PRIMORSKI DNEVN
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
Leto 2. štev. 192 - Cena 3.- lire
TRST, nedelja 13. januaija, 1946
Uredništvo in uprava, Plazza Goldoni št. 1 - L Tel, it. 93806,93&07, 93808. Rokopisi ae ne vračajo
Volitve svetov na skupščini Združenih narodov
Po izvolitvi članov varnostnega •veta je skupščina Združenih narodov prešla na glasovanje, kateri izmed sedmih nestalnih članov te-Sa sveta bodo ostali v njena dve leti. Po dvakratnem glasovanju *ta dobili Brazilija in Avstralija dvotretjinsko večino, s čimer sta Postali članici varnostnega sveta *a dve leti. Po drugem neodločenem glasovanju, v katerem sta ta)eli Holandska in Poljska po 25 glasov, je žreb odločil za Poljsko, bo tako ostala dve leti v varno-■tnem svetu. Ostali nestalni člani Varnostnega sveta Holandska, Avstralija, Egipt in Mehika bodo v ■vetu le eno leto.
Nato je skupščina Združenih narodov predla na volitve članov gospodarskega in socialnega sveta, ^voljenih je bilo 17 članov, med “Jlmi ZSSR, Velika Britanija, Francija, Kitajska, Ukrajina, Kanada, Češkoslovaška, Kuba, In-^Ua, Grčija, Holandska, Belgija, NorveSka, Kolumbija in Cile.
Ker je skupščina sprejela sklep, Je po tretjem neodločenem gla-80vanju za dvetretjinsko večino do. *>« navadna večina, bo za 18. čla-gospodarskega narodnostnega, ■veta, odločilo glasovanje z navadno večino.
Ker se je zasedanje zelo zavleklo, J® Predsednik Spaak izjavil, da te-8a glasovanja danes ni mogoče izviti. Po glasovanju z dviganjem rok je bilo sklenjeno, da bo to vprašanje rešeno na prihodnjem ^s^danju, ki se bo pričelo ob 10.30 V Ponedeljek, ko je na dnevnem r®du debata o poročilu pripravljalna komisije. _____
Iranske napredne stranke ob-8c;ajo Izbiro svoje delegacije
Teheran, 12. - Tass — Osrednji odbor «Fronte svobode* ter osrednji odbor iranske ljudske stranke Porteatirata v svoji spomenici, ob-
javljeni v teheranskih listih, proti sestavi iranske delegacije na zasedanju Združenih narodov. Splošna skupščina je predvsem proti imenovanju sedanjega iranskega veleposlanika v Londonu za voditelja te delegacije.
Spomenica sveta »Fronte svobode* poudarja, da je Tagi Zale izdajal Iran v korist nekih tujih sil.
Švedska hoče med Zdruiene narode
Stockholm, 12, BBC — Na otvoritvi zasedanja švedskega parlamenta, je kralj Gustav v svoji prestolni besedi dejal, da bo na tem zasedanju parlament predložil predlog o vstopu Švedske v organizacijo Združenih narodov.
Navdušene albanskega ljudstva ob proglasitvi republike
Beograd, 12. Tass. — ATA poroča, da je albanska ustavodajna skupščina včeraj soglasno proglasila Albanijo za ljudsko republiko.
Ko je bila ob eni urt popoldne proglašena republika, so se tiranski prebivalci zbrali na ulicah in z nepopisnim navdušenjem, izražali svoje veselje.
Obsedno stonje v Neaplju
Rim, 12. — Radio London sporoča, da je v Italiji, trenotno dva milijona nezaposlenih. Izbruhnili so novi nemiri. V Neaplu se je 4.000 nezaposlenih demobilizirancev podalo na prefekturo, da bi zahtevali povečanje plače. Policija je nanje začela ' streljati, pri čemer je ranila 14 oseb. V nekem drugem kraju v bližini Neaplja so demobi-liziraaci napadli s kamenjem neko luksuzno trgovino.
V Jugoslaviji ni verskega preganjanja
Beograd, lt Tanjug. — Dojčilo Mitrovič piše v uvodnem članku »Politike* pod gornjim naslovom, da je pričel del inozemskega tiska v svojem slepem sovraštvu do vsega, kar je demokratično, te dni drzno kampanjo proti naši deželi s trditvami, da so v Jugoslaviji cverska preganjanja* In da ustvarjajo v Jugoslaviji »razcep med cerkvijo in ditavo*. To kampanjo izkoriščajo v zvezi z vestmi ki prihajajo z razprav proti duhovnikom-zločlncem, ki se morajo zagovarjati pred našimi ljudskimi sodišči. V članku je navedenih nekaj dejanj med številnimi zločini, ki so jih zagrešili duhovniki-lzdajalci.
V članku je nadalje rečeno, da je vsako besedičenje o preganjanju duhovnikov odnosno cerkve v naši državi, kleveta, ker »e hočejo zlo-
Niirnberg-obračnit s starim
Organizacija Združenih narodov pa zagotovilo trajnega in trdnega miru
Ljudstvo Primorja in Istre razpravlja o ustavi FLRJ
«mo slovansko, temvač tudi
Arijansko prebivalstvo živahno razpravlja o načrtu nove ustave Italijansko delovno ljudstvo Pokrajine se vsak dan zbira na masovnih zborovanjih ln študira o o-snutku ustave FLRJ kot o svoji ustavi.
Prebivalstvo vasice Villesse Je z masovnega zborovanja poslalo ministrstvu za konstituanto v Beograd sledečo resolucijo. Prepričani smo, da nas svobodni Jugoslovanski narodi podpirajo v borbi n ponovno vzpostavitev ljudske oblasti. Prepričani pa smo tudi, da vse to lahko dobimo le v okviru FLRJ.*
cUstavo FLRJ enoglasno sprejemamo — pravijo v svoji resoluciji vaščani Fogliana. Izpovedujemo, da J« ustava jugoslovanskega ljudstva ^ndl naša ustava.
Ob moralni podpori, ki Jo nam dajejo Jugoslovanski narodi, nadaljujemo v duhu bratstva z borbo, ki smo jo započell pred leti ln upamo. da bo tudi za nas mesta v republiki Jugoslaviji.*
Skratka, v vsem Primorju in 7®^ri prirejajo zborovanja, kjer se ^eljlto porazgovarjajo o načrtu
ustave FLRJ. Pri tem prav nič ne zaostajajo italijanske množice Kopenskega okraja. Italijanski koloni kar ne morejo verjeti sami sebi, da nova Jugoslavija tako dobro skrbi za vse prebivalstvo ne glede na narodnost. Vsi kupujejo italijansko brošuro o ustavi FLRJ. Zlasti podčrtavajo pomen agrarne reforme in jo primerjajo z dosedanjo agrarno politiko.
O priliki diskusije o ustavi FLRJ v Piranu je 751etni starček italijanske narodnosti izjavil: «Sedaj vidim, kaj je Jugoslavija in kaj je organizacija SIAU, ki zagovarja tako demokratična načela. Želim se takoj včlaniti in če je potrebno, takoj plačati članarino.* Po diskusiji o ustavi so se ankaranski koloni prostovoljno ponudili, da bodo sami popravili most prti Kopru. Dejali so • cCutlmo, da bomo kmalu gospodarji na zemlji, ki pije že dolga leta naš znoj.*
Od vsepovsod pošiljajo resolucije in pozdravljajo ustavo, ki resnično zagovarja težnje ozir. potrebe istrskega in prftiotskega slovanskega ln italijanskega ljudstva, ki hoče po teh načelih živeti v napredni ljudski republiki.
činel, ki so igrali svojo protlljud-sko vlogo za časa bojev, predstaviti kot žrtve preganjanja. Na drugi strani pa niso niti enemu rodoljubnemu duhovniku preprečili izvrševanja cerkvenih dolžnosti niti raznih drugih visokih funkcij pri naših ljudskih oblasteh. V Jugoslaviji kličejo na odgovornost samo one, ki so zagrešili zverstva nad ljudstvom. Ne preganjajo pa duhovnikov.
Kako očitno laiejo, je razvidno tuidi iz tega, da so poročali o aretaciji nadškofa pravoslavne cerkve, metropolita Josifa Mitroviča, ki je izdal za božične praznike za pravoslavno cerkev poslanico, ki jo je sam prebral. Izpolnjujoč svojo dolžnost, poziva v svoji poslanici na najzvestejšo službo domovini in sodelovanje pri delu za obnovo de-iele, poziva pa tudi k ljubezni, bratstvu in miru, ker smo vojno zaradi vztrajnosti in prizadevanja Združenih narodov, zlasti pa hrabre in junaške vojske bratskega ruskega ljudstva, zmagoslavno končali.
Članek pravi na koncu, da je to klevetanje in širjenje laži reakciji potrebno, da bi si spet pridobila svoje protlljudske položaje v deželi.
KRATKE VESTI
VARŠAVA Kakor poroča agencija Pollpress, Je znašalo prebivalstvo Varšave dne 1. Januarja t. 1. 502.527 oseb.
TOKIO. Bivšega nemftkega veleposlanika v Tokiju Heinrich Stah-nerja so zaprli v Tokiju.
Moskva, 11. Tass. — Komentar Linockega na moskovskem radiu. Numbertfki proces proti glavnim vojnim nemškim zločincem, ki je obnovil svoje delo po Novem letu, prikazuje v čedalje bolj jasni luči zločine, ki so Jih izvršili nacisti. Nakaj dni se je sodišče pečalo z individualnimi obtožbami zločincev, ki so bili voditelji hitlerjevskega poveljstva. Listine, ki so jih predložili zastopniki obtožbe, so poka. zale vlogo nemškega vrhovnega štaba pri pripravah vojne za svetovno goepodstvo Nemčije in so osvetlilo odgovornost vrhovnega poveljstva nemških oboroženih sil ter nemškega generalnega štaba za vojne zločine proti človeštvu.
