Sete LXXV„ it. i«« V I# jtffcfjanl, f OREDNlflTVO IN OPRAVA: LJUBLJANA, POOCSMUSVA EEKUTJCNO ZASTOPSTVO sa oglase Iz Kraljevine Italije ta UNI ONE PUBBLICITA ITAJLIANA 8. A-, MILANO ft — ARIA ESCLUSIVA per la UNIONK PTTBBUCITA pghtjticita <2i ITAJLIANA 8. A-, A t ti vi t a delle artiglierie sul fronte egiiiano — Un somraergibile a picco nel Međiterraneo nctnico crtatir II Ouartier Generale delle Forze Armate ccmunira in d a ta d* 30 agosto il segruentc boUcttino d i guerra n. 825: Sul fronte dell'Egitto fuoco delle artiglierie e attivita di elementi esploranti da imbo le parti. aviazione britannica ha rinnovato azioni d i brmbardamento. specie nel set-tore meridionale del nostro schieramento; Ie battcrie controaeree di alcune grandi uniU* tcrrcstri, fra cui quclle delle Div>-sionJ «Littorio» c «IIolcgna», hanno di-strutio quattro degli apparecchi attacean-ti; sono stati catturati due piloti. Otto altri aerei risultano abbattuti da cacc'atori itaJiani e tedescbi in ri petu t i combattimenti. Nel Međiterraneo im sommergibile nemi co e stato colato a picoo da vclivoli germanici. La notte sul 28 un ten tat ivo di sbarco ven iva eifettuato nell'isola d i Coriffotto (nord-ovest di Candia) da un pieeolo nu-eleo avversario cbe il pronto intervento del nostro presidio poneva in fuga. Lungo le coste egiziane on cacciatorpe-diniere britannico e stato silurato e grave-mente danneggiato da nn nostro Mas. Artilerijski ogenj na egiptski Eronti — V Sredozemlju potopljena podmornica Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil 30. avgusta naslednje 82.). vojno poročilo: Na egipt«*ki fronti topniški ogenj in delovanje izvidnirskih oddelkov z obeh strani. Britansko letalstvo je obnovilo napade T. bombami zlasti v južnem odseku naših postojank. Protiletalske baterije nekaterih velikih kopnih edink-, med njimi baterije divizij »Littorio« in »Bologna«, so uničile štiri izmeti napadajočih letal; dva pilota sta bila ujeta. Osem nadaljnjih letal so italijanski in nemški lovci sestrelili v ponovnih s]>opadih. V Sredozemlju so nemška letala potopila sovražno podmornico. V noči 28. jo manjša sovražna skupina poskusila i/.krcanje na otoku Cerigottu (severnozapadno od Kandije), toda takojšen nastop naše posadke jo je prepodil. Ob egiptski obaii je naš MAS torpedirul in težki* poškodoval britanski rušilec. Operacijsko področje, 31. avg. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani v Severni Afriki.) Bojno delovanje je bilo včeraj v skupnosti zelo živahno. Čeprav se ni pokazalo v nobeni v oči padajoči epizodi, so bile sile aktivne na mnogih odsekih postroj itve. V severnem odseku je nekaj sovražnih patrulj poizkušalo z običajnimi približevalnimi manevri proti našim črtam, toda brž ko so bile opažene, so se morale obrniti pod ognjem našega topništva. Pri El Quattari se je podalo nekaj sovražnih vozil na poti proti našim črtam in prišlo je do spopada z našim oddelkom, vozila so se pa morala po živahnem streljanju z obeh strani umakniti. Eno izmed vozil je zletelo v zrak na našem minskem polju. V nekem drugem odseku fronte je nekaj tankov skušajo izvesti iz-vidniško akcijo v bližini naših črt. Takoj obveščeno naše topništvo je pričelo streljati in je prisililo sovražnika k umiku. Minister Gobbels na obisku v Venezii Venezla, 30. avg. s. Davi je dospel semkaj nemški propagandni minister dr. G6b-beJs. ki je prišel v ItaJijo na povabilo ministra za ljudsko kulturo, ob priliki mednarodne filmske razstave v Benetkah. Na kolodvoru so dr. Gobclsa sprejeli minister Pavolini z generalnimi direktorji in visokimi uradniki njegovega ministrstva, admiral Chinaglia kot zastopnik Kr. Visokosti vojvode Genovskega, minister Volpi, Prefekt. Zvezni tajnik, načelnik pokrajine, župan Ln drugi civilni in vojoški pivaki, svetnik nemškega veleposlaništva v Rimu Hofmann v zastopstvu veleposlanika v on Mackensena. nemški generalni konzul s številnim zastopstvom Nemcev iz Venezie. Minister Gbbbels je v spremstvu ministra Pavolini ja pregledal častno stotrujo Kraljeve mornarice, oddelke Oboroženih sil ter častno stražo borbenega fašija, med tem ko je godba igrala narodni himni obeh zavezniških držav. Ko se je odlični gost vozil po Velikem kanalu, ga je prebivalstvo živahno pozdravljalo ter vzklikalo Hitlerju ter Duceju. Hrvatska hvaležnost in Nemčiji Zagreb, 30. avg. s. Na velikem ustaškem Zborovanju je imel zunanji minister Lor-kovič važen govor kot član ustaškega gibanja, kakor je sam izjavil. Rekel je. da Je bil glas katerega se je Poglavnik poslužil, da bi hrvatski narod zopet povedel med svobodne narode Evrope, zelo močan. Ustaštvo je hrbtenica hrvatskega naroda in brez njega bi bili šteti dnevi obstoja hrvtskega naroda. Ko je omenil dolžnosti, ki pripadajo ustašem, je minister nadaljeval : Hrvati so sj priborili svobodo ne samo z lastnimi žrtvami po zaslugi daljnovidne Poglavnikove politike, temveč tudi po zaslugi prijateljskega in velikodušnega duha obeh velikih mož, ki ustvarjata danes usodo sveta. Duceja in Fiihrerja. Brez njiju in brez niiine pomoči, njunega razumevanja in odkritosrčnega prijateljstva, bi bili vsi napori hrvatskega naroda najbrže zaman. Tega ne smejo pozabiti zlasti ustaški tovariši. Naši velik- zavezniki nam niso dali samo svobode, temveč branijo s svojimi oboroženimi silami skupno z našimi tudi naše ozemlje pred preostalimi sovražniki. Mi smo jim neskončno hvaležni. Minister je zaključil z izjavo, da bo Poglavnik tudi zdaj znal dokončno odstraniti sovražnike hrvatske države, kakor je v preteklosti našel sredstva za dosego neodvisnosti prej zasužnjenega hrvatskega naroda. Visok nemški obisk v Zagrebu Zajrreb, 30. avg. s. Danes je z letalom dospel v Zagreb armadni general nemškega letalstva Lohr, ki je bil nedavno imenovan za poveljnika v južnovzhodni Evropi namesto generala von Lista. Na letališču so ga sprejeli maršal Kvaternik z visokimi hrvatskimi oficirji, nemški poslanik in zastopniki drugih nemških oblasti, italijanski vojaški ataše ter zastopniki italijanske misije na Hrvatskem. Takoj po prihodu je general sprejel Poglavnika, ki je izrazil'svoje veselje, da lahko na Hrvatskem pozdravi generala v trenutku, ko mu je Hitler poveril važno vojaško misijo v južnovzhodni Evropi. Brezvestni angleški napadi na francosko civilno prebivalstvo Berlin, 30. avg. s. Tudi v noči na soboto je bilo francosko civilno prebivalstvo hudo preizkušeno ob napadu angleških letal na brzi vlak na progi Pariz — Bor-deaux. Vlak se je moral ustaviti južno-zapadno od Orleansa v bližini postaje Blois zaradi nanj odvrženih bomb. Sovražni piloti so nesramno obstreljevali s strojnicami potnike, ki so izstopili iz vagonov, in ubili 25 francoskih civilistov ter kakih 50 hudo poškodovali. Zadet ni bil noben pripadnik nemških oboroženih sil. Tudi napadi angleških lovcev na francoske kmečke hiše ob obali zasedenega ozemlja na zapadu, izvršeni dne 29. avgusta, pričajo o brez vestnosti, s katero se Angleži blatijo z ozirom na svoje bivše zaveznike. Čeprav je odlična vidljivost omogočala identifikacijo objektov, so Angleži kruto obstreljevali s strojnicami skladišča z žitom, ki je bilo namenjeno prebivalstvu, ter so jih zažgali. V teh napadih na zasedeno ozemlje vzdolž Rokav-skega preliva so nemška lovska letala sestrelila 5 angleških letal Berlin, 30. avg. s. Iz vojaškega vira opozarjajo na to, da Angleži najraje napadajo pri svojih letalskih napadih na zapadu središča civilnega prebivalstva svojih bivših zaveznikov. Izredno jasen dokaz tega je bombardiranje in obstreljevanje zasedenih francoskih mest v zadnjih treh dneh. Ob napadu angleških letal na področje Alberta v severni Franciji so v petek rušilne bombe porušile številne stanovanjske hiše. Pri teh napadih je francosko civilno prebivalstvo imelo 10 mrtvih in prav toliko ranjenih. Nemški lovci so ob tej priliki sestrelili tri angleška letala tipa Spitfire. Poplave v Španiji Madrid, 30. avg. s. Poročajo o veliki Škodi, ki so jo v raznih področjih rxrvzrocile nevihte. V pokrajini Segovia je toča naredila hudo Škodo na poljih. Prizadetih je 20 občin. Vodia je odnesla, velike količine žita. Poginilo je tudi mnogo živine. V Huesci je narastla reka Gallebo, porušila most in preplavila elektrarno. Mesto gamo je odrezano od ostalega sveta ln je ostalo brez kruha. Reka Gallebo je naredila hudo škodo tudi v pokrajini Saragossi. Pod vodo so vse občine ob obrežju reke ter elektrarni v Sabinanigu in Marraoosu. Polja okrog Sa-ragose so pod vodo. O poplavah poročajo tudi iz drugih predelov, zlasti iz pokrajin* Burgos. kjer so morali prebivalce' nekaterih občin reševati s Čolni. Prodiranje v stalingrajske utrbe Od italijanskih in nemških čet zavrnjeni protinapadi ob Dona — Ogromne sovjetske izgube v bitki pri Rževu: 1572 tankov in $47 letal Iz Hitlerjevega glavnega stana, 30. avg. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Južno ob spodnjem Kuhanu napredujejo nemški in rumunski oddelki kljub hudemu odporu na težavnem terenu dalje. Na prostoru okrog Stalingrada so prodrle pehotne divizije in brzi oddelki, podprti od močnih letalskih oddelkov, v močno utrjene postojanke in se približale v hudih bojih globoko v sovražnikov utrdbeni sistem. Južnozapadno od Kaluge je bU zavrnjen napad moćnih sovjetskih pehotnih in oklopnih oddelkov. Pri Rževu je skušal sovražnik tudi včeraj z uporabo močnejših sil prodreti skozi fronto, vendar so bili vsi njegovi napadi s sodelovanjem letalstva in deloma s proti-suuki zavrnjeni. Po enomesečni bitki za K že v, v kateri so bili uporabljene ogromne množine ljudi in materiala štirih ali petih armad, niso sovjetske pridobitve na terenu niti taktično niti operativno v nobenem razmerju z uporabljenimi silami. Vse sovjetske trditve, da Je bila fronta tukaj predrta, so napačne. Napadi sovjetskih sil na tem področju postajajo čim daljo bolj šibki. Od 30. junija je bilo v teh borbah uničenih 1573 sovjetskih tankov, deloma od letalskega orožja, deloma pa v borbah iz bližino. Razen tega je bilo uničenih 547 sovjetskih letal, pri čemer je bilo izgubljenih 25 lastnih. Tudi človeške izgube sovražnika so bile v teh bojih izredno velike. Južno od Ladoškega jezera so sovjetske čete pri nadaljnjih brezuspešnih napadih izgubile 21 tankov. Preteklo noč so sovjetski bombniki deloma iz velikih višin izvedli motilne polete nad severnovzhodno Nemčijo. Bombe, ki so jih metali brez cilja, so povzročile neznatno škodo. V severni Afriki so nemška in italijanska lovska letala in protiletalsko topništvo sestrelila 12 angleških letal. Na morju okrog El I>ahe je bil z bombami hudo poškodovan angleški rušilee. Nemška lovska letala so potopila južno od Krfa angleško podmornico. Pri poletih angleških letal nad zasedeno ozemlje je bilo v letalskih bojih sestreljenih 5 sovražnih letal brez lastnih izgub. V borbi proti Angliji so nemška letala podnevi bombardirala industrijske In oskrbovalne naprave v južni in vzhodni Angliji ter ladijske cilje ob angleški obali Rokav-skega preliva. Pri tem so potopila z zadetkom v polno angleško SOOOtonsko tovorno ladjo In spremni čoln. Drug spremni čoln je obtičal težko poškodovan. Uspešni boji v kavkaskih gorah Berlin, 30. avg. s. Iz vojaškega vira se doznava, da so nemške in rumunske čete zavzele južno od dolnjega Kubana v hudih gorskih in gozdnih borbah močno branjeno višino. Napadalci «50 morali daloma. prekoračiti teren, ki je spominjal precej