidni ceni. 262 Postrežba na željo v osmih dneh. Janko ArnSek, krojač v hiši g. Bauerheim Hrastnik. .... rekttf. in MiHUt ŠS? drogerijam, zdravljišcam itd. (succub) prozorno čist, na drobno in debelo onim, Id razpolagajo z sladkorjem. liriilt za izdelavo pokalic so vedno razpoložljive za So davkarje. Jamski paznik z večletno prakso, strokovno izobražen se sprejme takoj v službo Spričevala in natančne zahteve predložiti št. Janškemu premogokopu ANDR. JAKIL, Krmelj, Dolenjsko. 26t lliw sol Mm »sme is . . Srečko Potnik, Ljubljana, Stotnikova ulica 27. Izurjenega žagarja za stroj „Vollgatter“ Išče za takojšen nastop žaga JARMER, CELJE. Zajčje kože od divjih in domačih kupuje po najvišjih cenah Ivan S in Igo vc, SoitanJ, izdelovalnica klobukov, zamenjava tudi klobuke vseh vrst za kože. I C£ kupi vsako množino in plača najv. ceno DRAVA* IDI