Pri razpravah mednarodnega vojnega sodišča so dokazali, da je bil nemški generalni štab zarotniško gnezdo proti miru ter ognjišče a-gresije. V teh dneh ae mocamo spomniti na sporazume, dosežene med velesilami na Krimu in v Berlinu, ki so težili za popolno razorožitvijo, popolno demilitarizacijo Nemčije ter za uničenjem vseh organizacij, ki bi mogle prispevati k prerodu nemškega Imperializma. To ja eden izmed, osnovnih in važnih nalog za ohranitev miru. Na to se moramo spomniti, ko govorimo o nurnberškem procesu.
Ob tej priliki se moramo spomniti odločilne vloge, ki jo je odigrala pri zmagi nad nemškim napadalcem Rdeča, armada. Pred enim letom, in to prav v januarju, je Rdeča armada s podvojeno silo zadajala udarce nemški armadi. Sovjet, sko ljudstvo je izvršilo s tem zgodovinsko misijo, ki je zagotovila zmago nad nemškim sovražnikom, zmago nad fašističnim suženjstvom ter nudila narodom, široke možnosti preroda.
Razprav« mednarodnega vojaškega sodišča so dokazale vso odgovornost obtoženega Rosenberga, enega izmed” glavnih udeležencev fašistične zarote proti miru, ter so osvetlile zasluge Rdeče armade. I-me Rosenberga, ki je vršil funkcijo takozvanega imperialnega ministra za vzho<^«| zasedena področja, je tesno zv^foo s krutimi zločini, ki so jih zakrivili fašisti v Sovjetski zvezi.
Predhodni procesi v Leningradu, Smolensku ln Brijansku, kakor tudi proces, ki se je začel v Nikola-jevu, so odkrili nove in strašne po. drobnosti zločinov, ki jih je vpeljal Rosenbergov režim na zasedenih ozemljih Sovjetske zveze, re-
VILIK0 SINDIKALNO ZBOROVANJE
NA TRGU GARIBALDI
Enotni sindikati pozivajo vse delavce in nameščence na veliko zborovanje, ki bo danes ob 10.30 na trgu Garibaldi. To bo manifestacija moči in enotnosti tržaških delovnih množic, ki so odločene, uvelj aviti svojo pravico za boljše življenjske pogoje.
zim, ki je bil osnovan na sili in iz-trebljevanju miroljubnega prebivalstva, na uničenju kulture ter na sistematični plenitvi narodnega bogastva, itd. To je novi red, ki ga je hotel Hitler vpeljati na vsem svetu.
Rdeča armada je zbrisala z zemeljskega obličja fašistični režim, Sramoto 20. stoletja. Rosenberga so iz njegovega fotelja vrgli kar na zatožno klop.
Obnovitev procesa v Niirnbergu proti glavnim vojnim zločincem sovpada z otvoritvijo prvega zasedanja glavne skupščine organizacije Združenih narodov v Londonu. V Niirnbergu se končuje eno izmed
najbolj temnih razdobij naše zgodovine; v Londonu pa začenja organizacija. Združenih narodov novo razdobje. Ta organizacija je mogočno orodje za uničenje in odstranitev napadalne vojne.
Organizacija Združenih narodov se mora boriti za trajen in trden mir ter mora voditi borbo proti vojni. Istočasno pa se mora upirati sovražnikom mednarodnega sodelovanja, ki skušajo izmaličiti naloge, ki si Jih je nadela organizacija Združenih narodov, ter ji vsiliti funkcije, ki jih v bistvu nima. Organizacija Združenih narodov je organizacija za zagotovitev miru in varnosti med narodi.
Nove razprave proll nacističnim barbarom
Nikolajev, 12. — Mnogo nacističnih zločincev, ki so v vojnem času brezdušno ubijali, je že dobilo zasluženo plačilo. Toda razkrivajo se vedno novi zločini, nova grozodejstva. Te dni se vrši razprava proti nacističnim zločincem, ki so zagrešili številna grozodejstva v mestu ln pokrajini Nikolajev. Vsi obtoženci so — z izjemo enega samega — priznali svojo krivdo.
Prvi je bil zaslišan obtoženec Sandner. Priznal je, da je v Kijevu pod poveljstvom SS vodil oddelek, ki j« ustrelil preko 1000 sovjetskih državljanov v mesecu septembru 1941. V naslednjem mesecu Je bil premeščen v Nikolajev, kjer je na čelu varnostne policije organiziral in se sam udeleževal množičnega streljanja sovjetskih državljanov. V decembru 1941. je Sandner kot poveljnik »kazenskega* oddelka prišel v vas Nova Androvka, kjer je hllo po njegovem povelju ustreljenih 54 oseb, med njimi otroci, žene in starci.
Cesto je obiskoval taborišče sovjetskih vojnih ujetnikov v -predmestjih Nikolajeva. Njegove obiske je večinoma spremljalo streljanje in mučenje. Po njegovem nalogu so v kratkem času ustrelili 200 oseb. Leta 1942. je Sandner odredil obe-senje desetih sovjetskih državljanov, kot stražilo za prebivalce Nikolajeva. Poleg tega je bilo po njegovem povelju ustreljenih tudi 20 zdravnikov z družinami. Priznal Je tudi, da so organi SD ubili v bolnici 200 bolnikov. Prav tako je priznal streljanje 1500 civilistov, množično mučenje ter iztrebljanje Zidov in ciganov.
Sandner Je poskušal zmanjšati svojo krivdo, češ, da Je vee to storil po povelju nemškega poveljstva.
Na drugem delu razprave je bil zash&an obtoženec Berg. Po številnih pohodih po evropskih državah, j« prišel e svojo enoto v Nikolajev. Pred tem Je obiskal mesto Bende-ri, kjer je nemško orožniitvo s njegovim sodelovanjem usmrtilo v treh dneh 1500 civilitov. Ze od prvega dne svojega bivanja v Niko-lajevu, je pričel z grozovitostmi ter se takoj v začetku udeležil streljanja 28 delavcev, ki so Jih dolžili, da so nameravali podmlnl-rati nlkolajevsko elektrarno.
V drugem delu razprave je bil sča, ali je bila izvršena kakšna preiskava o odgovornosti sovjetskih državljanov, je obtoženec odgovoril: «Ne, to je bilo neposredno! Ml smo jih ustrelili. AH so bili krivi ali ne, to nas ni zanimalo!* Ugotovljeno je bilo tudi, da je obtoženec Berg osebno sodeloval pri mučenju in streljanju sovjetskih državljanov. Po Bergovem zaslišanju je bila razprava zaključena.
Brzojavka Georgijeva generaElsImu Stalinu In Molotovu
Moskva, 12. - Tass — Bolgarski ministrski predsednik Klmon Georgijev je poslal generalisimu Stalinu sledečo brzojavko:
<Pri odhodu iz Vaše starodavne prestolnice, v katero upira bolgarsko ljudstvo že stoletja svoje oči, izražam iz vsega srca v svojem imenu in v imenu svojih tovarišev Stajnova ln Jugova globoko hvaležnost za veliko pozornost, s katero ste počastili našo delegacijo med našim bivanjem v Moskvi. Po sestankih, ki smo jih imeSi z Vami, se vračamo domov zroč na utrjeno politiko večnega prijateljstva in sodelovanja med obema slovanskima deželama, — Bolgarijo in SZ — in s še globljim zaupanjem v Vas, veliki in slavni voditelj sovjetskih narodov.
Moskva, 12. — Tass. — Ljudski komisar za zunanje zadeve Sovjetske zveze Molotov je dobil od bolgarskega ministrskega predsednika Kimona Georgijeva naslednjo brzojavko:
Smatram za svojo prijetno dolžnost, da »e Vam zahvalim v imenu svojih tovarišev Stajnova ta Jugova ter svojem za prisrčen »prejem, ki smo ga bila deležni za našega bivanja v Moskvi. Prinesli bomo v našo domovino ne samo spomin na Vašo nepozabno in gostoljubno pre srtolnlco, pač pa tudi čustvo zadoščenja, ki smo ga imeli pri vsakem našem sestanku z Vami. Ti aeslan-ki so nam omogočili, da smo dosegli še večjo enotnost interesov in razumevanja mirovnih vprašanj, kar je še bolj utrdilo vezi med obema slovanskima državama*.
12 REPUBLIKE JUGOSLAVIJE
fcl'-H'
mm
Porušeno obalo v Splitu obnavljajo
irljeni dati od sebe vse, za obnovo vsega porušenega ln za i^radnjo npvega, od česar je odvisno boljše življenje, sreča in blagostanje vseh naših narodov. Pripravljeni smo, pa naj bi nam prišlo karkoli na pot In s kakršnimi koli težavami bi se morali boriti, izpolniti pod Tvojim modrim vodstvom, pod vodstvom Komunistične partije ln naše narodne vlade vse naloge, ki se postavljajo pred nas pri obnovi naše opustošene domovine.
Ob novem letu 1946, ko prepuščamo prometu ta most, plod nagega naporneiga dela, smo prepričani, da Je to najboljši dar, Tebi, tovariš Tito, in vsem našim narodom. Prisrčno Ti čestitamo k novemu letu 1946, preko Tebe pa centralnemu komitetu KPJ in zvezni vladi FLRJ.
®*ograd, 8. Tanjug. — Delavci, ^Posleni pri gradnji železniškega čez Savo, ki veže Beograd *4ttmnom, so poslali maršalu sledeč« pismo:
‘Dragi tovariš Tito! Ob »rečnem ključku dela pri obnovi savske-železniškega mostu. Tl mi, de-Vc'. ki amo sodelovali pri njegovi tagradnjl, zavedajoč se velike ^'oge obnove našega porušenega pometa ln pod vodstvom krepke »igurne roke Komunistične per-najdoslednejfte pobomdee za Pravice delavskega razreda in vseh •'aših narodov, ln ki smo delali, ker ni bila samo naša želja, temveč j'1*'1 Tvoja osebna ln želja vseh na-® narodov, sporočamo in preko FLRJ, da Je most Spo-
soben za prevoz vlakov.