na pragozd. Druge nemške čete so se polastile drugih višin ter so prodrle v kraj, ki ga je bil sovražnik spremenil v močno utrjeno strateško postojanko, čiščenje v tem kraju še traja. Več sovražnih protinapadov je bilo odbitih. V visokih gorah Kovkaza so nemške planinske čete deloma z direktno akcijo, deloma z obhodnim manevrom zavzele, vedno v najtežjih terenskih okoliščinah, nadaljnje gorske prelaze. Vsi protinapadi sovražnika so bili odbiti. Rušilna letala so v nizkem poletu napadla kolone čet in avtomobilske kolone. Sovražni tanki, ki so skušali preprečiti napredovanje nemških čet po gorskih cestah, so bili uničeni z bombardiranjem iz majhne višine. Bojna letala so uspešno uničevala sovražne kolone na pohodu v področju Novorosijska. V letalskih dvobojih so bila sestreljena štiri boljševiška letala. Finski uspehi Helsinki, 30. avg. s. V zalnjih 24 urah je bil v zapadnem odseku Aunuške fronte gladko odbit močan sovjetski napad in so bile sovražniku zadane hude izgube. Na fronti v vzhodni Kareliji je finsko topništvo v odseku Rukajorvija uspešno obstreljevalo sovjetske topniške postojanke ter v polno zadelo sedež glavnega stana neke velike sovjetske edinice. Med moštvom so bile izgube hude. V o.lseku Uhtue je bil odbit sovjetski napad na neko finsko utrjeno postojanko. V drugih odsekih in na fronti Karelijske ožine so bili spopadi med patruljami z obojestransltim živahnim streljanjem pehote. Protiletalska obrambe je nad Aunuško ožino sestrelila dva sovjetska hi-droplana. Akcije nemškega letalstva Berilu, 30. avg. ČL S pristojnega nemškega vojaškega mesta javljajo, da na južnem delu vzhodnega bojišča nemško letalstvo nadalje v velikem obsegu ;n 1 izvrstnim učinkom podpira operacije prodira jočih nemških oddelkov. V zadnjih dneh so nemška letala ponovno uspešno bombardirala zbirališča sovražnikovih čet m motoriziranega orožja ter p.-ometne zveze v sovražnikovem zaledju. Pri teh napadih je sovražnik ponovno utrpel hude izgube ljudi in materiala. Na drugi strani pa sovjetska propaganda širi bombastične vesti o napadih sovjetskega letalstva na vzhodno, se- vernovzhodno in srednjo Nemčijo v noči na torek, V nemških vojaških krogih pripomin-njajo, da ti sovjetski letalski napadi niso niti najmanjšega vojaškega pomena. V ilustracijo njihove neučinkovitosti navajajo v tukajšnjih vojaških krogih dejstvo, ua je bilo pri teh sovjetskih nočnih letalskih napadih vrženih na nemško ozemlje vseh skupaj 29 rti silnih in 50 zažigalnih bomb. Kar se tiče sovjetskih vesti o ^velikih požarih t, ki naj bi bili izbruhnili v napadenih nem-skh mestih, pripominjajo v pristojnih nemških krogih, da v rrrestib, ki jih navaja sovjetska propaganda, ni izbruhnil niti en požar. Neučinkovitost sovjetskih napadov na Nemčijo Berlin, 30. avg. s. Iz vojaškega vira se doznava, da so sovjetski bombniki v pretekli noči preleteli vzhodno in severno Nemčijo. Eksplozivne in zazig-alive bombe, ki so jih na slepo odvrgli na obširnem področju, so povzročile samo neznatno škodo. Nekaj sovražnih letal je prodrlo proti območju Velikega Berlina. Se pred prihodom nad obrambni pas glavnega mesta so bila sovražna letala prisiljena dvigniti se izredno visoko zaradi dobro merjenih strelov protiletalskega topništva. Sovražna letala, so od- vrgla samo nekaj eksplozivnih in zažigalnih bomb na slepo, ki so padle v periferne če-, trti mesta, škoda je neznatna. Studijsko potovanje v Transnistrijo Bukarešta. 30. avg. s. Predsedstvo ministrskega s^-eta je organiziralo studijsko potovanje v Transnistrijo. Udeležili so se gtt novinarji in tuji diplomati, med njtmi tudi italijanski, nemški in jaix>nski poslanik. Profesor Elesionu, guverner Trunsm-Striie, je želel gostom dobrodošlico, minister za propagando Marcucha, pa je imel govor, ki so ga poslušalci z odobravanjem sprejeli. Incidenti v Gibraltarju Alge*ir^n, 30. avg. s. Dva incidenta se pripetila v gibraltarske m pristaniAču. Na krovu neke xrizarke. ki je v popravilu in ki je bila poškodovana v bitki na Sredo* zemskem morju, je izbruhnil požar, katerega so mornarji in vojaki po velikem naporu pogasili. Neki dvomotorni bombnik, ki jo pristal na. totaHMM. »e je prevrnil in j*4 bil hudo poškodovan. Dva člana posadko sta bila ranjena. Upor v Indiji se širi Zavzel je že doslej hujše oblike kakor kdaj prej — Indi to pot ne bodo popustili, dokler se ne osvobode šanghaj 31. avg. s. Vesti, ki kljub izredno strogi angleški eenzuri prihajajo iz Indije, kažejo, da Angleži stoje pred pokretom, kateri je morda največji, kar jih beleži krvava zgodovina odnosov med Angleži in Indi. Zaradi obširnosti in globine gibanja, ki se kaže v mnogih glavnih mestih, kakoi v Ncw Delhiju, Kalkuti, Ma-drasu, itd. z oboroženimi odpori, to gibanje ni samo velika nevarnost za Angleže, temveč slabi angleški vojni napor prav v tisti Indiji, o kateri so Angleži domišljavo trdili, da je postala njih arzenal. Gibanje je pa zaradi tega važno, ker ga podpirajo popolnoma novi psihološki činitelji. Prvič se Indi borijo proti na pol potolčeni Angliji. Ne obkroža jih več pasivnost, temveč vzpodbuda azijskih narodov, ki so se zavedli svoje sile in svoje pravice po zatonu vere v angleško silo in po odkriju moči Japonske. Inde vzpodbujajo v borbi izredno številni rojaki, ki se nahajajo v vsej vzhodni Aziji, kjer Angloameričanov ni več, Indi pa lahko svobodno izražajo svoje mnenje. Angleži so upali, da bodo s terorjem ponovno štrli indijski odpor, zato je aretaciji voditeljev sledila aretacija tisočev Indijcev. Nastali pa so kolektivni upori in pretepanju s palicami je sledilo obstreljevanje množic s strojnicami ter končno letalsko bombardiranje. Toda tovarne, zlasti one, ki so dodeljene vojni' proizvodnji, so se ustavile, širijo se stavke, bojkotirajo se angleški proizvodi in rušijo se trgovine. Z barikad so indijci prešli v napad na davčne in sodne urade, na stražnice in druge vladne institucije. Kruto angleško zatiranje je privedlo Inde do uporabe orožja in maloštevilne angleške edinice v Indiji so mobilizirane proti prebivalstvu. Vedno bolj težavno je za Angleže uporabljati Indijce v borbi proti Indijcem. Po številnih radijskih oddajnih postajah na Kitajskem, Japonskem, v Birmi in Nizozemski Indiji govorijo voditelji Indijcev, ki so po večini izgnanci, dnevno svojim rojakom, da Anglija ne more zmagati v vojni, kajti dobila še ni nobene bitke z zmagovito osjo, ki podpira njih napore. Japonska pa je zadala Anglosasom najhujše udarce in najtežje ponižanje. V novem redu, ki ga sile trojnega pakta kujejo v Evropi in Aziji, bodo Indijci, ki sodelujejo v borbi, dobili zasluženo mesto. Indijci se to pot borijo s prepriačnjem. da bo Anglija poražena in da bodo pripadali novemu redu v novem svetu, ko bo Azija pripadala Azijcem. Središča upora so velika mesta Bangkok, 30. avg. s. Do novih spopadov je prišlo v Madrasu in v Maduri, kjer je bil občinski svet razpuščen. ker so funkcionarji po angleških trditvah podpirali proti-angleško gibanje. Tudi v Kalkuti so demonstranti spopadli s policijo. Dva policijska agenta sta bila ranjena. V New Delhiju so bili razpršeni s palicami Indijci, ki so zahtevali osvoboditev ljudi, ki so bili v prejšnjih dneh aretirani. Nekai policijskih agentov je bilo ranjenih s kamenjem. Neko šolo v New Delhiju so Angleži zaprli, ker sta dva učitelja izrazila revolucionarnemu gibanju naklonjene misli Bangkok, 30. avg. s. Do izredno hudega spopada je prišlo v Karakiju. Po semkaj došlih vesteh se je kolona demonstrantov napotila v redu proti guvernerjevi hiši, da bi zahtevala osvoboditev dveh rretlranih žensk, obtoženih, da sta pomagali pri begu nekemu dijaku, ki ga je Iskala policija. Ko je oddelek čet pod vodstvom oficirja skušal zapreti demonstrantom pot, se množica ni odzvala pozivom policije, temveč je metala kamne na čete, te so pa odgovorile s streli. Pri spopadu sta bila dva tramvajska voza prevrnjena in zažgana. Med vojaki in demonstranti je bilo mnogo ranjenih. Občinski urad je takoj po spopadu objavil poziv prebivalstvu, v katerem je navedeno, da bo takoj ustreljen, kdor se bo udeležil nemirov. Smešna angleška laž Nemška razkritja o podrobnostih bitke pri Dieppu so spravila londonske kroge v silno zadrego Berlin. 30. avg. s. Iz pristojnega vira poročajo nemški poluradni agenciji: Edina reakcija, ki jo je povzročilo v Londonu uradno poročilo vrhovnega povelj ništva nemških oboroženih sil glede ponesrečenega angleškega poizkusa izkrcanja pri Dieppu, je bila doslej trditev londonskega radia, da angleško povelje, obsegajoče 121 strani, glede vojaških operacij ni nikoli obstojalo in naj bi bilo nemška izmišljotina. Ta nesramna londonska laž je resnično groteskna zaradi tega ker se to povelje nahaja v nemških rokah. Edina možna obrazložitev je ta, da so člani po-veljništva angleških oboroženih si i zamolčali svojim političnim kolegom, da so pri poizkusu invazije ostali na kontinentu celoten brigadni Štab s poveljujočim generalom brigade samim in vsa njegova operacijska povelja. Resnično je izredno mučno za angleški glavni stan, da nam je prepustil ne samo vzorec svojega najbolj modernega orožja, temveč nam je tudi omogočil spoznati natančno njegov sistem poveljevanja, tehniko njegovih zvez, delo, po katerem delajo angleška glavna po-veljništva, in uporabo različnega orožja s tem, da smo dobili vse pisane dokumente, ki SO bili redigirani spričo tega poizkusa invazije. Mogoče je angleški glavni stan čakal doslej na povratek brigadnega štaba, ki ga je pogrešal in ni mogel še obvestiti angleškega političnega vodstva o posledicah dejanske škode. Glede poizkusov demantiranja angleškega radia, se izjavlja naslednje: V primeru, če bi d"1*^ v Londonu uradno osporavati obstoj tega angleškega operacijskega povelja, ga bomo objavili z vsemi možnimi sredstvi, v tisku in v radiu in odvrgli odtise kot letake na angleški otok ter ga predložili v proučitev inozemskemu lisku, kakor tudi inozemskim di-javnosti in vsemu angleškemu narodu, plomatom ter ga pokazali rudi svetovni javnosti in vsemu angleškemu narodu. Potem bo na še bolj mučen način za angleški glavni stan odkrit vojaški diletan-tizem, ki se kaže v tem povelju. Angležem, ki trdijo, da jim je to pod-j| jetje služilo za pridobitev dragocenih podatkov, lahko rečemo, da je izkušnja, ki nam je omogočila proučitev angleškega najmodernejšega orožja in studij dokumentov angleškega glavnega stana za nas neprecenljive vrednosti in bo imela še posledice, katerih izredne važnosti za zdaj še ni mogoče niti pred vid etL Na pristojnem nemškem mestu omenjajo še, da so v Londonu označili kot uspet dejstvo, da se je angleškim četam posrečilo izkrcati pri Dieppu in tam ostati 9 ur. kar je bil edini rezultat njih poizkusa invazije. Vprašamo se, ali je bil to »uspeh« take vrste, kakršnega je Stalin pričakovat zahtevajoč nujno ustvaritev druge fronte, in ali smatra tudi Stalin, da deveturao nahajanje na kontinentu s porazom, ki je sledil, dejansko predstavlja olajšanje za Sovjete kot »druga fronta«. Hočemo prepustiti skrb za odgovor na to vprašanj* tistim, ki so pri tem naravnost interesira ni. V Šiški na Komar jevem slavju in v kopališfih Rekordno vroča nedelja |e na V Šiški m opravili tradicionalno nega patrona , Ljubljana, 31. avgusta 2e v petek nam je toplomer povedal, da nas je zajel nenavaden vročinski val, ki je pognal živo srebro do 30 stopinj C. Sobota je bila potem še bolj vroča m meščani, ki jim ni dano. da bi se mogli po mili volji tudi ob delavnikih ohladiti ob vodi ali vsaj v prijetni senci, so vzdihovali, ker so bili vsi zaprti prostori neznosno vroči. 