Tvoj obisk na našem mostu v mesecu septembru, tovariš Tito, ln Tvoja tovariška kritika pri delu sta nam dala novih sil In poleta. Se krepkeje smo zgrabili za delo, da bi bil most čimprej zgrajen. Danes »nemo s ponosom reči, da smo kljub sabo terskim elementom, ki so izkoristili trenutno neurejenost v naši deželi In se vtihotapili na ta most, da bi ovirali njegovo izgradnjo, kljub pomanjkanju tehničnih sredstev, kljub nezadostnemu številu strokovnega kadra, kljub težkim vremenskim ln materialnim prilikam, prebrodili vse težave ln izvršili to veliko nalogo m obnovo naše dežele.
Za ceno vseh težav amo pripra-
Silos v Kolašinu
Na temelju skladi&č, ki so Jih začeli v Kolašinu graditi pred vojno, »o sedaj zgradili velik silos, ki lahko sprejme 150 vagonov žita. V silosu bodo shranjevali žito za bjclopoljskl, beranski, kolašinski ln andrijevski okraj.
Dograditev mostu preko Vrbass
v težkih bojih, ki so se vršili v okolici Jajca, Je bil porušen velik most preko reke Vrbas. Po osvoboditvi so pričeli popravljati raz-dejani most. Pri delih na mostu so delavci večkrat stavljpl! na kocko celo svoje življenje, vendar so z nalogo končali.
IZ SOVJETSKE ZVEZE
Moskva. — Povojni načrti Sovjetske zveze so tako jasni, da se jih lahko ugane brez kakršnega koli napora. Vsak sovjetski državljan jih pozna in Je pripravljen govoriti o njih vsemu svetu. V prihodnjih petih letih hočemo obnoviti vse ono, kar je nemški napadalec uničil v naši deželi. Hočemo ne »amo doseči predvojno stopnjo razvoja, ampak dvigniti jo še na višjo raven. Hočemo dvigniti življenjsko raven vseh ljudskih slojev. To »o v kratkih besedah naši povojni načrti.
Vprašal bo kdo, ali niso naši načrti utoplatični in ali nam bo mogoče Izvršiti to nalogo v državi, kjer Je bila skoraj polovica njenega ozemlja strašno razdejana. To vprašanje pa lahko postavi samo oni, ki ne pozna prilik sovjetskega življenja. Kar se tiče sovjetskih državljanov, si oni n« prikrivajo težav, ki jih čakajo. So pa vseeno polni zaupanja v uspeh. Na čem temelji to zaupanje? To zaupanje temelji na treznem računu o »lil naše države ter na točnem razumevanju virov te moči. Glavni vir te moči je državni In socialni režim naše dežele.
Ce označimo raven industrijske proizvodnje leta 1913 s 100%, dobimo naslednje številke že čas pred izbruhom druge svetovne vojne.
V ZDA je znašal indeke industrijske proizvodnje 120%, v Veliki
Britaniji 120%, v Nemčiji 131%, v Franclji 93% ln v Sovjetski zvezi 909%. V Sovjetski zvezi Je bila po-
Obnovljene naprave elektrarne Roioadstroj
veča na proizvodnja v raznih panogah industrije, ki so podlaga za razvoj vsega gospodarstva. Strojna industrija v Sovjetski zvezi J 4 predstavljala žs leta 1933. več kot 23% vse industrijske proizvodnje Sovjetske zveze, medtem ko je v Nemčiji predstavljala okrog 15%. V Sovjetski zvezi se Je izvršila tudi precejšnja sprememba pri krajevni razmestitvi Industrije. Na področju Urala Je bila ustvarjena mogočna industrija, ki Je imela odločilno vlogo med vojno, ko so bile osrednja in južna področja Sovjetske zveze začasno zasedena Govoreč o virih moči Sovjetske zveze, Js potrebno poudariti, da so poljedelstvo ža prad vojno prav korenito reorganizirali, pri &Mn*r
Je bil izvršen uspešen prehod k velikemu agrarnemu gospodarstvu. Ustavljene so bile pri tem kmečke zadruge ln kolhozi, ki ščitijo osebne koristi vsakega posameznega kmeta. To dejstvo je omogočilo Sovjetski zvezi, da Je mogla v dobi, ko so bile najplodnejše pokrajine Ukrajine, Bele Rusije in Kubana zasedene po Nemcih, obdelati tako površino zemlje, kot Je to terjala preskrba Rdeče armade in industrijskih središč z živili ter preskrba »ame Industrije s poljedelskimi surovinami.
Dejstvo, da ni v Sovjetski zvezi izkoriščevalskih razredov, omogoča resnično enotnost vse družbe ter enotno usmeritev naporov delavcev, kmetov in razumnikov.
KrvoSok
Danes čisti fašistični general Mario Robotti v Italijanski kraljevi vojski faiistiCne elemente
General Mario Robotti je bil poveljnik italijanske kraljeve redne vojske v okupirani Sloveniji. Komaj je prišel v Ljubljano, je že zahteval zase vso oblast v pokrajini, ker da je le on sposoben napraviti red. Zlasti odločno je to zahteval jeseni leta 1941., do mu z Jesenskimi vojaškimi akcijami ni uspelo zatreti partizanskega gibanja.
13. 1. 1942. je Mussolini izročil vbo oblast v ljubljanski pokrajini poveljstvu XI. armadnega zbora. Robottaju je bila torej poverjena naloga, da zlomi odpor slovenskega ljudstva in uniči osvobodilno fronto ta partizanske odrede. Takoj se je lotil zločinskega dela. Vrhovno por veljstvo H. armade na Reki je izdelalo v ta namen podroben načrt z» operacije, ki je bil strogo tajen. Imenoval se je «Ciroolare 3 C*. Strogo tajen pa je bil zato, ker je bil v popolnem nasprotju s pravili' mednarodnega prava. Vseboval je natančne določbe o streljanju talcev, ranjencev In vojnih ujetnikov, navodila za uničevanje partizanskih bolnic ta njihovega osebja itd. Robotti je določila tega načrta za Slovenijo še poostril. K temu načrtu je dodal še svoj, takozvani «Piano di prl-mavera*. Po tem načrtu je nakazal bodoče akcije proti partizanom ta način kako ustrahovati in uničiti civilno prebivalstvo ljubljanske pokrajine. Poostril Je sistem talcev, napovedal Interniranje prebivalstva, predpisoval odvzem radijskih aparatov, prepovedal vožnjo s kolesi itd. ♦Piano primavera* predstavlja odločno kršitev mednarodnega prava predvsem tudi zaradi krvavega terorja, ki ga uvaja proti civilnemu prebivalstvu.
10. marca 1942. je poslal Robotti vsem podrejenim poveljnikom okrožnico, v kateri naroča, naj začno z množičnim interniranjem prebivalstva. Pravi, da je s pomsčjo notranjega ministrstva preskrbel za internacijska taborišča, ki lahko sprejmejo mnogo ljudi. Med temi taborišči našteva Gonars, ki da je sposoben prevzeti 5.000 mož. (V Gonarsu je bilo potem interniranih ne 5.000, ampak 15.000 ljudi).
24. aprila in potem ponovno 6. V. 1942. je Robotti izdal razglas o streljanju taloev v ljubljanski pokrajini. V sami Ljubljani je bilo v naslednjih devetih mesecih z razglasi uradno objavljeno streljanje 121. talcev. Sistema talcev pa niso izvajali samo v Ljubljani, ampak po vsej ljubljanski pokrajini. Po doslej izbranih podatkih Je bilo ustreljenih 1.000 talcev. Kakšen oMj Je pri tem imel Robotti,- Je na bolj razvidno iz navodil, ki jih je dal Coronatlju, poveljniku divizije tlsonzo*: cDa bo 'ta sietem vplival na upornike tako, kakor želimo, ga je treba izvajati predvsem nad osebami, ki so pripadniki družin upornikov, ali za katere Je verjetno, da upornike podpirajo, bodisi prostovoljno ali ne. Zahtevam, da mi sporočate za posamezne kraje poimenski seznam, onih oseb, ki morajo biti po teh navodilih smatrami kot talci*.
Robotti je torej vede lagal, ko Je v razglasih o streljanju taloev trdil, da so bili kot talci postreljeni le oni, za katere Je bilo z goto-vcMjo ugotovljeno, da so krivi uporniškega delovanja.
Višek Robottljevega zločinskega početja pa se začne poleti 1942. Najprej Je odredil v Ljubljani 28., 29. in 30. junija množične racije z namenom, da odstrani iz Ljubljane dijake, akademike, brezposelne intelektualce ln mladino. Dne 7. VH. 1942. je bila v Ljubljani konferenca, katere so se udeležili general Roatta, poveljnik II. armade ter drugi višji častniki. Na tej konferenci so odobrili krvavi Robottijev načrt za vojno operacije, rušenje vasi ta množično interniranja Slovencev od 18. do 55. leta. Odredili so rekvizicije moške obutve in usnja, blokiranje zdravil, prepoved uporabe motornih vozil, ukinitev osebnega železniškega prometa, prepoved gibanja iz kraja v kraj in poostritev sistema talcev. Sklenili so, da morajo biti vsi zdravi ali ranjeni partizani brezpogojno ustreljeni. Prav tako pa je treba postreliti tudi vse moške, ki bi jih zalotili brez upravičenega razloga v kakšnem kraju izven njihovega stalnega bivališča, ali ki bi jih zalotili v coni bojišča oziroma ene, ki ao osumljeni delovanja v korist Osvobodilme-fronte. Sklepe te konference je Robotti v posebni okrožnici sporočil vsem poveljnikom oddelkov, ki 60 sodelovali v ofenzivi
15. julija 1942. je Robotti z znanim proglasom «Sloveni!* Napovedal veldke italijanske ofenzive, s katerimi naj bi zatrl osvobodilno gibanje. Ofenziva sie Je pričela že istega dne.
Med to ofenzivo je Robotti ponovno poslal poveljnikom navodila, da se morajo z-vso energijo in brez napačnega sočutja izvajati sklepi konference z dne 7. VH. 1942. Izrečno prepovE>duJe Izročanje v sojenje vojnim sodiščem tistih, ki so kakor koli sodelovali proti okupacijskim oblastem, pa četudi ae niso borili ravno z orožjem v roki. Robotti pravi dobesedno: tKdor koli se je na kakrien koti način pregreha, kdor drzi ortije, municijo, ponarejene osebne izkasnioe ali podobno, mora biti takoj na mestu ustreljen. Brezpogojno je treba izvajati ukaz o ruienju »n poiiganju hii in drugih zgradb, v kcleiih bi se ngil; kakine listine osvobodilne fronte ali v katerih bi se zalotili uporniki*. Istega dne predpisuje Robotti, da »e morajo ti ukrepi izvajati po vsej ljubljanski pokrajini ta ne le tam, kjer se vrše akcije. Razlaga tudi določilo, ki pravi, da si reši življenje tisti, ki se prostovoljno preda italijanskim četam. Pravi, da ta določba ne velja za kraje, kjer se vrše vojaške akcije. iKdor se preda italijanskim tetam v krajih, kjer ao v teku vojafke akotje, pa čeprav se trenutno ne bojuje, mora biti na mestu ualreljen»,
Vsak dan so morali pošiljati poveljniki oddelkov, ki bo sodelovali v ofenzivi, Robottlju poročila. Robotti je naravnost bolestno iskal v poročilih podatke o umorih, streljanju in požigih. Na robu poročil Je pisal številke ubitih, požganih hiš, številke v internacijo odgnanih ljudi ta jih sešteval. Cltm več je bilo govora o krvi ln ognju, tem bolj je bil zadovoljen in temu zadovoljstvu dajal duška s pripisi: «Bene, benissimo, va brne, bravo, mio campiacinvento, uno dei capoccini di meno* in po-oolino. Robotti ni užival ta se naslajal nad prelivanjem krvi samo pred vojoki, ki vidi v krvi poraz ali vsaj škodo, prizadeto sovražniku. Užival je nad krvjo zaradi krvi same, ker je krvoločnež.
Dne 3. VIII. 1942. Je poročal general Ruggero, da Je aretiral 73 prebivalcev Rakitnice, ker sumi, da simpatizirajo z Osvobodilno fronto. Na to brzojavko Je Robotti lastnoročno pripisal: «,..ni ti redu, da ntstv pri 73. osumljencih naSli načina, ki bi moral biti v vzgledKaj pravijo doToiila okroinice «J Cit Conclusione: Si vmmazza troppo poco*. (Zaključek: pobija se premalo).
Dne 6. VIII. 1942, je dobil poročilo od generala Fabbria o bojih pri Kolpi: «V boju Je bilo ubitih 9. partizanov in ujetih 32 ljudi, ki sem jih dal takoj postreliti. 40. sem jih še pridržal na zaslišanju. Porušil sem vasi Razloge, Hraševdco, Kovačev log, Okrug*. Na to brzojavko je Robotti pripisal: tBravo, Fabbril N on ha oerto i senipoli di Ruggero. Dir-gtielo a quesfultimo per telefono: Non si insisterd mai abbastanza*. C*Bravo Fabbri. Ta gotovo nima pomislekov kot jih ima Ruggero. Telefonirajte mu: Nikoli se ne terja dovolj!)
Dne 31. VIIL 1942. so fašisti v Ljubljani pod osebnim poveljstvom generala Renzo Montagne poštrelili v tovarni «Saturnus» Vido Pregar-čevo. Na poročilo o tem umoru Je pripisal Mario Robotti: «Afto com-piacimemto!*
Dne 8. IX. 1942. Je general Alcesanriro Maccario predlagal, naj »e bombardirajo iz zraka vasi Sv. Križ, Karlovci in Slinovci pri Kostanjevici. Robottlju ta predlog ni bil dovolj krvoločen. Dne 13. IX. 1942. j« odpieal: *No, prima di distruggere, ordiniamo <U mandarvi un reparto a piendere tutti gli uomini validi e fare piazza pulita*. Ali po slovensko: tUlcazujem, naj pojde v te uas* oddelek, ki naj zajame vse sposobne molke in kraj očisti. Potem fele poruhte vasi*. Vsakemu je jasno kaj je Robotti mislil pod ^očiščenjem*.
S takimi ta podobnimi navodili in pohvalami Je Robotti stopnjeval krvoločnost svojih podrejenih poveljnikov. Tekmovali so med seboj, kdo bo poročal o več ubitih osebah, o več porušenih hišah in vaseh.
Med vojaškimi operacijami j* Robotti prirejal konference, katerih so se udeleževali vsi podrejeni poveljniki.
Taka konferenca je bila 2. VITI. 1942. v Kočevju. Takrat Je izrekel besede: <Se ocoorre st fa anche i/ boic* (Se je treba, bomo tudi krvniki), Na tej konferenci je tudi jasno ta odločno povedal, da je njegov namen, popolnoma Iztrebiti odnosno izseliti Slovence iz ljubljanske pokrajine. tLevallevi dai piedi tutta la gente* (Koder hodile, znebite so vseh ljudi J. Nadalje pravi, naj jim ni mar trpljenje prebivalstva. Robotti Je bil takrat prepričan o popolni zmagi, prepričan o tem, da bo dosegel, kakor se je sam izrazil »e italijanska narodnostna meja rashri do Save tn Kolpe* in da bo tizenačil rasne meje s političnimi»,
10. IX. 1942. se je vršila konferenca v Vidmu-Krškem. Takrat je mtral Robotti priznati, da velike vojaške operacije niso dosegle svojega smotra. Zato napoveduje v svojem zločinskem besu krvavo m®-sčevanje nad slovenskim narodom in odreja: cNaj vedo, da bomo za vsakega našega, postrelili deset zapornikov*. Vse to ae Je dejansko tudi izvajalo.
Posledica zločinskega Robottljevega delovanja in njegovih navodil, ki jih Je izvrševala v ljubljanski pokrajini predvsem kraljeva vojska do zadnjega vojaka, Je bilo strašno, trpljenje slovenskega ljudstva. Po-bWh Je bilo 15.000 ljudi, kot talcev postreljenih 1000, v internacije ta ječe odpeljanih okrog 35.000 mož, žena, starcev in otrok, od katerih jih j* umrlo v taboriščnih ta Ječah preko 7.000 (samo na Rabu 4.5000). Porušenih Je bilo 10.000 hiš, opustošene cele vasi, polja ta gozdovi. Na vsa-kom koraku srečamo v ljubljanski pokrajini sledove Robottijevoga zločinskega delovanja ta ni ga kraja, ne rodbine, ki ne bi tega zločina obtoževala. Ta obtoiba je tako utetmieljena in pravična, da ne bomo nehali ebtoievati, dokler ne bo nad njim vrrečena protHčno sodba dokler na bo predylavnik redite kraljeve italijanske vojske v Ljubljani, armadni gf.veml Ma, to Robotti pripeljan v Slovenijo, na kraj svojih zločinov In tam •ojen in obsojen.
PRIMORSKI DNEVNIK
2 —
13. januarja 1948.
“Junaki iz nam nasprotne skupine,,
Firma BušiC In tovariil
Ne vsakem koraku poudarjeni in na vso moi opevani nov! red v NDH je v tistih, letih, če si ga mai-co pobliže pogledal, kaj tiele, de sl moral na lastni koil občutiti njegove blagre, kar na očlgled izgubil vso svojo sijajnoet in splahnil kot mehur iz milnic«. Dognal si takoj, da Je vse, prav vse, kar prinaša novi red hrvaškemu narodu samo videz, včasih bolj, včasih nr.anj prikupen ln bleičeč, na stvari pa vedno le videz. In prekmalu Bi nujno moral dognati tudi to, da pod tem sijajnim videzom tiči lat, prevara ln le prepogosto sproženje najtemnejših, negativnih, kali-banskih sil, ki jih človek, odkar je jel živeti v pravni zdruSbi, postavlja pod najtežji udar zakona. In dognal je s tem v zvezi trpljenje hrvaškega človeka, vsega hrvaškega naroda, tako v«llko, kot ie nikdar poprej.
Tudi po zunanjosti je tista leta nas ponosni, lepi Zagreb dobil čisto novo lice. Novi duh je hotel pre. krojiti narod tudi naznotraj, narod, o katerem je Stjepan Radič ponosno in upravičeno trdil, da je <go-lubinje čudi».