2ivo srebro je doseglo rekordno višino 31.4 stopinj C in je bila sobota med najbolj vročimi dnevi letošnjega poletja. Ta preobrat je res nenavaden, saj ni dolgo, kar smo že govorili o prenaglem nastopu jeseni, ko so bila jutra izredno hladna, dnevi pa deževni in neprijazni. Sedaj je vročina pregnala jutr-njo meglo, minimalna temperatura, ki Je obenem nočna oziroma jutranja temperatura, se je zopet dvignila. Sedaj se nam zde noči kar prijetno hladne, da se vsa] malo oddahnemo od dnevne vročine. Tudi v nedeljo je živo srebro lezlo naglo navzgor in doseglo največ 30.4° C. Tako je bila včerajšnja nedelja ena najbolj vročih v letošnjem poletju. V takem razpoloženju ni nič čudnega, da je vroče solnce izvabilo v kopališča izredne množice kopalcev. Povsod je bilo polno mladine, ki so se ji radi pridružili tudi starejši ljudje. Nekateri so se zadovoljili v kopalnih oblekah s senčenjem, ker se jim je zdelo, da so se letos že dovolj nacvrLi in nr.pekli na solncu. Voda je izredno topla, skoro preveč >n mnogi se raje hlade kar pod razprši In ikom. 2i\ijenje v središču mesta je bilo glede na vročino še dovolj živahno. V opoldanskih urah je bila promenada prav živahna, pa tudi Tivoli je imel zadovoljiv obisk. Mnogo meščanov je že dopoldne krenilo po Gosposvetski in Celovški cesti na obi?k k Šiskarjem, ki so včeraj slavili Komar-jevo nedeljo. Pretekli ponedeljek je go-doval Jernej, patron stare šišenske cerkve in včeraj so ga obhajali po tradiciji z vsemi še možnimi slovesnostmi. Tud; »manifestacije« pod kostanji ob kozarcu vina na lepo pogrnjeni mizi. na katero je skrbna roka postavila šopek vabljivih cvetlic, so bile umerjene m primerne resnim časom. Še najživah-nejše je bilo dopoldne okoli stojnic kramarjev, ki jih je kakih 10 vabilo staro in mlado, naj se odkupi s komarjevim odpustkom. Okoli stojnic je bil ves čas živahen promet. Zlasti so mikala pisana srca iz lecta, ki jih je bilo na vsaki stojnici lep kupček. Zanje so se najbolj zanimali starejši, ki so vneto izbirali in iskali srce za »njega« ali »njo«. Kramarji so imeli za vse dovolj src z vsakovrstnimi napisi. Za tistega, ki se je hotel približati ljubljeni ali pa tudi za tistega, ki ji je hotel v rožah povedati kaj manj prijetnega. Mladino je najbolj vlekel pisan sladkor, igrače, živahno barvani vozički, pisk a j oči petelini, sladoled in še mnoge druge dobrote, ki mamijo mlade oči. Srečen je bil tisti otrok, za katerim je stal dobrovoljni oče. ali teta. botrca ali mamica. Vsaj najmanjša želja se mu je gotovo Izpolnila. Reči moramo, da ljudje niso skoparili in da so otrokom privoščili obilo veselja, tako da so bili kramarji zadovoljni ob dobri kupčiji. Nekateri so bUi še posebno podjetni. Okoli majhne mizice, na kateri je bila razložena raznovrstna drobnarija, se je gnetlo gledalcev. Kramar jih je prijazno vabil: »Kupite svinčnik! Stane samo tri lire! Povrh vam dam zavitek šivank. Kupite zavitek šivank! Stane samo tri lire! Za nameček dobite svinčnik.« In gledalci zapeljani od obljube, da dobijo nekaj zastonj, so kupovali šivanke ali svinčnike, srečni, da so za majhen denar dobili toliko bogastva. Ce si pa dobro premislil in pregledal vsebino, je morda vse kupaj bilo vredno 150 lire. Seveda morate upoštevati, da je bilo kupljeno na sejmu Komar je ve nedelje in da je bilo to ali ono zastonj. Kramarju je kupčija cvetela. S svojo domislico je spravil lepo število lire in napravil dober zaslužek. Med obiskovalci stojnic pa je bilo tudi mnogo takih, ki so se morali zadovoljiti samo z ogledovanjem in zadovoljitvijo radovednosti. Kramarji so skrbno pazili zlasti na otroke, da jih ni poželjivost premamila Obnovite NEDELJSKI SPORT Plavalci« lahkoatleti in kolesarji na višku V Italiji so včeraj s prijateljskimi tekmami otvorili novo nogometno sezono - Poraz Gradjanskega v hrvatskem nogometnem prvenstvu Ljubljana. 31. avausta. Zadnja nedela v avgustu ni prinesla pomembnejšega mednarodnega sporeda. V vseh državah okoli nas so izvedli predvsem razna plavalna, Iahlcoatlet>ka in kolesarska prvenstv«. da tako spravijo poti streho še zadnje dolžnost-ne prireditve pred naglo bližajočim se zaključkom sezone. Na igriščih v Italiji so se sedaj ob odprtih vratih pojavili znova nogometaši, ki so zaključili svoje počitnice in se pripravljajo na novo sezono. Včeraj «?o v [talij odigrali precej prijateljskih tekem, ki so bile za prijatelje nogometa zanimive predvsem v pogledu novih postav nastopajočih moštev. Klubi so prvič preizkusili nove pridobitve. Večjo prireditev je bila v Modeni. kjer so izvedli letošnje žensko državno plavalno prvenstvo. Na startu so bile vse najboljše italijanske plavalke, startala pa je tudi Finčeva kot članica Venchi Unice iz Torina. Poročila o poteku prvenstva £e nirmuno, znano nam je le, da je Finčeva na svoji progi 100 m prosto zmagala v času 1:08. Pester športni spored eo imeli v soboto in včeraj v Zagrebu. Poleg gostovanja nemških plavalcev je Zagrebčane zanimala predvsem prva finalna tekma za nogometno državno prvenstvo med Gradjanskim in Concordio. O posameznih prireditvah smo prejeli naslednja poročila: Mladinski plavalni nastop v kopališču Ilirije Pod pokroviteljstvom CONI-a je poseben športni odbor v soboto popoldne pripravil In izvedel mladinsko plavalno tekmovanje. Udeležba je bila znatna. Skupno je nastopilo v borbi za lepa darila okoli 50 mladih plavalcev in plavalk. Kakovostno je nastop odkril nekaj novih talentov, ki so se že sedaj daleko dvignili nad sposobnosti svojih tovarišev ali tovarišic. Tekmovanja so se udeležili plavalci Iliri« janske plavalne šole, GILL-a Ljubljanskega športnega kluba in Viča. Organizacija prireditve je bila dobra, vodil jo je pod-zaupnik CONI-a Ferorelli. pomagali so mu pa naši plavalni sodniki in časomerilci. Ker je bilo med tekmovalci več skupin, se je med njimi razvila izpodbudna rivaliteta, kl je vplivala tako na plavajoče, kakor tudi na izpodbujevalce okoli bazena. Tekmovanje je dalo naslednje rezultate: Dečki: 50 m prsno — I, predtek: 1. Br-den Leon (plavalna Sola) 43.7. 2. Troha Aleksander (GILL) 51.3. 3. Baje Oton (LAK) 53.1. — n. predtek: 1. Herzog Miran (p. š.) 54.8. 2. Blumauer Robert (LSK) 56.8, 3. Loretto Fr. (GILL) 59.3. — in. predtek: 1. Neviero Ferdo (GILL) 56.2. Ostala dva plavalca diskvalificirana. — IV. predtek: 1. Kobal Janez (LSK) 54.4, 2. flirel Joško 55.1, 3. šifrer Franc (GILL) 1:15.1. Finale: 1. Brden (p. S.) 44.4. 2. Troha (GILL) 50.4. 3. Kobal (LSK) 54, 4. Her-zog (p. š.) 54.3. 5. Baje (LSK) 55 sekund. Dekleta: 50 m prsno: I. predtek: 1. Lešnik Meta (p. š.) 52.9. 2. Lončar Ljudmila (GILL) 1:15.2, 3. Jereb Ana (GILL) 1:19.3. — II. predtek: 1. Ragusa Sonja 1:00.4, 2. Vehovec Sonja 1:01.5, 3. Zupančič Vida (vse tri GILL) 1:03.3. Finale: 1. Lešnik*p. s.) 53 sek., 2. Veho« ▼ec 1:04, 3. Zupančič 1:05, 4. Ragusa (vse trt GILL) 1:11.2. Deftkl: 100 m prosto: I. predtek: 1. Mikaš Jože (p. 9.) 35.5, 2. Hočevar Rado (p. i.) 88.5, 3. Kramer Rinaldo (GILL) 48.3. — H. predtek: 1. VerovSek MIha 43.8. 2. Križanec Nikolo (oba p. s.) 45.2, 3. Tome Br. (Vič) 57.3. — m. predtek: 1. Omahen Tomaž 56.6, 2. Ločnikar Lojze 1:01.6. 3. Verbič Zlato (oba Vič) 1:05.9. — IV. predtek: 1. Slana Ivo (Vič) 51 sek.. 2. Ban Vinko (GILL) 52.3. 3. Zavasnik Dušan (Vič) 59.4. — V. predtek: 1. Miklič Edo 37.2. 2. Sesek Gunter 55.7, 3. De Gregorio (vsi trije GILL) 57.4. Finale: 1. Miklič (GILL) 35.4, 2. MikeS 36.1. 3. Hočevar 40.2, 4. Verovsek 45.3, 5. Križanec (vsi p. S.) 48.7. V oceni moštev je zmagala plavalna šola SK Ilirije, ki si je priborila 26. točk. Drugo mesto so zasedli GILL-ovci s 23. tretje LšK-ovci s 7 točkami, med tem ko so Vičani ostali brez pike. Po tekmovanju je sledila razdelitev daril in so najboljši dobili dva pokala ter več praktičnih daril. Concordia — Gradjanski 3:2 (2:0) Prva finalna tekma med Concordio in Gradjanskim za naslov hrvatskega državnega prvaka je glede na potek in izid precejšnja senzacija. Reklama je sicer že med tednom naglašala, da je Concordia v izvrstni formi, toda med Zagrebčani je bilo vendarle večina takih, ki se jim je zdelo nemogoče, da bi njihovi »purgerji«, ovenčani z evropsko slavo, izgubili tako važno tekmo. Poset je bil odličen. Na igrišču Concordle se je zbralo okoli 6000 gledalcev, ki so vneto navijali za svoje. Številen avditori.1 je Imela že uvodna rokometna tekma, ki se je tudi končala ugodno za domače. Con-cordijini rokometaši so premagali rokome taše Gradjanskega 9:2. Tekma med Concordio in Gradjanskim. ki sta oba nastopila v svojih najboljših postavah, je bila tehnično na odlični višini. Obe moštvi sta bili tehnično precej enaki, Concordia je bila boljša le v brzini igre. kar ji je prineslo zasluženo zmago. V prvem polčasu je Concordia prevladovala In si priborila dva gola naskoka. Vse je kazalo na njeno zmago, čeprav so pričakovali, da bo Gradjanski v drugem polčasu napel vse sile. Tako se je tudi res zgodilo. Navijačem Concordle je postalo tesno pri srcu. ko je Gradjanski uspel izenačiti. Toda tudi veselje »purgerjev« ni bilo dolgotrajno. Ze minuto nato je Concordia zopet dosegla vodilni gol, kar ji je potem uspelo obdržati do konca in zmagati 3:2. Tako gre Concordia na povratno tekmo z dvema točkama in golom naskoka. Grad« janski bo moral pošteno zavihati rokave, če bo hotel postati hrvatski državni prvak. Po vsej slavi nedavnih dni je za »purger-je« včerajšnji poraz bridka lekcija. Nemško-hrvatski plavalni dvoboj V soboto in včeraj je nastopila v Zagrebu nemška plavalna reprezentanca. Po prvem poročilu, ki nam je na razpolago, žal ne moremo presoditi, ali je Nemčija poslala v Zagrebu res vse svoje najboljše. Po prvotno določenem sporedu bi morali odigrati tudi dve waterpolo tekmi. Ker pa naš vir o tem nič ne poroča, verjetno Nemci svojih vvaterpolistov na dvoboj niso poslali. Istočasno z Nemci Je gostovala t Zagrebu tudi slovaška ženska plavalna reprezentanca, ki se je pomerila s Hrvaticami. Slovakinje so bile sicer poražene, vendar so uspešnejše zastopale svoje barva kakor njihovi tovariti prejšnji dve nedelji v Zagrebu in Bratislavi, ženski plavalni dvoboj Hrvatska-Slovaška se Je končal s 34 :31 točkami v korist Hrvatske. V moškem plavalnem dvoboja NemMJa-Hrvatska so se največ po zaslugi izvrnt- Zaupnlca ženskih fašijev, tovariši ca De-vecehi je ponesla h krstu v cerkvi porodnišnice novorojenčka številne delavčeve družine in sicer na željo rtarsev. Delavčevo družino podpira že dolgo časa ženski fašlj m s tem, da je prosila pokrajinsko zaupnico, naj ponese h krstu novorojenca, je pokazala čustvovanje in hvaležnost, ki bi si ju morale mnoge družine vzeti 7 a. zgled. Povratek otrok iz obmorske kolonije GILL 1* septembra se bo vrnil v Ljubljano oddelek naših organiziran cev Iz obmorske kolonije S. Terenzlo (La Spezia). Starši In drugi, ki se jih tiče, naj pridejo ob 12. k sedefu Zveznega poveljstva v ulici Vittorio Em&nuele III., št. 28.» da sprejmejo svoje doileoe. nega Miloslaviča postavili predvsem Hrvati. Kiloslavić je zmagal v vseh točkah, v katerih je nastopil in postavil tri zelo dobre nove hrvatske rekorde. Najboljši je tisti na 100 m prosto, ki je letos drugi najboljši rezultat na tej progi v Evropi Doslej so nam s prireditve znani naslednji rezultati: 100 m prosto: 1. Miloslavič 1:00.8 (nov rekord ), 100 m hrbtno: Krebs (N) in Marčič (H) sta priplavala na cilj istočasno v času 1:14.9. Prvo mesto je pa menda vendarle pripadlo Krebsu. 