Cez noč so po Zagrebu vzniknili novi zapori, Ječe logorji, ki so nenasitno požirali vedno ved ljudi. In ni se prav nič čuditi, da je pri tem padala izbira krvavega moloha vedno na najboljše. Istočasno s temi pridobitvami, ki jih je novi red tako razsipno poklanjal hrvaškemu narodu, so jeli iz dneva v dan mučiti hrvaškega duha, ki je od nekdaj težil samo za enim: za socialno pravico, neki novi pošastni pojmi. Prav za prav so bili to priimki: Dida Kvaternik, Luburič, Tomič, Draženovič, Miloš, Kamber Itd. itd. Na vsa ta imena se j« nanizalo toliko gorja in trpljenja hrvaškega naroda, da je vsako postalo za sebe pojem. Pojem za vse čase in tiva, le preveč zgovorna priča največjih zločinskih zablod hrvaškega ustafitva in fašizma. In vsi tl priimki in pojmi so bili časovno in krajevno točno vezani: Luburič: na logor v Jasenovcu, v Gradiški, na svoje lesene barake po vsem Zagrebu, Tomič na jetnišni-oo na Savski cesti, na ustabke zapore v Zvonimirjev! ulici; Draic-novič (advokat iz Dugega sela), na Savsko cesto itd. Pa tudi hrvaški in srbski v&si širom Hrvaške so postali ti pojmi požastni po raznih kazenskih ekspedicijah, ki so od časa do časa prihajale na deželo. Pozni rodovi jih gotovo ne bodo pozabili. Prokletstvo se bo lepilo teh imen, »dok ima vijeka i Hrvata»,
Iz vseh omenjenih zaporov, ječ, logorjev so začele prihajati vesti, ena bolj strašna kot druga. Človek ni mogel sprva razumeti, kaj šele verjeti. Pa so se te vesti pokazale še prekmalu kot resnične, največkrat pa kot medel prikaz stvarnosti, ker je bila gola stvarnost ne-oplsna.
Menda je prvič pehnilo vsakega poštenega Hrvata, da pogloda stvarnosti globoko v oči, masovni po-kolj Jetnikov na nam Božič leta 19*1. v Zvonimirjevi ulici. Pionirji novega reda in cvet Hrvaštva — ustaši so to noč s krepelci ubijali na stopnišču te ustaske zgradbe stotine in stotine, ako ne tisoče mo. šklh in iensk, Srbov in Zidov. Vse to zaradi njihove »rojstne napake», ker so se pač kot taki rodili. Zjutraj so jih v zaprtih kamionih odvažali proti Maksimirju in drugam Koliko? Kdo bi mogel povedati Eno je le gotovo, da so s preostalimi, pobitimi ln razmrcvarjenimi trupli drugi dan polnili sobo, ki je bila nalaič v ta namen odrejena. Odtod se je fckll smrad razkrajajočih se trupel po vsej zgradbi, po vseh celicah, nekaj dni dolgo.
Tako se Je začelo v Zagrebu, Na Kordunu, v Liki, Bosni pa so razni Luburiči, Tomiči ln podobni že prej z nezaslišano krutostjo in pofcivi-njenostjo opravili čistko.
Glavni ravnatelj za javni red in varnost Dida Kvaternik, sin maršala ln vojnega ministra, Je iz svojega štaba v gornjem delu Zagreba vodil vse t» «akclje», vzpodbujal, fcčuval na pokolje, dajal oporo vssm, ki so si prste omadetevali s krvjo
svojega blitnjika, vežbal nove kadre »koljašev», Jih pošiljal na Specialno Izobrazbo SS in gestapu v Nemčijo in zopet uprizarjal nove in nove fcentjernejske pokolje ln noči po vsej Hrvaški.
Del ustaške nadzorne službe, UNS, ki je imela nalogo zatirati in preganjati vsako politično delavnost, ki je bila po mišljenju teh psihopatov naperjena proti »novemu redu», se je te leta 1941. proti koncu, udobno namestil v ogromni zgradbi na trgu N, nasproti džamije, ki se je takrat jela graditi na osebno željo ln pobudo poglav-nika.
Izpred te zgradbe ni smel po pločniku nihče, razen ustašev. Vsak pešec se je moral umakniti na drugo stran ceste (zaradi va»nostnih razlogov, ker je bila NDH zgrajena na granitnih temeljih za večne čase, In da po naključju ne bi kdo prisluhnil, ali pa kaj preveč ali nepotrebnega videl). Glavna vrata v dvorišče tega ogromnega poslopja so bila noč in dan nastežaj odprta in promet Je bil ponoči in podnevi enako iiv. Promet avtomobilov brez oken ali z zastrtimi okni, pokritih kamionov, ln le od časa do časa elegantnih limuzin. Promet s človeškim blagom, promet ■ kaznjenci, ki so jih vozili na streljanje, ki so jih dovažali, da končno dele usodo s prvimi.
In v tej zgradbi Je uradoval v svoji pisarni po usta&kih načelih neki Kamber, do včeraj nepoznan šofer, ki je »vojdas prevažal blago la potnike po lepi Hrvaški. Sedaj pa eden od šefov, eden od tistih, ki so na lastno pest in brez vsake odgovornosti odločali o življenju in smrti stotin in stotin nesrečnih pripornikov, ki Jih Je zla usoda spravila semkaj.
Najtemnejša doba v zgodovini hrvaškega naroda, doba novega reda, je izvrgla in spravila na površino samo nove ljudi, kalibanske narave, ki »o med seboj kar tekmovali v izmišljanju novih krutosti, novih načinov mučenja in povzročanja trpljenja vsakemu poštenemu Hrvatu ln celemu narodu.
Kamber je postal sedaj vsega-mogočen. Vsak dan Je imel svoboden pristop k samemu poglavniku. In to ni malo. Ko si se moral sicer prerivati ves dan skozi strale in patrulje v gornjem mestu, da si mogel priti do banskih dvorov, kjer je rezidiral hrvaški kvizling.
Kot vsi ti gospodje šefi, tako je Imel tudi »gospodinj Kamber čez glavo posla da vzdržuje, v resnici, da rešuje novi red že ob sami zibelki.
Za to svoje tako važno opravilo je imel vrsto zanesljivih pomočnikov. Vse t« pomočnike so med seboj nerazdrutno povezovala vedno nova zločinstva. Ta nerazdružna povezanost, kot je bilo pričakovati, se Je Izkazala »časoma za usodno, saj Jim Je bila vsaka pot nazaj zaprta, tudi tedaj, ko so te slepci videli, s kako pošastno brzlno drvi novi red v prepad.
Med temi pomočniki, podoben vsakemu drugemu, to »e pravi o-korel v zločinstvih, ki jih Je dnevno Izvrševal nad priporniki, Je bil tudi neki Bušid.
Da ni bilo NDH, ki Je »plavila na površino, kar Je bilo na dnu, najslabšega, najbolj pokvarjenega, bi Buiiča morda le malokdo poznal. Morda kak nočni veseljak iz časov, ko Je bil Bušič še v Ritz baru. Tako pa je kot drugi, tudi on prišel na glas, ki mu ga gotovo noben pošten Hrvat ni nikdar zavidal, na glas, hrvaškega «koljača» (klavca). Skupaj s Kamber jem »ta na trgu v oni ogromni zgradbi u_ radovala. In to uradovanje bo gotovo ostalo vsem, ki so ga preživeli, po svojih grozotah in mukah v trajnem spominu.
Iz dneva v dan »o romali v pisarno Kamberja in Bušiča priporniki iz ozkih, podzemeljskih celic, celic z malimi, razbitimi linami, cementiranim tlom, brez ležišč in s tenkim pokrivalom za pozimi Morda so vsi ti priporniki, ko so se vzpenjali v pisarno gospoda šefa imeli še kako upanje, korajžo, prav gotovo pa ni bilo nikogar, ki ne bi
po takem uradovanju Kamber-Bu-šiča izgubil še zadnje trohice enega in drugega.
Ker so se taka za»li*evanja» po-edinca ponavljala vsak dan, drugi dan, oziroma, čim bi bil pripornik spet sposoben, da pride zopet na zasliševanje, so se taka zasliševanja navadno že po nekaj dneh končala z živčnim zlomom slehernega. pripornika.
To pa Kamber-Bušiča ni prav nič oviralo, da ne bi nadaljevali z »zasliševanju. Tem napol norim ljudem, katerih oči so se bleščale od groze, prestanlh muk in trpljenja, »o sedaj pri zasliševanju napajali s kozarci tganja. In zato so vsi priznavali krivdo, ln dejanja, ki so jih dolžili in hiteli s tem priznavanjem, kar je bilo in kar morda niso imeli nikdar niti na mislih. In po takih zasliševanjih so jih prav kmalu odvažali kamioni v Maksi-mlr ali na Rakov potok, hrvaški Katin.
Zahvala tovariša Bevka
Vsem odborom, organizacijam in posameznikom, ki so mi za novo leto poslali tovariške pozdrave in voščila, se najtopleje zahvaljujem v prepričanju, da bomo v letu 1946. dosegli priznanje vseh svoboščin in pravic, za katere smo se borili.
FRANCE BEVK, predsednik PNOO za Slovensko Primorje in Trst ln SIAU za Jul1j*ko krajino
Slovensko narodno gledališče za Trst In Primorje,
bo danes 13. t. m. gostovalo v Kopru in Valdoltri in sicer s predstavami: v Kopru, v gledališču S. Chiara, ob 15. uri, Golarjeva: «Vdova Ro91inka». ob 20. uri Benedettljeve: «Rdeče rože*, v Valdoltri v senatoriju
ob 20. uri Zupanov: cAndante patetico».
Gledališče bo tudi gostovalo danes v nedeljo 13. t. m. ob 16. uri v Nabrežini v Cuharijevi dvorani. Vprizorilo bo Golarjevo «Vdova Rošlinka*, komedijo v treh dejanjih.
Vsem organizacijam Zveze antifašistične mladine Julijske krajine
Začasni Glavni odbor ZAMJK sporoča, da je I. Kongres Zveze antifašistične mladine Julijske krajine zaradi tehničnih ovir preložen. Vsem organizacijam bomo še pravočasno javili, kdaj se bo Kongres vršil, da bodo lahko poslale svoje delegate.
S pripravami za Kongres naj se povsod nadaljuje. Odbori antifašistične mladine naj pošljejo odboru zbrani denar za stroške Kongresa.
DIJAŠKA MATICA
Kmetje hočejo soodločati o delu kmetijskega združenja
Zadnje dni »e vršijo konference kmetovalcev in članov Kmetijske nabavljalne ln prodajne zadruge v vseh krajih, kjer te zadruge delujejo.
ZVU Je namreč prepustila Pokrajinsko kmetijsko združenje (Con-sorzio agrario provinciale) v roke starih članov, ki naj bi odločali o prihodnjem delu tega adruienja, namesto, da bi pri tem sodelovali tudi vsi prizadeti gospodarstveniki, — kmetovalci oele pokrajine. Znano je, da so med dlani Pokrajinskega kmetijskega združenja tudi osebe močno kompromitirane za časa fašizma. Ce ZVU podpira njihovo delovanje, in jih celo uvršča v to ustanovo, naši kmetovalci tega nočejo trpeti in zato protestirajo.
Zadrutniki iz sežanskega, nabre-žinskega in miljsko-dollnskega o-kraja so izglasovali na svojih sestankih in predložili ZVU resolucijo sledeče vsebine:
»Kmetovalci, Italijani in Slovenci, protestirajo proti temu, da se prt reorganizaciji Pokrajinskega kmetijskega združenja (Consorzio agrario provinciale) niso upoštevale telje ogromne večine naših kmetovalcev. Protestiramo tudi proti temu, da bi smeli samo stari člani
odločati o prihodnji usodi omenjenega združenja, ker smo k prospe-hu istega prispevali vsi kmetovalci Iz cele pokrajine, proti svoji volji. Prisiljeni smo bili k temu, ker so fašistične oblasti razpustile nasa podobna' združenja, ki so opravljala Iste posle v naše popolno zadovoljstvo celo vrsto desetletij.
Med člani omenjenega P.K.Z. so tudi taki, ki so se kompromitirali v fašistični dobi. Nimamo zaupanja do ustanov, pri katerih imajo še vedno besedo taki člani.
Želimo, da se demokracija omenjene ustanove izvrši v sporazumu z nami in tako, da bo ustrezala interesom večine naših kmetovalcev.
Prav tako ne smemo biti ravnodušni glede poslovanja Inšpektorata Agraria in UNSE ter drugih ustanov, ki se bavijo z delitvijo krme ln drugih kmetijskih potrebščin. Tudi tu, kakor pri P.KZ., se stvari niso v bistvu nič spremenile. Naš kmet, odnosno njegovi predstavniki, niso bili vprašani za mišljenje o reorganizaciji in poslovanju teh ustanov.
Želimo, da se glede te organizacije — neslavnega slovesa — pod-vzamejo ukrepi sporazumno z našimi predstavniki in to Kmet. nab. in pr. zadr. v Trstu in kmetijskimi Enotnimi sindikati*.
Antifašisti pred goriškim sodiščem
Vsem je znano, da je dne 30. novembra p. t. zavezniška policija aretirala v Gorici tovariše. Dujc Albina, člana okrožnega SIAU za Goriško. Tovariša Dujca, starega borca za pravioe delovnega ljudstva, so že v stari Jugoslaviji preganjali reakcionarni režimi. Leta 1941. pa je bil obsojen v Trstu od izrednega faaistlčioega sodišča iz Rima na 30 let telke ječe. Sedaj, v svobodi, ga je policija zopet aretirala, kar je močno razburilo vso primorsko javnost, ki je proti takemu ravnanju protestirala s številnimi protestnimi notami na ZVU. 30. novembra je bil aretiran hkrati s tovariSem Dujcem in ravno toliko časa pridržan v zaporu, tovariš Valentinčič Ivan, tajnik okr. NOO za Kanal.
Dne 11. januarja t, 1. se je pred zavezniškim vojaškim sodiščem v Gorici vršila proti obema tovarišema, ki sta bila zadnje čase na podlagi vi«oče kavcije puščena začasno na svobodo.
Dolžili so ju, da sta organizirala nedovoljen sestanek v Kanalu 16. novembra p. 1. Kot obremenila priča j« bil zaslišan okrajni guverner za Kanalsko, ki pa Je — kot iz vsega sledi — postal naposled razbremenilna priča obeh obtožencev. Guverner Je Izjavil, da ni šlo takrat v Kanalu za redno zborovanje. Tovarig Dujc ln Valentinčič sta »e le raztovarjala s skupino bivši h političnih preganjancev 1n itisfclh tovarišev, ki so se prod nedavnim vrnili iz ujetništva v Franciji. Policija je oba tovarlža aretirala ter ju pripeljala k njemu. Nato se Je guverner sam z njima podal v Mladinski dom, kjer Je bilo kakih 40 mladeničev. »Mladeniči »o me
obkolill», je dejal guverner, »poslušal sem njihove zahteve in težnje ter obljubil vso svojo pomoč in prizadevanje, da se po tolikih letih preganjanja in vojne vrnejo v normalno življenje. Nato sem dovolil, da se zborovanje lahko nadaljuje, ker sem sam videl, da povratniki potrebujejo pomoči, ker se po tolikih letih odsotnosti niso več znašli v domačih razmerah.»
To so torej Izjave guvernerja. V njih je prisrčen izraz skupnih naporov med iskrenim zavezniškim predstavnikom ln ljudskimi antl-fasistini predstavniki. Samo sodišče ni Imelo nič proti obtožencima nasprotno, še podčrtalo Je guvernerjeve izjave. Sodnik sam pa je pripomnil, da Ima, kar se tiče delavskih bataljonov, katerim so mladeniči pripadali, tudi sam dovolj Izkušenj, ker Je organiziral in spremljal transporte iz Italije v Anglijo ln drugam. Prepričan je, da je bilo delovanje tovariša Dujca ln Valentinčiča na tistem sestanku je dejal, namenjeno samo, da se povratnikom nudi vsa mogoča pomoč in se vpeljejo v redno življenje. Nato je, sodišče »poznalo oba nedolžna ln Ju oprostilo vsake kazni.
Mi pa vemo, da so bili meseca novembra, kljub guvernerjevemu dovoljenju, da se zborovanje nadaljuje, Dujc in Valentinčič ln cela vrsta poštenih antifašistov s Kanalskega, aretirani, to pa Se po dneh in pahnjeni za več kot 14 dni v goriške zapore. Res je, da sta zdaj tovariša prosta. Morala sta pa prej prestati po nedolžnem 14 dni v zaporu. In zdaj »e nihče ne zmeni za storjeno krivico. Taki slučaji se godijo vsak dan; gorliki
zapori so polni ljudi, večina katerih ne ve za vzrok, zaradi katerega je v zaporih. Policija jih brez zaslišanja zapre, in ko pridejo pred sodišče, jih največkrat oprostijo, potem ko se od zunaj za njih zavzamejo svojci ali tovariši in položijo visoke kavcije.
Tovariš Dujc je po svoji oprostitvi hotel predočiti sodišču to krivico. Vzlic temu, da ga sodišče ni več .pustilo do besede, je v imenu vseh antifašistov apeliral, naj bi se že nehalo s takim ravnanjem na-pram postenenmu antifašističnemu ljudstvu.
Res, čas bi bil, da se vsaj sedaj neha s preganjanji in ponižanji, ki jih na Primorskem le predolgo prenašamo.
Razprava zaradi blaga
zavezniškega izvora
Istega dne sta se morala zagovarjati pred zavezniikim vojaškim sodiščem v Gorici brata Markočič Anton ln Angel s Slapnika v Brdih, borca J-A., prvi na dopustu, drugi že odpuščen iz vojaške sluibe.
Razprava nam je v svoji zapletenosti razkrila ljudi, ki so zakrivili njuno aretacijo, ki bi pa zaradi svoje preteklosti po vsej pravici spadali sami v zapor in pred sodišče.
Tovariš Angel je obtožen, <ia je dal dve klofuti bratrancu Korečič Alojziju iz Senika, l^r je za časa borbe zbežal iz rok partizanski patrulji in se zatekel k italijanskim fašistom in sl je upal zdaj njega, partizana, nazlvati s »fašistom*. A-lojzijev brat Korečič Franc, pa je za časa nemške o kupčije pripeljal Nemce v vas Podpoznlk v Brdih, zakrivil poiig vasi od strani Nemcev ln dve žrtvi. Enega brata obtožencev pa je poslal v nemško internacijo, odkoder se ni več vrnil. Ko so tega izdajalca pozneje partizani ujeli, jim je zbežal ln se ponovno zatekel v naročje okupatorja. Ta «zasluini» element — Korečič Franc — je sedaj član »Civilne policije* Julijske krajine, katero so ustanovili zavezniki.
Tovariš Angel Markočič je že vložil proti njemu tozadevno izjavo. Ker sl je upal izraziti svoje upravičeno ogorčenje proti zgoraj opl. sanim bratrancem, so mu na njegovem domu dne 27. decembra izvršili preiskavo, nato pa so ga skupno z bratom Antonom aretirali. So-di5*če ju obtožuje nezakonite posesti vojaškega blaga, zavezniškega izvora; oba pa sta dokazala s točnimi podatki, da sta blago dobila od J.A.
Razprava proti dvema bratoma partizanoma Je bila dolga ln pedantna. Ko Ju je sodišče naposled spoznalo za nedolžna — potem ko sta na ta račun prestala že 14 dni zapora — je izjavilo, da jima je zaplenjeno vse blago ne glede na to, da sta v letih vojne, ki je tako divjala po naših krajih. Izgubila vse ln da Jima je to, kar Jim je nudila J.A., res nujno potrebno.
Tovariša Antona so popolnoma oprostili, tovariš Angel pa se Je moral vrniti v zapor, da bo pred civilnim sodiščem odgovarjal za obtožbo, ki mu Jo Je naprtil bratranec — dezerter Korečič.