400 m prosto: 1. Miloslavič 5:07 (nov rekord). 2. Laskovvski (N) 5:15, 3. De-filipis (H) 5:18. štafeta 3X100 m: 1. Hrvatska (Defilipis, Vidovič, Miloslavič) 3:10, 2. Nemčija (Laskovvski, Lehmann. Hitzlnger) 3:12.7, 200 m prsno: 1. Sietas (N) 2:53, 2. La-škarin (H) 3:00.1, 1500 m prosto: 1. Miloslavič 21.32 (nov rekord, 2. Rosner (H) 22:19, 3. Lehmann (N). V Zagrebu bosta danes gostovala tudi italijanska plavalca Angeli in Vittari. Drobiž Na hrvatskem mladinskem lahkoatlet-skem prvenstvu sta bila zrušena dva dosedanja rekorda. Nov rekord je postavil Urbič v teku na 200 m s časom 23.2. prav tako pa je bil rekordno uspešen Bedenl-kovič, ki je pretekel 1000 m v 2:32. V kolesarski dirki za drugi profesionalni razred dirkačev v Italiji je zmagal Luccia-ni Succi. Proga je bila dolga 180 km in je s startom in ciljem v Vareseju vodila skozi tri vareške doline. Succi je prišel na cilj v skupini, ki je štela 9 tekmovalcev. Zmagal je v 5:10.40 oziroma s hitrostjo 35.912 km na uro. V kolesarski dirki »Rund um Berlin« je v seniorski skupini zmagal dirkač Hoschke v 4 urah, 13 minutah in 9 sekundah. Iz Spodnje Štaferske — Zbirka za nem. Rdeči križ. 22. in 23. avgusta je bila ponovno prirejena zbirka prostovoljnih prispevkov za nemški Rdeči križ. Na Spodnjem štajerskem so nabrali 239.500 mark in sicer v celjskem okrožju 68.000, v ljutomerskem 13.500, v Mariboru okolica 40.000, Maribor mesto 50.000, v Ptuju 38.000, v Brežicah 17.000 in v Trbovljah 9000. — žrtev Drave. 17 letni uslužbenec Viktor Plečko iz Studencev pri Mariboru se je šel včeraj teden v Dravo kopat. Ker pa ni znal plavati, se je držal bolj brega. Naenkrat mu je postalo v vodi slabo in preden so mu mogli priskočiti na pomoč, so ga odnesli valovi. Nesreča se je pripetila v Studencih v kopališču na prostem. Utopijenčevega trupla več dni niso mogli najti, končno pa ga je Drava naplavila. — Novi grobovi. V Mariboru so umrli upokojeni svetnik Vincenc Lavko, 47 letni ple-tilec Jože Hrušman iz Pobrežja, 32 letna žena pomožnega delavca Katarina Perhavec roj. Kranic iz Studencev pri Mariboru, in 47 ietni železniški ključavničar Avgust Pavlin. V Gor. Radvanju je umrla natakarica Terezija Meško, stara 30 let, v Ptuju pa zasebnica Ema Vrečko. — Središče °b Dravi za nem. Rdeči križ. Zadnja zbirka prostovoljnih prispevkov za nemški Rdeči križ je vrgla v Središču ob Dravi 3974 ma**k. Na vsako rodbino je odpadlo 7.20. na vsakega prebivalca pa povprečno 1.67 marke. — Lovci so zborovali. V Ljutomeru so zborovai oni dan lovci ljutomerskega okrožja. Obravnavali so tekoče lovske zadeve, in bodoče delo na polju lova. Skoraj vsi lovski zakupniki so se lahko pohvalili, da je bil letos lov na zajce in fazane dober. Lani omejeni odstrel se je dobro obnesel. Okrožni lovski mojster je v svojem govoru pozval lovske zakupnike, naj posvete vso pozornost zaščiti in krmljenju divjačine čez zimo. — Koncertna prireditev za nemški Rdeči križ. V zdraviliški dvorani v Rogeeki Slatini je bil prirejen v soboto teden pestri večer z obširnim sporedom. Zdraviliška golba je nastop i a pod vodstvom kapelnika Toni Ricka. Poleg nje je pa nastopno več solistov. Cisti dobiček je bil namenjen nemškemu Rdečemu križu. — Gumijasti čoln Izum Spodnještajerca. Gumijasti čoln igra tudi v sedanji vojni važno vlogo, ker je zelo učinkovit pripomoček pionirjev pri njihovem delu. Težko si mislimo, da bi si mogla vojska priboriti prehod čez reko brez gumijastih čolnov. Malo kdo pa ve, da je gumijasti čoln izumil Spodnještajerec ini. M. A. Richter. Leta 1912. je prišel na misel nadomestiti v mornarici običajni rešilni čoln z gumijastim. Prvi tak čoln je preizkusil na Dravi in obnesel se je dobro. Vendar je pa inž. Richter svoj izum izpopolnil in tik pred pričetkom prve svetovne vojne ga je preizkusil v triestinskem pristanišču, potem je pa zaprosil za patent. Nanj je moral čakati dve leti. Potem so pa kmalu začeli izdelovati gumijaste čolne v tovarnah. — Usmrtitev Usdskega Skedljfca. 40 letni Peter Cucek iz Tesna pri Mariboru je Svel z materjo svoje življenjske družice in s sosedi že dolgo v prepiru. Letos 30. maja je prišel pijan domov, kjer je začel razgrajati, ker so bila vezna vrata zaklenjena. Ko so nm končno odprli, je pograbil sekiro in udaril z njo po glavi Skolastika Kramberger. Potem je odšel k svojima sosedoma Ješovniku in Vračiču ter zažgal hišo, ki se je držalo tudi gospodarsko poslopja. Stanovalci so se v zadnjem hipu rešili iz goreče hiše. Cucek je bil na poveljstvu varnostne policije na Spodnjem štajerskem obsojen na smrt in smrtna obsodba je bila izvršena v Mariboru. — Nesreče. Marija HrjbŠek is Mozirja se je pri avtomobilski nesreči precej močno pobila po glavi. Viktor Unger iz Doberneža pri Konjicah je padel tako nesrečno da se je ubil. V mariborskem kopališču zaposleni 52 letni Pavel Peit-ler si je močno poškodoval nogo. 34 letni višji gozdar grofa Attemsa iz Slov. Bistrk-e Hubert Požarnik je padel tako nesrečno z motocikla, da si je pretresel možgane m zadobil težke notranje poškodbe. 23. t. m. je našel železničar Bie-ber na tiru v bližini postaje št. Tlj mrtvesra moškega, v katerem so spoznali 3. februarja 1920. rojenega pomožnega delavca Ferdinand« Scha-bederja. V noči na 23. avgust je Schabeder popival po krčmah, potem se je pa vračal domovin je menda zašel pod vlek. — Precej težka prometna nesreča se je pripetila oni dan v Celju. Avtobus je zdrknil s ceste po strmem bregu in se prevrnil. Pet potnikov je bilo ranjenih. V celjsko bolnivo «*o pripeljali Marijo Kokotec iz Brnika pri Laškem, Jožefa Grebenca iz Hrastnika, Petra Kranjca od Sv. Štefana in Tl?nnina ter uslužbenca Mihaela Schocherja in Hermana Wohlhauserja. Leopold Podlesnik iz Celja si je po neprevidnosti zastrupil kri. V Dramljah je Pavla §parc tako nesrečno padla, da je tadobils težke notranje poškodbe. Ferdinand Gorjup iz Konjic je padel in si prebil lobanjo. Pri nekam mariborskem eradbenem podjetju zaposleni 20-letni varilec Franc Lukas je paiel z odra ter si zlomil hrbtenico in kost v desnem kolenu. Zupan Zgorm'e Kungote Eri oh Lossig se je pel.kil z motociklom proti Kunpoti. Na cesti je pa ležalo debelo poleno in preden je mogel ustaviti motocikel, ?e je pripetila nesreče. Padel je in se precej močno pobil. 27 letna Albina F ras iz Studencev pri Mariboru se je precei hu lo nabila na levi nogi Pred pošto v Limbušu pri Mlzkrcal se je mornare Kino Union: Pustolovci v zraku Kino Moste: Ubežnica in razkošje DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Kamor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 7S Nase gledališče DRAMA Sreda, 2. septembra, ob 17,30: Č-lovek, ki je videl smrt. Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol. Sobota. 5. septembra, ob 17.30: Zaljubljena žena. Izven. Znižane cene od 10 Ur navzdol. Iz Hrvatske — Hrvat*ko-ncm&ka kmetijska razstava« Na 37 zagrebškem velesejmu ,ki bo od 5. do 14. septembra, priredi hrvatsko kmetijsko ministrstvo skupno z nemškim ministrstvom za prehrano in kmetijstvo veliko hr-vatsko-nemško kmetijsko razstavo. Namen prireditve bo čisto propagandni. Razstava naj bi opozorila kmetovalce na nekatera gospodarska načela, ki jih je treba med vojno zlasti upoštevati. Vojna je prinesla seboj velike težkoče v prehrani prebivaU stva in živine. Zato je treba preurediti vsa kmetijstva tako, da se te težkoče odstranijo. V prvi vrsti je treba povečati proizvodnjo. — Obvezna prijava posevkov. Hrvatsko oblasti so odredile, da morajo kmetje v določenem razmerju sejati ž/to in druge kulturne razstline. Vsi posestniki in zakupniki, ki imajo 50 ali več katastralnih oralov polja, ga morajo posejati najmanj polovico z žitom, vštevši koruzo. Največ eno četrtino polja smejo zasejati z industrijskimi rastlinami. Vsako leto do konca avgusta morajo prijaviti pristojni veliki župi vratni red posevkov za prihodnje gospodarsko leto. Za gospodarsko leto 192 43 morajo biti vložene prijave do 10. septembra t. L Radio Ljubljana V TOREK, 1. SEPTEMBRA 1942-XX. 7,30: Slovenska glasba. 8.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12,45: Na harmoniko igra Vlado Golob. 13.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13,15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13,20: Orkestralro glasbo vodi dirigtmt Gallino. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D M. Sijanec — Pisana glasba. 14,45: Poročila v slovenščini. 17.15; Plošče — »Glas gospodarja Columhiat:, 19.30: Poročila v slovenščini. 19,45: Koncert terceta Dobršek. 20.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini 20,20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20,30: Vojaške pesmi. 20.45: Orkester pesmi vodt dirigent Petralia. 21.15: A. Nicotera: Pogovori s Slovenci. 21,25: Operna glasba na ploščah. 22.10: Koncert čelista Cende Sedi-bauerja (pri klavirju M. Lipovsek). 22,45; Poročila v italijanščini. Naročite se na romane DK! Romani zbirke »Dobre knjigec bodo za naročnike naših listov izredna poceni: samo 8 lir bo veljala broširana knjiga v obsegu 200 do 300 strani in samo 18 lir ista knjiga v boljši opremi in v platno vezana. Ta nizka cena, celo nižja od predvojnih cen, nam je mogoča le, če že v naprej vemo, koliko knjig naj tiskamo. Zato velja znižana cena le za one naročnike naših listov, ki so v naprej prijavijo. Naročilo je obvezno za najmanj tri zaporedne romane. Prve tri knjiga bodo, kakor smo že objavili: Mira Pucova: TIHA VODA; Arnaldo Fraccaroli: GROFICA WALEWSKA; John Knitel: EL HA KIM. Knjige se lahko plačujejo v mesečnih obrokih po 8, odnosno 18 Ur, naj« bolje skupaj z naročnino. Prvi obrok zapade v oktobru. Seveda pa nam še bolj ustreže vsak, kdor plača vse tri knjige skupaj. Pod tem vabilom prinašamo obrazec za naročilo romanov DK. Obrazec izpolnite dobro čitljivo in prečrtajte, kar ne ustreza Važemu naročilu. Obrazec izstrižite iz lista in nam ga izpolnjenega pošljite po pošti ali našemu inkasantu oddate pa ga lahko tudi v upravi nažih listov v Ljubljani ali pri njeni podružnici v Novem mestu. rilMIlllllllllHIIII UJU CEP I LJfUUULOJUUUL^ ZBIRKA »DOBRA KNJIGA« UPRAVI NARODNE TISKARNE LJUBLJANA Pneeinijeva 5 Naročam ae na romane zbirke »Dobra knjiga«. Kot naročnik »Jutra« — »Slovenskega Naroda« imam pravico do znižane cene: S lir za broeirano knjigo, 18 lir sa knjigo v boljši opremi in vezano v platno. Naročam — broširano — v platno vezano knjigo. Knjige bom plačeval mesečno — po 8 lir — po 18 lir — po pošti — po inka-aantu Usta — v upravi Usta. • •••t«***»»*t*» dne (Podpis) Ime in poklic ilov: ■ I i ■■■■■■■■■■■■■■■■■ iy ■■ b i a i ■■■■■■■■ i , \ Izpred okrožnega sodišča Za neznanca je prodajal ukradene sedele za kolesa Ljubljana, 31. avgusta V torek se je pred malim senatom, ki mu je predsedoval dr. Felaher in sta v njem sodelovala sos Ivan Brelih in dr. Rant, zagovarjal 281etni samski ključavničar Emil B. po rodu s Fiume in doslej še nekaznovan. Obtožnico je zastopal državni tožilec Branko Goslar. Emila je obtožnica bremenila, da je 6. junija iz tovornega vagona aii na glavni carinarnici ukradel na škcdo trgovca Oskarja Remca 50 sedežev za ženska kolesa v vrednosti 2600 lir in je s tem zagrešil zločinstvo tatvine po §§ 314 in 316 — 4. kaz. zakona. Trgovec Remec je bil 6. junija obveščen, da je pi išla zanj iz Nemčije pošiljka sedežev za ženska kolesa. Pustil je blago oca-riniti po posredniku in tedaj je bil obveščen, da manjka cel zaboj, ki je vseboval 50 sedežev. Kako je bila izvršena tatvina, natančno ni bilo mogoče ugotoviti. Ugotovilo se je le, da je blago izginilo na poti z vagona, ki pride iz inozemstva zalivkan, od stranskega postajnega tira do carinarnice. V carinarnici postavijo vsak vagon takoj pod nadzorstvo in stalno stražo. Kasneje so ugotovili, da je obtoženi Emil prodal Martinu Cizerlu 25 popolnoma novih sedežev za kolesa znamke VVittkopp. 