Danes se vrH ustanovni občni zbor *DijaŠke Matice*. To je vaien dogodek v življenju našega naroda Zdrava inteligenca, ki bo iz Sla is naroda, ki bo ostala vedno tesno povedana s svojim narodom, ki se bo zavedala, da bo njeno delo le t>daj imelo hasek in smtrel, (e bo v skladu s potrebami naroda, bo pomagala graditi in izgraditi vse naše jatvno življenje. Ves potek nate preteklosti nam jamči, da bo tako. Vsi veliki tvorci naše kulture vsi oni, ki so polagali temelje za vse naše življenje, so izlili po večini iz kmečkih nosi in so se tega vedno zavedali. Tembolj se bo to dogajalo v prihodnosti, ko nas je naša narodno-osvobodilna borba tako tesno prelcovala in povezala med seboj. Inteligenca je v tem zadnjem razdobju našega življenja razumela, da vse življenje sloni na ljudstvu, da je ona sama živ del te narodne skupnjosti. Ta zavest ji je še ostala in se bo še naprej razvijala. Vsv ga tega se je narod zavedal m je uvidel potrebo, da pomaga učeči se mladini za časa u-čenja, da bo mogla ta mladina pozneje zavzeti svoja mesta.
te tedaj ko je fašizem obsodil naš narod na smrt, je primorsko ljudstvo osnovalo tDijaško Matico* da reši svoj inteligenčni naraščaj zase. Marljivo kot čebelice, ki skrbno negujejo, čuvajo svoj zarod, je narod skrbel za to mladino. Zbiral je sredsti^a in skrbel, da bi inteligenčni naraščaj lahko rastel v znosnih materialnih razmerah in v ugodnih moralnih prilikah. Prepričanje, da se narod briga zanje, je dajalo srednješolcem in visokošol-oem zavest neke tople im:i*nne povezanosti z narodom, kot jo čuti otrok s svojimi starši. Narod je tedaj segel po samopomoči, ker je čutil v sebi močno življenjsko voljo Nešteto dijakov je moglo tedaj do končati svoje študije in staviti nar to svoje sile na razpolago narodu Zaradi t<e svoje življenjske sile, zavodi te samopomoči, zaradi tega hotenja, da uporabi za svoje življenje vsa sredstva, ki so mu bila na razpolago, je narod preživel to kruto dobo, se boril za latstno svobodo za splošna načela pravioe, enakopravnosti, bratstva med narodi in zaživel novo prekaljeno življenje.
Ze med borbo je naše primorske ljudstvo mislilo na svoje šolstvo in mu polagalo temelje. Ze tedaj je izvolilo svoje oblasti, med katere so spadale tudi šolske oblasti, je o-tvorilo šole in nastavilo učne moči. Tik po vojni je začelo organizirati svojo srednjo in ljudsko šolo. Z novo šolo je zopet nastala potreba po pomoči revnim dijakom. Ko so tolmači ljudske volje naslovili na ljudstvo poziv, da daruje za *našega dijaka», je bil odziv naravnost veličasten. Od povsod so prihajali de narni doprinosi in prispevki v na ravi. Povsod so nastali akcijski od' bori, ki so Brili to idejo samopomoči in zavesti, dq, ljudstvo samo odločuje o svojih zadevah. tPrimor-ski dnevnik* je pogostoma priobče val izkaze te nabiralne akcije. Zal pa niso mogli biti priobčeni vsi
nje naroda, njegovo trdno voljo do kulturnega, političnega in gospodarskega razvoja, je tolmačila duh časa, ki zahteva medsebojno razumevanje, tesno sodelovanje in samopomoč, ker je ljudstvo nosilec lastnega življenja in ki zahteva za radi tega medsebojno pomoč.
Društvo se bo imenovalo «Dlja-ška Matica». To ime pove vse. Tu ni mišljena samo materialna pomoč, ampak tudi moralna pomoč. Društvo ima tudi vzgojni pomen. S svojim delom bo vzgojila ^Dijaška. Mailica* naše bodoče rodove v duhu samoodgovamo®t'^ d duihu
odgovornosti za prevzete naloge, v duhu medsebojne povezanosti. Narodu bo danes postan obračun vsega dosedanjega dela in dela, ki ga je narod sam izvršil. Zastopniki naroda bodo dali novi organizaciji smernioe za nadaljne. Med drugimi važnimi dogodki v življenju našega ljudstva je ta ustanovni občni zbor tudi enako pomemben dogodek. Tudi iz tega jedra, ki ga bo tvorila tDijaška Matica*, bodo pognale nove kali za vse naše javne življenje in mlade, osvežujoče sile bodo pognale dobrodejne sokove v naše življenje.
Vsem državnim la javnim i GORICA uslužbencem
V Trstu se je ustanovil Odbor uradnikov in nameščencev državnih uradov in javnih ustanov, ki so biii po fašističnem režimu odpuščeni, ali pa so se sami zahvalili na službo zaradi političnih razlogov.
Naloga odbora je, zbrati o-sebne podatke vseh teh politi, čnih preganjancev z namenom, da čimprej predloži pristojnim oblastem skupno reklamacijo za priznanje moralnih in materialnih pravic kot pokojnine, odplačilo posameznih odškodnin, namestitev v službo.
Opozarjamo neposredno prizadete in upravičence, kot: vdove, mladoletne otroke, da se ravnajo po navodilih, ki bodo razglašeni v pokrajinskih časopisih.
Mladinski koncert
Otroški zbori iz Barkovelj, Sv.
Ivama in Skednja prirede danes 13. t. m. točno ob štirih po. poldne svoj mladinski konccrt v dvorani »Narodnega doma» pri Sv. Ivanu.
Opozorilo vsem podjetjem in trgovcem
Urad za delo v Gorici opozarja vsa trgovska, industrijska in obrtna podjetja kakor tudi proste poklice, da zapade dne 15. t. m. rok za prijavo podjetij in oeebja. Kakor je bilo že javljeno, se bo po preteku tega roka proti podjetjim, ki niso predložila Uradu za delo vpisne listine, postopalo v smislu odloka področja s posledicami, ki jih določa člen 10 Ukaza št. 13 z dne 1. 9. 1945 Z. V. U.
SploSni dohodninski davek
Javljamo, da bo splošni ukaz št. 32 Z. V. U. 13. Korpusa, ki vsebuje nove določbe o splošnem dohodninskem davku, stopil v veljavo 15. januarja 1946.
Prehrana
Sladkor in olje. V sredo IS. t. m. bodo v Trstu in pokrajini razdeljevali sledeče jestvine: Olje: 2 del na osebo za vse kategorije potrošnikov; sladkor: 200 gr vsem potrošnikom. Sladkor bodo lahko dvignili tudi bolniki, ki imajo dodatne živilske nakaznice. Dne 31. t. m. bo razdeljevanje zaključeno. Cena: olje 430 lir za liter, sladkor 125 lir za kg.
V torkovi Številki bomo odgovorili v članku »Beseda našim čitatel|emu na nekatere dopise in nasvete, ki smo jih v zadnjem času sprejeli.
podrobni izkazi, da bi lahko vsi in ob vsakem času imeli pregled o uspehu, kot so imeli pravioo do te ga. Deloma se je to tgodilo zaradi pomanjkanja prostora v listu, ki je moral narod obveščati tudi o drugih minih problemih, deloma pa tudi zaradi tega, ker naš list nekaj časa ni izhajal. Pripravljalni Pokrajinski akcijsi odbor tZa našega dijaka» prosi s tega mesta, da W ljudstvo upoštevalo te razloge in opravičilo to pomanjkljivost.
Pckrajinski, okrožni, okrajni in krajevni akcijski odbori so izvedli us e priprave za ustanovitev podpornega društva *Za naiega dijaka*, ki bo nosilo ime tDijaška Ma tloa». Med tem časom pa je te začela ta akcija vršiti svoje delo in podpirati našeiga dijaka. Ta akcija je tolmačila hotenje in strvmljt*■
Jutranji dnevnik „La Voce del popolo*4
Organ Slovansko - italijanske antifašistične zveze za Julijsko krajino bo objavil v prihodnjih dneh začenši s 15. t. m. popolen seznam vseh oseb v pokrajini (3218), ki so jih svoje dni zaprli zloglasno rižarno Sv. Sabe s pomočjo nacifašistlčnih biričev.
Vse to z namenom, da bi omogočili s pomočjo podatkov, za katero naprošamo prebivalstvo, da nam jih pošlje v čim večjem številu, ugotoviti točno ime in število žrtev.
Pošljite vse podatke na naslov: Mestni odbor SIAU, Trst, trg Ponte Rosso 2, tel. 25606 «La Voce del popolo» se pro. daja v vseh tržaških časopisnih prodajalnah.
Drugi pevovodskl tečaj
Za drugi pevovodskl tečaj, ki ga priredi Slov. prosvetna zveza, se je doslej prijavilo 27 kandidatov iD kandidatk.
Tečaj se bo vriil v Kojskem pri Gorici, začne se 20. januarja t, 1. in bo trajal dva meseca. Opozarjamo na točnost, ker kasneje dospelih kandidatov in kandidatk ne bomo sprejeli v tečaj. Tečajniki, ki so se prijavili, misleč, da bo tečaj v Bor»tu, naj se n s oplašijo, ker bo Kojskom. Krajevne potrebe so namreo pokazale, da je tudi v Koj skem nujno potreben tak tečaj. Poleg Uga bo Kojsko »prejelo tečaj nike z isto gosto.^ubnostjo, kot jih je sprejel Boršt in jim nudilo vso oporo.
Tečajnike prosimo, da prinesejo seboj: rjuhe, odeje, krožnik in jedilni pribor, brisače, milo ln prazno s lam n Ja'o. Hrano, ki jo tečajniki prinesejo s seboj, (krompir, moko, fižol, zabelo in drugo) bo uiprava tečaja odkupila.