2e v preiskavi je obtoženec zanikal, da bi bil on ukradel sedeže. Trdil je, da jih je le prodajal po naročilu nekega neznanca, ki mu je prodajo honoriral. Obtožnica pa je prav glede na njegov izgovor na neznanca, ki se ga obtoženci tako radi poslužujejo, sklepala, da tatvine ni nihče drugi izvršil kot Emil. Na razpravi se je Emil zagovarjal kot v preiskavi. Neznani moški ga je ustavil pred gostilno »Rahne« v Mostah in ga vprašal, če bi hotel zanj prodajati sedeže. Naročil mu je, naj jih prodaja po 30 lir. Neznanec ga je pri pohodih okoli kupcev spremljal in ugotovilo se je, da je ta ob-toženčeva trditev resnična. Ko se pri Cizerlu ni mogel sporazumeti za ceno, se je šel posvetovati z njim, ali je voljan pristati na ceno, ki jo ponuja Cizerle. Cizerlu je prodal 25 sedežev za 750 lir. Dobil je za nagrado 60 lir. Priče so Izpovedale, da je bil ukradeni zaboj tako težak, da ga en človek sam ni mogel odnesti. Obtoženca je neki mehanik opozoril, da so bili sedeži ukradeni trgovcu Remcu in je zato moral vedeti, da prodaja ukradeno blago, čeprav trdi, da se mu nista zdela sumljiva ne blago ne neznanec. Senat je Emila spoznal za krivega samo prestopka po 333-2. da je prodajal blago, za katerega jc vedel, da je sumljivega izvora. Naložil mu je dva meseca strogega zapora in 50 lir denarne kazni. Plačati mora še odškodnine 156 lir. Dolgotrajne pravde zaradi prodaje polšjega kožuščka že več mesecev je v teku pred okrožnim sodiščem kazenska zadeva zoper nekega ljubljanskega kiznarja in njegovega pomočnika, ki jima je M. G. zaupala v prodajo polšji kožuh. Baje sta ji obljubila, da ga bosta prodala za 3000 lir. Ko pa je bil prodan, sta ji dejala, da sta dosegla samo ceno 1600 lir. Ovaditeljica se je čutila pre-varjeno in je bila mnenja, da sta ga prodala dražje, del kupnine pa pridržala zase. V zadevi je sodnik poedinec dr. Rant že dvakrat razpravljal, pa je bila razprava vedno preložena zaradi zaslišanja novih prič. Tretjič pa ni bilo enega izmed obtožencev in sodnik je moral znova odložiti odločitev. Vendar se je kljub temu razpravljalo. Zaslišana je bila prodajalka neke druge trgovine s krznom, v kateri je bil predmetni plaSč kupljen kot nov. Izpovedala je. da je Slo za plašč iz kožuščkov mladih polhov in da zato razmeroma ni bil drag. Dražji bi bil, ko bi bil izdelan iz kožuščkov starejših polhov. Ovaditeljica oziroma njen mož je plačal zanj 2400 din. Po mnenju prodajalke bi se plašč po enem letu ne mogel prodati za 3000 lir, čeprav je bila takrat konjunktura za krznene izdelke. Ovaditeljica glede cene, ki jo je plačala pri nakupu ni bila soglasna s prodajalko. Trdila je, da je dala zanj najmanj 3000 din. Ker pa ga m sama plačala, bo zaslišan še njen mož. Tatvine v pijanosti 34-letni Karel Vizjak ima za seboj že zelo pisano preteklost. Mož je sedaj brez službe. 12. marca je bil gost v gostilni Na-bavljalne zadruge železničarjev. V pijanosti je odnesel nekemu Saksidi 760 lir vredno zimsko suknjo in rokavice. Toda že pol ure po tatvini, ko se je malo streznil, je suknjo oškodovancu vrnil. Vizjak za svoje prejšnje kazni ni imel preveč dobrega posluha. »Bil sem kaznovan za same malenkosti z majhnimi kaznimi,« se je izgovarjal. >No, bo pa danes malo večja porcija.« ga je dobrodušno zavrnil sodnik in ga obsodil zaradi navadne tatvine na 2 in pol meseca strogega zapora in 1 leto izgube častnih pravic. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave oo aeiavnUun on la u> 18.15. on oedeljan in praznikih ot 10.30 14.30 16-30 ID 18.30 Kino Matica Tel. 22-41 Poezija ljubezni kresne noči in glo-ooka drama razdvojene duše v filmu KRESNA NOČ Gertrud Meyen, Anna Dammann, Otto VVernlcke ■ »I.Nti l.MO.N - IKLr.ru> £Z--i. Tehnično nelosegljiv prikaz letalskih akrobacij PUSTOLOVCI V ZRAKU Lepa Rita Hayworts se bori za ljubezen postavnega, simpatičnega Gary Granta KINO SLOGA — TELEFON 27-90 .Sedma nebesa« v italijanski kinematografiji boste našli v filmu IZKRCAL SE JE MORNAR Najboljše delo velikih umetnikov: Amedeo Nazzari in Doris Duranti « Še eden, ki je bil »po nedolžnem kaznovan 581etni Janez štrajher je utajil 700 lir, ki mu jih je dala K. M. za nakup premoga. Izgovarjal se je, da je pravzaprav porabil zase le dve liri, ves ostali denar pa da je izgubil. Na policiji je res prijavil izgubo 600 lir. Priče pa so izpovedale, da je ves tisti dan, ko je dobil denar za premog popival v gostilni. Njegov kazenski list ni prazen in ko ga je sodnik vprašal, kako je prišlo, da je bil že kaznovan, je kratko odvrnil: *Je kar prišlo, nič ne vem zakaj. Ja, je kar prišlo. Da bi se upiral, ni bilo za misliti, bi še več dobil.« >Torej ste bili po nedolžnem obsojeni.? je hudomušni sodnik nadaljeval svoje poizvedbe. »Menda že.« Zakaj je bil kaznovan, ni hotel priznati. Sodnik pa je seveda vedel, saj je imel pred seboj kazenski li&t. v katerem so zabeleženi vsi grehi. Strajher je bil obsojen po JI 318-1,2 na dva meseca strogega zapora in eno leto izgube častnih pravic. Oškodovancu mora povrniti 700 lir. DNEVNE VESTI Minister Pavolini na razstavi umetnikov pod orožjem Minister ljudske pro-svete Pavolini je posetil v razstavni palači v Rimu umetniško razstavo italijanskih likovnih umetnikov pod orožjem. Minister Pavolini se je zanimal za vsako posamezno razstavljeno umetnino. Poudarjal je značaj novega umetnostnega prikaza bitke in izrazil svojo pohvalo razs-tavljajočim umetnikom. Minister Pavolini je odredil, da se kupijo številne umetnne za nvr: ♦ -~tvo ljudske prosvete. — Na polju slave je padel na afriš'em bojišču narednik Felice Piroli, star 23 let. Rodom je bil iz Palvareta pri Cremoni. Pokopan je južno od Fuke. Kot prostovoljec je odšel dne 1. aprila 1939 v Severno Afriko. — Strela treščila v skupino ljudi. V itrijskih planinah je sredi neurja treščilo v skupino ljudi, ki so se zatekli v neko pastirsko kočo. Strela je ubila pastirja Konstantina Pannozzija in njegovega osla. Ostali so bili ožgani. — §ef slovaškega generalnega štaba v avdijenei pri papežu. Papež Pij XII. je sprejel v avdijenei šefa slovaškega generalnega štaba polkovnika Tatarko in njegov soprogo. V njegovem spremstvu je bil legacijski svetnik pri slovaškem poslaništvu v Vatikanu. — 15. in 12. sin! V Castiglionu d' Usola je rodila te dni Sonzognijeva mati svojega 15. sina. ki je zdrav in čvrst. Ob roj- stvu 15. sina je izročil novarski Zvezni tajnik rodbini Sozogni Ducejev poseben dar v denarju. 2ena Josipa Scachiia v Comu pa je rodila svojega 12. sina! Otrokov oče je poklonil ob tej priliki 12.000 lir za razne dobrodelne namene. — Spalatski Zvezni tajnik med bojevniki proti partizanom. Agencija »Agit« poroča: Zvezni tajnik v Spalatu je v spremstvu spaiatskih prvakov in skvadristov posetil v Z^dvariu in v Lovrecu bojevnike, ki sc razmeščeni v tamošnjem okolišu. Spregovoril je z njimi izpodbudne in bo-drilne besede. Zvezni tajnik je razdelil vsem bojevnikom omenjene cone razna darila in cigarete. V Lovrecu se je deli časa zadržal med Črnimi srajcami in med tovariši napadalnega bataljona, ki jim je izrazil pohvalo Stranke za hrabro akcijo in borbo, ki jo zmagovito vodijo proti komunističnim partizanom. ^- Nov spalatski časnik. Kakor poroča »Agit«, je pričel izhajati v Spalatu nov časnik »Spalato Rurale* (Kmečki Split). Novi Časnik je propagandno kmečki list. ki ima namen popularizirati med kmečkim življem najsodobnejše znanstvene in poljedelske tehnične pridobitve. Prva številka hovega časnika vsebuje tople pozdravne besede, ki so jih naslovili na kmetsko prebivalstvo. Prefekt spalatske pokrajine. Zvezni tajnik in škof spalatske škofije dr. Bonefacic. — Nagrade šest milijonov lir poljedelcem. Iz Rima poročajo: Po poročilih, ki so jih poslali prefekti, je razbrati, da je dosegla vsota .določena po krajevnih finančnih ustanovah in hranilnicah ter name- njena nagradam poljedelcem za pozne poljske pridelke, znesek šest milijonov lir. — Nov obsežen italijansko nemški slovar. Italijanski zavod za germanske študije v Rimu je pripravil ob sodelovanju številnih nemških ter italijanskih znanstvenikov nov, obsežen italijansko nemški slovar, sestavljen z učenjaško temelj itostio. Ta slovar bo služil vedno tesnejšim obojestranskim kulturnim odnošajem. — I bila ga je strela pod drevesom, kamor se je zatekel pred nevihto. Nad Dogorono v Vipaccu se je razdivjalo neurje. Sredi grmenja in bliskanja je treščilo v veliko drevo, pod katero se je zatekel pred nevihto 36 letni kmetovalec Ivan Laurenti iz Vipacca. Oplazila ie tudi nesrečnega Laurentija, ki so ga našli pod drevesom vsega zogljenelega. Pokopali so ga na domačem pokopališču v Vipaccu. — Štorklja v avtobusu. Iz Pescie poročajo: Gospa Ada Milena Nanni iz Stiappe se je peljala z avtobusom po oDravkih v bližnje mesto. Cim se je avtobus pričel pomikati, je začutila Nannijeva porodne bolečine, ki jih je pa prenašala s takšno mirnostjo, da niso sopotniki razen njene sorodnice, ki je sedela z njo v kotu avtobusa, niti opazili, da je sredi vožnje zagledala luč sveta zdrava, krepka deklica. Sele ob postanku v bližnjem mestu, kjer je morala Nannijeva izstopiti, so doznali za novico in so materi iskreno čestitali k nenavadnemu, srečnemu porodu. — Smrt senatorja A gost ini ja. V Perugiji je umrl senator Cesare Agostini. Pokojni senator je užival sloves znamenitega psihiatra. Kot strokovnjak v tej medicinski stroki je deloval dolgo vrsto let na psihiatrični kliniki perugijske univerze. — Strankin podtajnik Dopolavorov komisar. Za komisarja Dopolavora je bil imenovan Podtajnik stranke Marijo Far-nesi. — Novi podpredsednik konfederacije trgovcev. Za podpredsednika konfederacije trgovcev in za komisarja lesne federacije je bil imenovan prefekt Viljem Montani. — Smrt drznih plezalcev. Kakor poročajo iz Torina, sta hotela vneta planinca 20 letni dijakinja Marija Esmeralda Tor-naghi in 23 letni Mario Lattes preplezati vzhodno steno Monvisa. da bi dosegla vrh. Neurje pa je preprečilo njuno namero. Mrtvi trupli obeh vnetih plezalcev so našli v nekem vodnem jarku. Verjetno jih je sila viharja vrgla s strmine v globine 400 m- — Slad ni kruh do 15. septembra. V smislu navodil ministra za poljedelstvo in gozdove je dovoljena peka sladnega kruha do izčrpanja zalog slada in ne preko 15. septembra. — Smrt znanega vojaškega kaplana, V vojaški bolnišnici v Chiavariju je umrl za posledicami bolezni, ki si jo je bil nalezel v službi, znani vojski kaplan don Giulio Penati. Kot prostovoljec se je udeležil z divizijo alpincev abeainake vojne, pozneje z oddelkom Crnih srajc španske vojne. S Črnimi srajcami je bil ob izbruhu sedanje vojne na zapadnem bojišču, pozneje z divizijo »Brennero« na grški fronti. Po zasedbi Grčije je bil katehet na neki atenski šoli. pokopan ji bil v rojstnem kraju Qieno di Vimercate. Pokojni don Giulio Penati je bil vnet pripadnik fašija. — 70 vojnih ranjencev v Stresi. Iz Milana je odpotovalo na obisk prirodnih lepot Laga Maggiore ter njegove romantične okolice 70 vojnih ranjencev. V Stresi so jih sprejel; letoviščarji in domačini, ki so jih pogostili. Zatem so si vojni ranjenci ogledali otoke Borromeo, nakar so se vrnili v vojaške bolnišnice v Milanu. — Izpodbudne besede tripolitanskega škofa. Iz Bognanca poročajo: O. Viktorin Facchinetti, tripolitanski škof, je govoril v toplicah Bognanco, kjer se nahaja na počitnicah, pred veliko množico, da posluša škofovo besedo, ki je povezala v veliki zbranosti srca Italijanov matere Italije in srca Italijanov mučene, junaške Tripolita-nije, kjer vladajo po besedah škofa Facchi-nija gotovost, zvestoba in globoko bratstvo, blagoslovljeno in ščiteno po Mariji Varuhinji, ki je božji branik proti vsakemu sovražnikovemu navalu. — Odkritje starinskih fresk. V takozvani cerkvi rožnega venca, ki je priključena pokopališču v Terniju, so odkrili med obnav-Ijalnimi deli zanimive starinske freske. Nekatere potekajo iz dobe 1300 do 1400, druge pi od 14oO do 1500. Posebno pozornost umetnostnih zgo lovinarjev vzbuja ženski lik, ki je sijajno oblikovan; v ozadju so stavbe v gotskem slogu, ki se pomembne za ikonografijo starinskega mesta. — Kaj pozno cvetoče drevo. Zdaj. ko se hitro bližGmo koncu poletja in začetku jeseni ter opažamo, kako zelo že hira večina rastlinstva in da odpada ovelo in osušeno listje lipam, divjim kostanjem, brestom i. dr. v naš h drevoredih tako. da smeti vsak dan čedalje bolj tla pod njimi, se mora imeti res za prav posebno redkost lepo cvetoče drevo. In takšno občudujemo lahko v vrtu nasproti stanovanjski hiši pcstno-hranilnič-nega uradništva ob Cesti Viktorja Ema-nuela III. Krasno drsvo, poloono robiniji ali nepravi akaciji, je izredno visoko, široko in košato, povrhu pa še vedno vse mično zeleno. Njegove veje poraščajo liho-pernati listi z jajčastimi listki. Belih metu! j a stih cvetov, ki sestavljajo viseče groz_ dičke, je pa že toliko, da je videti gotovo dobra vrhnja tretjina drevesa, kakor bi bila belo odeta.. O nenavadni, bolje rečeno redki čudi narave naj se prepriča sleherni zanimanec sam. — Naposled bodi se pri-pomnjeno, da se nahaja istovrstno drevo, to1.a znatno manjše in ne tako bujno raz-roščeno ko zgoraj omenjeno, pred starima nzkima hišicama, na konru Bohoričeve ulice odnosno ob Vodmatskem trgu. Tudi to drevo je cvetelo pred kratkim najmanj dva tedna. Zadnje dni pa se je njegovo cvetie žc povsem osulo ter so ostali na vejah od njega samo goli in ploščati stroč-ki. LJUBLJANE Razdeljevanje mleka upravičencem S'rankam. ki imaio nabavne krrižire za mleko se bo žarelo doleli^vati mleko v rristojnih mlekarnah začenši s 1 septembrom t. 1. * lj— Cenjene naročnike prosimo, da posvetilo svojo pozornost razpisu, ki ga prinašamo v dsnašnu" številki o naročbi na romane zbirke »Dobre knjige«. Vabimo jih, rai se v Čim večiem števcu nn=U>žno narcčilnesra obrazca, ki ga dan-^ni: razpis vsebuje. Knjige so za naročnike »Slovenskega Naroda* izredno poceni", tako da so dostopne najširšemu krogu čitT*eliev. Pri tem pa bodo oblegale po 200 do 300 strani, in bodo okusno opremljene, njih vsebina pa bo zanimiva in literarno polnovredna. —lj Seznami o davčnih osnovah prepara-torjev. irdelcv^lccv drož. glasbilarjev. pral-n;c. bandažistov. milarn. topihvc loja. izdelovalcev predmetov iz roževvne. gumbar-jev. kem'čnih čistilcev, kemikov, knjigovezov, kartonaž. izdelovalcev k:pov. štukater-iev. vulgin'zeriev. nasariev. cralvanizerjev, pilarjev. nožarpv. urariev. pečatarjev. gra-verjev in zlatarjev bodo razgrnjeni do 17. septembra, seznami davčnih osnov brivcev do 18 .septembra, seznami davčnih osnov mesarjev do 20. septembra, seznami davčnih osnov pekov. izdelova1cev testenin in dimnikarjev do 21. septembra, a seznami o davčnih osnevph čevljarjev bodo med uradnimi urami razgmjrni do 22. septembra v vratarievi sobi na magistratu. —lj Umrli no v Ljubljani od 21. do dne 27. avgust*: štrukelj Vincenc. 38 let, zasebni uradnik, Rokova ul. 35: Umek Ivana, roj. Jerina 66 let. upokojenka tobačne tovarne. Postojnska ul. 74; Prevrc Marija, roj. Rozina. 67 let, vdova žel. nadrevidenta, Vidovdanska c. 9: Kresal Frančiška, roj. Roječ, 76 let, vdova žel. ofioijala, Vidovdanska c. 9; Tonvc Josip. 63 let, strojni stavec, Malejsva ul. 16; Nastran Helena, roj. Mesaric. 56 let. žena železničarja. Vidovdanska c. 9: Mandič Ana. roj. Kregar. vd. Homovcc, 81 let. vdova železničarja, Vidovdanska c. 9; Ullen Franc, 6 mesecev, sin blagajnika akademske bol. blag., Okiskega ul. 18; Valenčak Jožef, 35 let, redovnik-misijonski brat, Vidovdanska c. 9; Sodja Katarina, sestra Klavdija, 79 let. usmiljena sestra sv. VInc. Pavel.. Slomškova ulloa 20: Zadnik Franc, 5 let. sin uslužbenca fin. direkcije, Strel ska ul. 10; Uhan Uršula, 80 let, žena mlinarja, Vidovdanska c. 9; Di-mic A polonija, roj. Astrež, 92 let, vdova posestnika, Gal je vica 5; Majdič F&rtunat, 37 let, uradnik Visokega komis. in upravitelj Rokodelskega doma, Komenskega ul. 12; Ogrinc Anton, 49 let, čevljarski mojster. Pod ježami 15. — V ljubljanski bolnici so umrli Kopitar Andrej, 60 let, duhovnik, Vidovdanska c. 9; Koluta Alojzij, 44 let, zidarski pomočnik. Poljane 47 pri Št. Vidu; Podbersčv?k Karol. 60 let, delavec. Okiskega ul. 27; Mahne Danijela. IO let, hči Irsarja, Grahovo 55; Kukovica Alojzij, 25 let, mestni uslužbenec. Žabjak 3; Cuš Regina, 17 mesecev, hči upok. orožn. narednika. Jezero 47 pri Tomislju. —lj Papirnate %rečice za sladoled, olupke, tramvajske vozovnice in druge odpadke nekateri malomarneži še vedno mečejo kar na cesto, čeprav so že neštetokrat lahko brali v listih, da je tako nastiljanje in smetanje ulic prepovedano Namesto da bi stopili nekaj korakov do bližnjega koška za smeti, pa vrečico za sladoled ali drugi odpadek kar nezavedno vržejo na tla, ne da bi pri tem pomislili, kako grda je tako nastlana ulica in kako slab vtis napravi na vsakogar, ki je vajen reda. To so pač ljudje, ki ne poznajo reda niti doma in ne na cesti ter jim je brezglava komoditeta več vredna kot dober glas naše bele Ljubljane. Zato spet opozarjamo predvsem mladino in velespoštovane dame. da je po mestu na primernih krajih pritrjenih 230 koškov za smeti, ki se naj jih prebivalstvo poslužuje za odlaganje odpadkov. Vse one pa. ki ljubijo red in jim je še kuj za ugled ljubljanskega prebivalstva, pa prav lepo prosimo,, naj posebno mladino opozarjajo na to grdo razvado Vse tiste, ki po ulicah smete, pa zadniikrat opominjamo s prijaznim sporočilom, da so se oblasti odločile k strožjim meram ter bodo sladkosnedneži za odmetavanje neokusnih vrečic za sladoled in drugih odpadkov po predpisih tudi kaznovani. Kar se tramvaja tiče, pa spet opozarjamo, da je v vsakem vozu na desni strani ob izhodu predaleč za rabljene vozovnice in druge odpadke, ter vse prav lepo prosimo, naj se naposiea vendar že navadijo na ta predalca tudi brez opozorila tramvajskega voznika alt sprevodnika Pohvalno moramo omeniti nekatere redke slaščičarne, ki imajo naa mizo za sladoled, na vratih in na drugih prostorih prijazna opozorila, naj kupci sladoleda ne mečejo vrečic na cesto, temveč v bližnji košek za smeti. Upamo, da boao prav v kratkem vse slaščičarne imele take napise z opozorilom, kje je najbližji košek — lj Produkcija gojencev šole Glasbene Ma_ tiče v mali Filharmonični dvorani bo dre- vi ob pol 7. uri. Nastopilo bo 24 gojencev, ki so obiskovali pouk v počitniških mesecih in sicer v klavirskem oddelku pri učiteljih Boži Cernivčevi. Olgi Kolariče-vi. Emiliji Dernovškovi, Pij i Lipovškovi, Silvi Hrašovčevi, Soncu in Marti Bizja-kovi. V violinskem oddelku pri Jurju Gregorcu. Karlu Pahorju in Karlu San-cinu ter v oddelku za čelo gdč. Karole Je-rajeve. Spored produkcije obsega 24 točk in se dobi v Knjigarni Glasbene Matice za tri Lire. Spored velja obenem tudi kot vstopnica. Starše in mladino vabimo k nocojšnji produkciji. —lj Na šoli Glasbene Matice ljubljanske se poučujejo poleg solopetja, klavirja, violine im čela vsi orkesterski instrumenti, dalje teoretični predmeti, mladinski in Šolski zbor ter deklamacije. Vpisovanje se je začelo danes in bo trajalo do vštevši petka 4 t. m. vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Vsa pojasnila daje pisarna Glasbene Matice v Vegovi ulici. lj— Opozarjamo, da se prične produkcija gojencev šole Glasbene Matice danes, to je v ponedeljek 31. t. m. točno ob 18. uri. —lj Izven Ljubljane, odnosno Izven kontrolne črte bivajoči dijaki se opozarjajt. naj si pravočasno preskrbe dovolilnice pristojne oblasti za prihod k popravnim »n drugim izpitom v jesenskem roku. — Iz pisarne prosvetnega oddolka Visokega ko-misariata. lj— Odrezke živilskih naKaznic za mesec avgust bo mestni preskrbovalm urad prevzemal od trgovcev, ki so oddajali že doslej odrezke njemu, po naslednjem razporedu: v torek 1. septembra od trgovcev z začetnicami A do J, v sredo 2. septembra od K do O in v četrtek 3. septembra od trgovcev z začetnicami P do 2. Od trgovcev, ki so doslej oddajali odrezke Skupni nabavni in prodajni zadrugi pri Jurčiču, bo pa prevzemal odrezke i akaznic za avgust v petek 4. septembra ter od pekov v soboto 5. septembra. Obenem bodo dobili vsi trgovci in peki potrebno zalogo v tisti množini, kakršno posamezni trgovec ali pek potrebuje za dobo 15 dni. Vsi zavodi naj prihajajo po nakazila za blago samo popoldne od 16. do 18. Naslednjo razdelitev in razpored bo mestni preskrboval-ni urad objavil o pravem času. Izrecno pa opozarjamo vse, da smejo navedene dni oddajati odrezke samo za mesec avgust, nikakor pa še ne za mesec september. Rdeči križ poroča: V tajništvu Poizvedovalnega urada, Pu-harjeva 2 1. naj dvignejo pošto iz Srbije: Ažman Mar-ja. Ačimovič I. Done, Ark Josip, Banko Stanko,, Bogojevič Desanka. Bulatovič M. Vuko. Cerne Kari, Črerne Ljubo, Dimnik Josipina. ing. Dimnik Stanko, Grobelnik Gustav, Gustinčič Ema. Hrehorič F., Jurca Branka, Jarec Ida, Janžekovič dr. Janez. Janežič Boia. cand. med., Kranjc Slavka. Koder Vida, Kambič Sonja, Kuret Ivanka, Kovačič Minka, Krnic M., prof., Kolarovič Marjeta, Kasum Marito, Kettner Emilija. Kregar Josp, Knez Zinka. Lap Matej, Lah Rajka. Lipša Marija, Mravljak Ivan. Maver Sla vica, Magolič Ludvik, Mavric Marija, Mišic Milan, Memedovič Mini, Nendl Dušan. Nendl Hile, ing. Otahal Josip, Pahor Lenči, Ponikvar Branko, Priv-šek Hinko, Petrovič Ivan, Polič Zoran. Pla-tan Bogomir, Popov Boris, Porekar Gusta, Pehani Angela, Pejcha Marjan, Pire Martina, Popovič Vera, Porekar Mladen, Porekar Justa, Požar Ivanka, Prelog Prane. Rupnik Kristina, Rakuscek Vinko, Ravljen Jelka, Rupnik Kari, Roganovič Mileva, Se-_ lan Kristi, dr. Sajevec Julka, S t rosa Marija, Stefanovič Mia, Smole Alojz, Stopar Anton, Stroas Bedrich, Stritih Franc, Slmonič Zdravko, Sajovic Lovro in Tone, Tominšek Josipina, Tehavec Mimica. Tersan H., Vr-tačnik Silva, dr. ing. Vidmar Milan, Vol-čanSek Josipina, Wolle Viki ca, Zagorjan Stana. Zertus Cecilija. V tajniltvu urada naj se javijo: Rudolf Marija. Rado Lah, Sever Josip Ivan (Pod gozdom 4), Mihelčič Mara, Vo-kovič And jela, Bas in Jul jana. Za dopisovanje s civilnimi vojnimi interni rancl v taboriščih se dobe pri poizvedovalnem uradu I. R. K. — Puharjeva 2 1 — posebne dopisnice z odgovorom po ceni 25 cent. za komad. Iz Gorenjske — Jubilej požarne hrambe v Dolu. Leta 1892 torej pred 50 leti ustanovljena in leta 1908 v dve gasilni društvi razdeljena požarna bramba v Dolu šteje 54 članov. Ima dve motorni in dve ročni brizgalni ter dve shrambi, eno v Dolu drugo pa v Beri-cevem. V obeh gasilskih domovih so bili nedavno zgrajeni stolpi za sušenje cevi. Dolski gasilci imajo tudi staro ročno briz-galno, lepo darilo zvonarja Alberta Sama-se. Tehnično prešolanje gasilcev dobro napreduje. — Nov trgovski in zadružni rejrt»ter. Sef civilne uprave je s posebno uredbo uvedel na Gorenjskem trgovsko, menično in čekovno pravo, ki velja za Nemčijo, obenem je pa odredil, da se sestavi nov trgovski in zadružni register na Gorenjskem. Okrajno sodišče v Kranju ie postalo registrsko sodišče za vso Gorenjsko vključno Mislinj-sko dolino. Za večje tvrdke kakor delniške družbe in družbe z omejeno 7:1 vezo je važno, da morajo pri prijavi predložiti pravilo odnosno družbeno pogodbo v notarski obliki oziroma napravljeno v notarskem pismu. — 95 zborovodij. V Gozd-Martuljku sta bili od 9. do 22. t. m. dve tahorenji za vzgojo zborovodij. Prvo taborenje je bilo za vzgojo zborovodkinj za žt nske zbore in udeležilo se ga je 61 žen in deklet. Učitelj je bil vodja znanega gorenjskega mladinskega zbora Sangerknaben prof. Ferdinand Grossman. Taborenja zborovodij se je pa udeležilo 34 fantov ln mož. Nedavno je obiskal to taborenje tudi Gauleiter dr. Ral-ner. Gauleiter pri gorenjskih kmetih. Oau- leiter dr. Rainer se jc mudil zadnje dni na potovanju po Gorenjskem. V Kranjir je posetil kmetijsko zadrugo. V raznih krajih ie prišel v stik z gorenjskimi prebivalci in prepiičal se je. da je prehrana Gorenjske zagotovljena. NOVA SLT*2KrNJA Gospa: — Zakaj ste pa pustili prejšnjo službo? — Gospa me je zalotila, ko sem poljubljala njenega moža. Gospod: — Pa jo vzemi, draga žena, to revico . .. PAPRIKA M A RIC H P epe rosno u a liano garantito purol Ln vendita presso 1 mlgliori oegozlantl 11 generi alimenta-rl s commestlbili talijanski rdeči poper r « Jamceno čist I V prodaji prt oolj uh trgovcih Jestvlc Ln kolonialnega blaga Din A M. MAHICH TORRE ANN CENTRALE (NAPOL!) CHIEDI AL PRIMO CHE PASSA SE... CE VPRAŠA« PRVEGA MIMOIDOČEGA ALI... de vi rlschiare 12.- Lire per comperare un blglletto e ti dira: ma certamente, e rtmpiego Ideale dl u na plecola som- ma per tentare di vineerne una molto grande. naj tvegaš 12.- Ur za nakup srečke, ti bo odgovoril: gotovo, to Je idealen posel z malim zneskom pridobiti s1 mnogo večjega BEGALA M I L I O N 1 a chi acquista ud iiglietto per L 13.- DARUJE MILIJONE 3oemu, ki si nabavi srečko za L 12.- Inserirafte »Slov. Narodu1 DRVA L Pogačnik LJUBLJANA Bohoričeva #*»r,ra 5 Telefon Na zlatih obalah boginje ljubezni Rimljani so znali uživati življenje — Na oddih so hodili k morju, gore pa s9 zanemarjali Rim stari — svetilka, ki je svetila mestu, in lokostrelee, ki jo je razbil V vročih poletnih mesecih je bil stan Rim kakor izumrl. Zato je pa vladalo ži-vahno vrvenje v bližnjih gorskih krajih ter na obali Campanie in Latia. Tam Je balo čez poletje vse polno letoviščarjev in izletnikov. Smotreno zgrajene in dobro negovane prometne zveze, zlasti ravna v Albansko hribovje vodeča Via Apia. je bila vsako nedeljo polna rimskih prebivalcev, hitečih v veliko kopališče ali na športno igrišče. Z nahrbtniki oprtani pešci so hiteli z mesta in se zavistno ozirali poa žarki pripekajočega sonca na vozove, v katerih se je vozila rimska gospoda. Iti kakor so v mirnem času pri nas dame rade sedele za volanom, tako so bile bogate Rimljanke navdušene za lepotičenje, puder, svetlo pobarvane lase. ponije, ki so na njih jahale na oddih ali za konje, vpre-žene v lepe kočije, s katerimi so se vozile z mesta. Vajeti so kaj rade držale same v rokah. V enem pogledu se je pa človeštvo močno izpremenilo, namreč v ljubezni do planin. Stari Rimljani se sploh niso navduševali za naravne lepote visokih gora. Držali so se načela, ki se ga mnogi še zdaj drže, da je najbolje ogledati si goro od spodaj. V najboljšem primeru so hodili poedinci na Etno ali Vezuv, na Albansko (Colli Alba-ni) in Sabinsko pogorje, pretežna večina je pa ostajala raje v nižinah in ob divje romantičnih bregovih Anija. Samo poslovni ljudje so potovali čez alpske prelaze. Zato je tudi razumljivo, da ne naletimo pri Liviu na nobeno lepo besedo o planinah, temveč nasprotno, samo zaničuje in omalovažuje jih. Kdor je pa v starem Rimu ljubil izpre-membo v pokrajinskih lepotah in imel dovolj denarja, je pač krenil iz Italije. Mnogi stari Rimljani so hodili v Grčijo, kamor so pri rej aLi tudi skupinska potovanja. V Smirni, lahkoživem Parizu takratne Azije, so našli dovolj razvedrila, zabave in užitka. Tam so si lahko privoščili vse. kar jim je poželelo srce. Tam so dobili tudi priporočila za zimski poset Kano-busa pri Aleksandri j i. Tu so bili bogatim letoviščarjem na razpolago naj razkošnejši hoteli, kjer so lahko po mi\i volji uživali živjenje. Ti hoteli so sloveli prav tako kakor oni v Baja. Ta Baja je bil v očeh vseh dostojnih ljudi zelo razvpit. Pesnik Mar-tial pravi nekje, da je marsikatera krepostna Rimijanka prišla v to razkošno kopališče kot poštena Penelopa. zapustila ga je pa kot razuzdana Helena. »Na zlatin obalah blažene boginje ljubezni« so se sestajali zaljubljeni parčki. Od Misenumz* do Sorrenta so se vrstile krasne vile. Kdot si je lahko privoščil ta užitek, je zbežal iz poslovnega vrvenja starega Rima v ta slikoviti kotiček oddiha in ns^tede. Ne*-polski zaliv je nudil bogatim prebivalcem starega Rima v izobilju vsega, kar si more poželeti človek. Marsikateri revmatični zakonski mož Je bil hvaležen svojemu zdravniku, če mu je po mučni potilni kuri predp^ai vroče žveplene kopeli v Baja, rja je lahko v resnici preživljal medene tedne siamnatega vdovstva. Baj& so po pravici imenoval t zavetišče greha. Tam se človek spioh ni mogel pošteno naspati. Noč za nočjo so le-toviščarji rajali in veseljačili. eni so str vozili z lepo okrašenimi čolni po morju, drugi so sedeli za bogato obloženimi mizami, tretji so plesali. Veseljačenje je trajalo navadno do zgodnjih jutranjih ur. Zelo solidni, izven letovišča stanujoči letoviščarji, niso mogli spati, ker so jih motile serenade ali preglasni prepiri dveh razburjenih tekmecev v ljubezni pod oknom. Zanimive podrobnosti o življenju v tem prošlu!em letovišču nahajamo pri starem Seneci. V starem Rimu je bil splošno znan pregovor: »Kdor se koplje v Baja, zapade ljubezni«. Na užitkov polno življenje v tem letovišču namigujeta tudi Pe-trarca in Boccaccio. In če pesnik Properz svojo lepo prijateljico Cinthvo lepo prosi, naj se nikar predolgo ne mudi tam, je njegova bojazen razumljiva. Krasnu lega in na pravljične spominja joče naravne lepote tega kraja so privabljale celo rimske vladarje, da so si dali zgraditi na gričih za mestom razkošne gradove, katerih bogastva si niti misliti ne moremu. Vile so bile tu naj razkošnejše, kar jih je poznal stari Rim. To pa ne velja samo za Baja. ali Formio. eldarodo športnikov, kjer je lahko človek, sedeč na mehkih blazinah, kar čez okno svoje vile lovil ribe. To ne velja samo za lepo pozneje po lavi iz Vezuva zasuto Stabio. kjer je bila na ledvicah bolnim in slabokrvim na razpolago cela vrsta znanih sanatorijev z mlečno kuro. To ne velja samo za Capri. sloveče po svojih marmornatih palačah po vsem svetu Tudi pred vilami in zabavišči Tibura, sedanjega Tivolija ali Antia in Tuscula. se lahko skrijejo vse palače ameriških milijarderjev ali slavnih filmskih igralk in igralcev Vsaka palači podobna vila starih Fim-Ijanov je imela svoj vrt ali park. Največje in najlepše so imele lepo negovane parke s pinjami in vodometi ter krasnimi kolonadami in paviljoni, kjer so bile stene pokrite z največjimi umetninami takratnih mojstrov čopiča. Za vilami so bila pa stanovanja sužnjev, stajo, gospodarska poslopja, kleti in vinogradi. Tudi med Ostio. ki bi zdaj zaman iskali njeno toli opevano lepo negovano obalo in Laviniem. kjer je imel Plinius ml. krasno vilo. se je razprostirala dolga vrsta vil. Caligula in Nero sta najraje preživljala poletje v svojih palačah v Antiu. zgrajenih na skalnatih, daleč v morje segajočih pečinah. Belvederski Apollo. borgheški sabljač in nešteti marmorni ostanki pričajo Še zdaj o nekdanjem razkošnem bogastvu. Sejan in Tiberius sta pa rada vabila svoje goste v hladne umetniško izgrajene votline pir Terracini ali v svoje vile v zalivu Gaeta. kjer so lahko kar z mehkih ležišč uživali pogled na sončni zahod. Cesar Avgust je imel na Capri kar 40 vil in vsaka je bila namenjena posebnemu užitku Pompeus je imel na razpolago šest krasnih vil. Tudi Cicero je rad užival živ-ljeje Na oddih je hodil zdaj v Apinum, zdaj v Tusculum. poleg tega je pa imel še šest vil. Virginius Rnfus si je pa uredil udobno zavetišče za stara leta v Alsiu blizu sedanjega Pala. 450 m dolge razvaline, pestra mozaična tla ter svinčene cevi kopalne in ogrevalne naprave kažejo, da je bil tudi VLrginius Rufus vel^k prijatelj naslade. Seveda so bile mnoge vile zgrajene m opremljene tudi za bivanje čez zimo. Start Rimljani so torej znali uživat življenje in po delu tudi prijetno počivati. Na svetu ni nič novega, izpreminja se samo oblika. Največja svetinja budhizma Deset dni trajajoče verske Kandy na Ceyfcmu Cejlon — budhistično sve t išče v Col oni bu na Cejlonu Nedavno smo obširneje poročali o največji svetinji budhizma. svetem zobu boga Budhe. Oni dan je bilo sveto mesto budhizma Kandy na otoku Ceylon središče svečanosti v počastitev te svetinje milijonov vernikov. Iz vseh krajev Indije so prihiteli verniki, da se udeleže ogromne pravljične procesije, takoimenovane sperahere«, obenem pa največje splošne verske svečanosti. Vsi romarji so gojili vročo željo, da bi največjo svetinjo vsaj enkict v življenju videli in se udeležili največje procesije. Mesto Kandv leži skoraj sredi otoka, okrog njega se pa dvigajo gore. V začetku svečanosti prihajajo po vseh gorskih potih romarji v mesto. Iz bližnjih krajev prihajajo peš, iz oddaljenejših pa na konjih ali vozeh z volovsko, pa tudi z oslovsko vprego. Pcrahera traja deset dni in obstoja iz mnogih velikih procesij, prirejenih vedno zvečer v morju tisočerih bakelj. Udeležba vernikov pri teh velikih svečanostih je vsako leto enako velika in le malo zaostaja za zgodovinsko budhistično versko svečanostjo v petem stoletju, ko so prinesli Bu-dhin zob na Cevlon in ga shranili v svetišču mesta Kandv. Ta največja budhistična svetinja je bila baje skrita v kodrih neke indijske princese. Mesto Kandy pa praznuje s perohero dvojni praznik, ki ni posvečen samo največji svetinji, temveč obenem rojstvu boga Višnu ter spominu na junaška dela velikega singalskega kralja Gadiabau, ki je priboril Cevlonu v mnogih kvrvavili bitkah več svetinj, ugrabljenih po Indijancih. Deset dni trajajoče velike procesije se prično ponoči. V prvih petih dneh se ljudstvo samo procesij ne udeležuje, šestega dne pa smatra vsak prebivalec mesta Kandy in vsak zunanji romar za svojo najsvetejšo dolžnost priključiti se procesiji. Več kilometrov daleč sega procesija, v kateri je na tisoče romarjev z bakijami v rokah. Procesije se pomikajo po ulicah in vmes plešejo plesalci v lepo okrašenih oblekah svete plese. Višek pa doseže procesija, ko se pojavi sveti slon, ki ga spremljata dva manjša I slona. Veliki slon je pokrit s krasnimi pre- : progami in na hrbtu nosi skrinjico s sve- J tira zobom boga Budhe. Slonu in njegove«* mu spremstvu sledi zopet množica plesalcev, za njo se pa pomika nepregledna vrsta vernikov. Na obeh straneh cest in ulic, po katerih se premika procesija stoje v gostem špalirju domačini. Sveti slon je ob« enem verski simbol otoka Cevlona. Proizvodnja in razdelitev italijanskih pridelkov Važno poročilo ministra Pareschija gospodarskim predstavniku! treh venezijskih pokrajin — Slovesna otvoritev IX. razstave sadja v Vermi Ljubljana, 26. avgusta Na zelo slovesen način je bila otvorjena v Veroni tradicionalna razstava breskev, ki pa obsega dejansko vse sadne vrste iz vseh italijanskih pokrajin. Temu degedku je dola poseben pomen navzočnost mini. stra poljedelstva in gozdov eksc. Pareschija. ki jo osebno otvoiil važno gospodarsko ustanovo, ki ima v Italiji, pa tudi v gospodarskih središčih inozemstva svojo veljavo ir sloves. Minister Pareschi je ob svojem prihodu v Verono najprej poročal predstavnikom stranke in gospodarstva iz treh venezijskih pokrajin. V zgo lovinski dvorani Lcggie fra Giocondo je izčrpno poročal prefektom, zveznim tajnikom ter dirigentom s ndikal-nili zavodov in organizacij, gospodarskih in poljedelskih društev vseh treh venezijskih pokrajin. Navzoč ni so b:li strankin inšpektor Fabrizi. predsedniki konfedemcij poljedelcev in poljedelskih delavcev, predsednik italijanske federacije agrarnih konzorcijev in komisarji gospo larsko poljedelskih zavodov. V svojih izčrpnih izvajanjih predstavnikom gospodarstva vseh treh venezijskih pokrajin je očrtal minister Pareschi vse aktualne gospodarske naloge, pred katere je postavljeno italijansko gospodarstvo. Obširno je predočil delavnost na raznih področjih poljedelske proizvodnje in razdelitve pridelkov. Podčrtal je enotnost najnovejših ukrepov, ki so v zvezi s proizvodnimi načrti s preureditvijo gospodarske organizacije, s točno odrejenimi nalogami, primerno odgovornostjo posameznih organizmov ter izpopolnitvijo organov, ki ] so postavljeni v službo p re hranit v en e organizacije. Spričo tega vzpore. litvenega in enotnega sestava ki je vanj vključeno tudi poljedelstvo, imajo lokalna oblastva na razpolago vsa ona sredstva, ki se morajo upo-labljati v posameznih pokrajinah, da se lahko izve lejo navodila, ki prihajajo iz središča in ki se nanašajo bodisi na proizvodnjo, bodisi na razdelitev pridelkov. Ob zaključku je dal min-ster točna navodila za. nadaljnje delovanje prefektov, zvezn h tajni1- w in dirigentov poljedelskih organizacij. po končanem poročilu je postil minister Pareschi umetniško razstavo >Veronske nagradex, o kateri smo ie izčrpno poročali, nakar je otvoril deveti nacionalni sadni sojem, ki se nahaja v prostorih palače S.ijn-micheli. Po svečani otvoritvi, ki so ji prisostvovali številni zastopniki oblaste v, stranke in gospodarskega ž-vljenja, se je minister pareschi pomudl v vseh razstavn h paviljonih ter se podrobno zanimal za krasno razstavljeno sadje. V palači Gran Guar-dia občinstvo lahko občuduje bogato razstavo, ki obsega eno najpomembnejših in tudi najbolj donosnih področij italijanskega kmetskega gospodarstva. Organizacija sejma, ki jo je z marljivim prizadevanj :.i izpoponjeval sejmski zavod, jc dovršeno izvedena v vseh podrobnostih. To omogoča vsem predstavnikom oblaste v in vsem obiskovalcem, da si ustvarijo jasno si ko o tem, koliko je bilo ii storjenega na ten področju in koliko bo še storjenega, da srt ta dragocena kultura čim bolj razvije ter oplodi, saj prinaša ■ svojim velikim izvozom italijanski trgovinski bilanci neprecenljive koristi. Bolgarska proizvodnja papirja Bolgarska papirna industrija se je navzlic vojni tudi lani zadovoljivo razvijala, če vzamemo za vso proizvodnjo papirja v Bolgariji leta 1934 35 kot osnovno število 100, je znašala proizvodnja lrta 193S 136,5, naslednjega leta 143,2. predlanskim 155,5, lani pa 20S. V prvih treh mesecih tekočega leta je znašal povpreček 211,5. Vidimo torej, da vojna ni zavrla bolgarske papirne industrije, čeprav ji primanjkuje nekaterih sirov in, zlasti celuloze. Zadnje čase res primanjkuje v Bolgariji nekaterih vrst papirja in kdor ne pozna razmer, bi mislil, da je nastalo v Bolgariji splošno pomanjkanje papirja. Temu pa ni tako. Lani se je pa proizvodnja papirja v primeri s predlanskim letom povečala za okroglo 34 c'r. Kljub temu pa primanjkuje zlasti časopisnega papirja. Toda to je zgolj posledica manjšega uvoza. Pred vojno je namreč Bolgarija uvažala znatne količine papirja in kartona. Po uradnih podatkih je uvozila predlanskim za 165 milijonov levov papirja, kartona in sirovin za izdelovanje papirja. Leta 1939 je znašal uvoz samo 146 milijonov. Razlika je nastala v glavnem zaradi zvišanja cen. Največ papirja je uvažala Bolgarija iz Nemčije. Približno polovico uvoza je odpadlo na star papir, cunje in druge sirovine za izdelovanje papirja. Za lansko leto pa še ni na razpolago statističnih podatkov. je povsem jasna, vse žide do zadnjega j* treba izgnati. Notranje ministrstvo pripravlja zdaj novo štetje židov. Zdaj bodo prešteli žide na temelju rasne pripadnosti in ne več po njihovi veri, kakor je bilo storjeno to prvotna. Zato tudi podatki niso bili povsem zanesljivi. Ko bo končano to štetje bodo oblas* i uttrenile vse potrebno tudi vpogledu ostalih 20.000 židov. Na Slovaškem je Se 20.000 Zidov Pod naslovom »Jasna besedam priobčuje slovaški list »Gard istac članek o židovskem vprašanju v zvezi z nedavno izjavo prezidenta republike dr. Tisa. po kateri bo židovsko vprašanje na Slovaškem rešeno šele, ko ho zadnii zid zapustil državo. »Gardista« ugotavlja, da je ostalo na Slovaškem še 20.000 židov in ti so najbolj prebrisani, najbolj rafinirani. Največ denarja in nepremičnin imajo v rokah prav ti židje. Židovsko vprašanje bi se ne smelo obravnavati površno in tu ni mesta nobenemu polovičarstvu. Zdaj ne gre več za židovstvo kot tako, temveč za Slovake. Zadeva Posebni okraji za žide V Sofiji se vedno bolj čuti pomanjkanje stanovanj. Oblasti so bile prisiljene seči po izrednih ukrepih, do bi Ko sem bila še mlada. . .< PAMETNA MISEL Prva gospodinja: — Povejte mi no, go* spa, kaj storite, da vasa služkinja taito zgodaj vstaja? Druga gospodinja: — V glavo mi je šinila srečna misel. Seznanila sem jo z mlc« karjem. DOBRA STRAN — Zakaj misliš, da so steklene pipe najboljše ? — Zato, ker take pipe ni treba pobirati, če pade človeku iz roke. IX Dm Mamiert Prva 80 & o m a a »Izgubil je bil umetne zobe, ko je preizkušal novo kobilo, ali se ne spominjate? Zato se ni upal odpreti ust...« »Eh kaj, saj ni bilo zaradi tega,« je rekel Frank. »A, tako je bilo? Ubogi Giles! Drugače se tako neznansko zabava, kadar je našemljen.« »Beatrice pravi, da so mu maškarade silno všeč,« sem dejala. »Menda se o božiču zmerom maskirate.« »Vem,« je rekel Maksim. »Prav to je vzrok, da ju za božič nikoli ne obiščem.« »Izvolite še malo belušev, gospa? Še krompirček?« »Ne, Frank, nisem zelo lačna, hvala lepa.« »Živci!« Maksim je zmajal z glavo. »Nič ne mara j za to, jutri ob tem času bo vse končano.« »Zatrdno upam,« je resno menil Frank. »Mislil sem že, da bi naročil, naj bodo ob petih zjutraj vsi avtomobili nared.« Živčen smeh mi je pognal solze v oči »Oh, moj Bog!« sem prhnila. »Kaj, če bi vsem braojavili, naj ne hodijo?« »Nu, ne, pogum,« je rekel Maksim. »Tej preskus-nji ne uideva, a potem nama nekaj let ne bo več treba prirejati plesa. Frank, vest mi pravi, da je čas iti domov. Kaj meniš?« Frank je prikimal, in jaz sem se kar nekam nerada vzdignila z njima; tožilo se mi je zapustiti oskrbnikovo značilno, tesno, neudobno in z drob-njarijami preobloženo samsko obednico, ki se mi ie zdela ta mah zavetje, polno miru in pokoja, ^oma smo našli godbo, ki je bila pravkar dospela. Godbeniki so razgreti in v zadregi stab v veži, in Frith, dostojanstven in resen kakor le kdaj, jim je ponujal okrepčila. Določeno je bilo, da ostanejo tudi čez noč pri nas, in ko sva jih pozdravila ter izpregovorila nekaj šaljivih besed, sva jih dala spremiti v njihove sobe, na kar jih je čakal izpre-hod po vrtovih. Popoldan se je leno vlekel naprej, kakor zadnja ura pred potovanjem, ko so kovčegi že nared in Čakaš samo še odhoda. Potikala sem se iz sobe v sobo, skoraj takisto zmešana kakor Jasper. ki je čemerno in potrto hodil za menoj. Ničesar nisem mogla storiti, da bi bila komu v pomoč; najbolje bi bilo, ko bi se bila kratko in malo umaknila iz hiše ter šla s psom na lep iz-prehod. Ko pa sem se malone že odločila za to, je bilo prepozno, in Maksim pa Frank sta hotela piti čaj; in komaj sta ga posrebala, sta se pripeljala Beatrice in Giles. Preden smo se utegnili zavedeti, je bil že večer. »Tako mi je, kakor da se vračam v nekdanje dni,« je rekla Beatrice, ko je pogledala okrog sebe. »Čestitam ti; videti je, da se spomin j aS Se vseh podrobnosti. Cvetje je prelestno .. .« Obrnila se je k meni: »Si ga mar ti razpostavila?« »Ne,« sem dejala malce osramočeno. »Gospa Dan-vers je sama vse opravila.« »Oh! Nu, konec koncev.,.« Beatrice ni dokončala stavka; obrnila se je k Franku, ki ji je molil vžigalico, si prižgala cigareto in pozabila, kaj je hotela reči. »Ste določili za postrežbo Mitchella, kakor po navadi?« je vprašal Giles. »Da.« je Maksim odvrnil. »Mislim, da se ni nič izpremenilo. kaj. Frank? In upajmo, da nismo nikogar pozabili .. .« »Vendarle je olajšanje, da smo ta mah še sami med seboj!« je dejala Beatrice. »Spominjam se, kako sva nekoč prišla ob tej uri, pa je bilo že pet in dvajset ljudi, samih takih, ki so ostali čez noč. A kako boste oblečeni? Maksim se menda tudi to pot ne bo hotel našemiti.« »Točno.» se je odrezal Maksim. »Po mojem mnenju je to zelo napačno. Mnogo več živahnosti bi bilo, ko bi se tudi ti nekoliko prilagodil.« »Si kdaj videla v Manderleyv. maškarado, na kateri ne bi bilo živahnosti?« »Ne, dragi bratec, vse je preskrbno pripravljeno. Mislim, da bi moral hišni gospodar dajati dober zgled.« »Jaz pa mislim, da je že dovolj, če si gospodinja naloži ta napor. Zakaj naj vlačim nase reči. v katerih bi komaj dihal od vročine, in se v nameček še osmešim?« »Oh, to je nesmiselno! Prav nič se ti ne bi bilo treba osmešiti! Tvoji postavi, dragi Maksim, bi se vsak kostum dobro prilegal. Ne bilo bi se ti treba ubijati z estetiko kakor mojemu ubogemu Gilesu.« »Kako bo oblečen Giles?« sem vprašala. »Ali je skrivnost?« »Skrivnost prav za prav ne,« je rekel Giles in obraz mu je zažarel. »A priznati boste morali, da sem se jako potrudil. Krojač v našem kraju se je pokazal res genialnega. Nastopil born kot arabski šejk.« »Sveti Bog« je ušlo Maksimu. »Res ne bo napačen«« se je vneto oglasila Beatrice. »Seveda si bo pobarval obraz in odložil naočnike. Turban je pravi arabski. Posodil mu ga je prijatelj, ki je bil na jutrovem ostalo pa je posnel krojač po risbi v neki reviji. Giles je kar imeniten na pogled.« »In vi, gospa Lacy?« je vprašal Frank. »Oh, bojim se, da si nisem prenategnila domišljije,« je Beatrice odvrnila. »Sestavila sem si nekakšen jutrovski kostum, da se bom ujemala z Gi-lesom, a da bi bil podoben pravemu, nikakor ne trdim. Mnogo ogrlic iz steklenih biserov in koprena preko obraza.« »Zelo ljubek mora biti,« sem vljudno pripomnila. »Oh, ni napačen, Dokaj udoben je, že to je neka). Če mi bo prevroče, odložim kopreno. Kako se pa ti oblečeJ?« i Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za tnaeratni de! tista: Ljubomir Volčič — Val ▼ Ljubljani