Obiutili smo, da nismo sami
Naše ljudstvo je zopet pokazalo, kako ljubi svojo vojsko. O Božiču ln Novem letu so partizanske boU ntoe prejelo nebroj čestitk in daril. Prebivalstvo Primorske je na naj-razli&najbe načine pokazalo svojo navezanost na partizayisko vojsko na tvojo vojsko.
'ske doline so nosila dekleta pogače in »mentfie». In vsak zavitek ja imel pisemoe * čestitkami. Furlanska in slovenska mladina, istrska dekleta in žene, vse »i je odtrgalo od lastnih ust, da bi pomagalo svoji vojski. »Vi ste naša pest, vi ste naša sila in nai up», je pisalo brti ko
Ni Je tako dolgo tega, samo eno dekle v takem pisemou.
Uto je minulo, odkar so nosila dekleta partizanom za praznike košare z najrazličnejšimi, teiko nabranimi dobrotami. Teiko ju človeku daleč od doma, teiko v naporih in nevarnostih. Najbolj pa čuti domo-toije o praznikih, za Boilč, za Veliko noč, kadar je bil vedno v krogu svojih dragih, kadar je bil naj-bolf vajen čutiti druMnsko ljube-»en in domačnost. Toda takrat, ko bi te moraj spominjati domačih in boMnega drevesoa ali jatUo, takrat, ko je partizan najbolj občutil potrebo po topli besedi, takrat so te naill ljudje, ki so mu dali čutiti, da ni sam, da nešteto mater in deklet na ta dan misli nanj.
Iz Furlanije to prispevala košare » jajoi in belim peoivom, 1» flo-
In partizanske bolnice! Kaj bi o-ne brez neizmerne poirtvovalnosti primorskega ljudstva. V Furlaniji so obešali ljudi, na goriikem gradu so streljali talce, na Krasu to gorele t»si in v tržaški riiarni trupla naših borcev. Toda primorsko in i sirsko ljudttvo te ni dalo prepla-ttti. Neprestano je nosila primorska mladina pomot5 svojim borcem. Oni niso bili samo njen up. BUi so tudi njen vzgled, Ze majhni pionirčki, bi Je v šolo »ito hoditi, to notlli poito tovarišem, kadar pa to te igrali, to ŠH v partizane. 8t dandanes notijo otrooi po primorskih in furlanskih vaseh titovko. Na BovJkem je prišlo oelo do in-oidentov, ker neki protUJudski kup-
nik ni hotel dopustiti, da bi nosili otrooi to pokrivajo.
Oni, fci so največ krtvovall, — invalidi tn ranjenoi, občutijo seda) iz dneva v dan veliko ljubezen naroda do svoje vojske. Bolnice zdaj niso več skrite v hostah in bunker-jih in laije je s hrano tn zdraviti. Toda daleč od svojih, v bolnioi in brez zdravja, jt človeku še hujie, kot zdravemu med tovarisi-boroi no položaju. Zato tudi letos ob praznikih nešteta darila naie mladine in zena našim boroem v bolnicah niso Mio n to manj dobrodošla.
Mladina, hene ln moijt so st zbirali na zborovanjih in kovali načr-tr, kako bodo obdarili zlasti bolne in ranjene partizane ter ganbal-dince. Kakor v času borbe, tako tudi sedaj naši najmlajii, naši pio-nlirjl, niso hoteli zaostajati. Požrtvovalno in odločno so stopili na pot starejših, in t*i skupaj so po-krenili široko zasnovano akcijo za obdaritev junaških partizanskih boroev.
Veselje je bilo opazovati pionirje, žene in mladino Brd, ko so hiteli napravljat drva za partizanske bolnice, kjer so no okrevanju ita-Ji/an.ifti tovoriii. Požrtvovalno so
ja. masovne organizacije najtapad~\rade volje žrtvovali kri tn zdravje I San Balde, Boninov, Itd. Obenem
nejšlh delov primorske zemlje, pogorelo! openskega in drugih okrajev Primorske ter revno istrsko ljudstvo zbirali prispevke, « katerimi to nabavili nešteto zavitkov z jetMttami in drugimi potrebščinami za partizane, zlasti za one, ki se zdravijo v ra*ni& bolnicah in so na poti okrevanja.
Boroi osvobodilne vojske to biti daril nad vse zadovoljni. Oanjeni so bili nad to požrtvovalnostjo pomorskega ljudstva, ki v mnogih primerih nima niti najnujnejših potrebščin za preživljanje. Ženam, mladini in f»em drugim darovalcem so se zahvalili že ob priliki obdariti«, toda čutili so, da to še ni vse. Zato so poslali mnogo zahvalnih pisem v razne okraje širom Slovenskega Primorja in Istre.
Bordi, ki so na okrevanju v vojni bolnici Vipavskega področja Postojni, so naslovili ženam in mladini sežanskega okraja naslednje zahvalno pismo: *Z največ jim ve-hHjem smo dobili darila, Wi ste nam jih poslali ob priliki božičnih, in no-voletnih praznikov. Va-va darila nos moralno podpirajo, ker Vidimo, da
za boljšo prihodnjost domovine. Zahvaljujemo se vam za vse, kar ste za nas storili in vam zagotavljamo, da hočemo čimprej ozdraviti ln skupno z vami obnavljati naše domove. Čestitamo vam k Novemu letu z željo, da bi bilo 191/6. leto, leto uresničenja vaših davnih teženj.*
Mladini Slovenskega Primorja so bolniki in ranjenoi vojaške bolnioe v Ankaranu nasloviti sledeče pismo: *Najprlsrčnejst se zahvaljujemo za dragocena darila. Vaša tovariška ljubezen nam bo ostala v trajnem spominu. Mnogo smo čuli o mladini Primorja in Istre, Dante pa smo stvarno občutili, kako neizmerna je vaša ljubezen do nas boroev, ki smo bili ločeni od vas dolga desetletja. Skupno smo pokazali, da nas ne more nihče raz-drulUi v naii pravični borbi. Občudujemo borbo, ki Jo vi vsi vodite za priključitev k FLRJ. Najtopleje se zahvaljujemo zlasti mladini Kopra, Hkoflje, Kostanjeva, Kozine, uprav i skladišča II. reda v Kopru, Ospa, Doline, Dekanov, Urbanaev, Koštabone, Orintovca, miljskemu
Dobra srca
Tovarišica iz Ocizle je namesto rož na grob svojega nečaka, partizana, ki počiva nekje v bližini Cir-knlce, darovala 500 lir za Dljajkl dom.
Trst
Prireditev v Štorjah
Prosvetno dru&tvo «Iskra» v Sto rjah priredi ob 15 url zabavo s plesom, Šaljivo poSto ln srečolovom. Orkester: »Veseli veter». Vabljeni vsi!
Zabavni večer
Danes ob 18.30 bo na odprtem prostoru bivše Sole v Colognl, zabavni večat', ki ga prireja Odbor antifašistične mladine za Rojan.
Notica
Prosvetno drujtvo »Preinjo Marušič* priredi v nedeljo 13. t. m. ob 19.30 uri mladinsko plesno prl-r«iVtev v gostilni »Cacciatore*. Trst.
Odg. urednik DUŠAN HREŠČAK
Poizvedbe
Najprožam tovariše, ki se vračajo iz Rusije, če jim Je kaj znano o CIRILU BUDIKNA 33. Batt. Mor-tai D. Ravann* I. Carn-D. T, M 53.. rojenem 12.11.1920, naj javijo Metodu Budihna, Doremberg-Zalošče št. 7 pni Gorici. Zadnje njegove vesti smo prejeli 14. 12. 1945. iz Dona.
BRUNO GRBAC roj. 26 10. 1927. v Mokronogu stanujoč v Mokronogu 160 — Slovenija. Kdor kaj ve o njem, naj javi na naslov Cibe-.i Joie, Ricmanje 12, Trst.
MALI OGLASI
ŠIVALNI STROJ znamke »Singer*, rabljen, ln pisalni stroj ugodno prodam. Trst, vla Brunner 9.
VISINSKO SONCE »Original Ha-nau» d>n plBalnl stroj v kovčegu (s slovenskimi črkami) ugodno prodam. Go*»tUna »NUova Trieste*. Trst, via Crispl, 33.___________
VAJENCA MEHANIKA (za izdelavo koles) te bližnje okolice sprejmem takoj. Naj »e javi pri Kovačiču, vi« Rose etti 45-11.________
KISLO ZELJE, prvovrstno, v sodčkih, naprodaj, Skladišče Corso Cavour 4.	________________
ZIMSKE IN DEŽNE FLASCE SUKNJE, »ukno za moSke ln ženske obloke dobite po najnlijlih cenah v krojačtilci Clč com. Cecchini, Trst, Corso 2-II.__________________________
Goričani, mladina Tržaškega okrok- j ljudstvo ni pozabilo nas, ki smo
želimo vsej mladini, da bi v letu 191/6. srečno zaživela v FLRJ.* »Občutili smo, da niso samo na naših domovih srca, ki čutijo, ki se vesele in trpe z nami. Ne, tudi tukaj, v Iliriji, so taka srca. Občutili smo, da nismo sami, da je tukaj mladina, ki nam stoji ob strani, ki Je z nami prav za prav eno, ki nam hoče nadomestiti vsaj košček doma, ki hoče da čutimo, da ja tudi tukaj naš dom. Ko smo bili oni dan zatopljeni v misli na naše drage, so nas zdramila vaša darila in začutili smo, da tudi rH mislite nu nas, da je tukaj mladina, s katero smo se skupaj borili, trpeti in zmagali. Tovariši mladinci in mladinke, zahvaljujemo se vam is vsega sroa in kličemo vsem: tNaprej z nami, da dosežemo to, za kar so tisoči in tisoči naših najboljših prelili svojo kri*, pišejo borci Narodne obrambe idrijski mladini.
Mnogo in mnogo je Se takih zahval. Razvidno iz vseh pa Je le to, da so iako hrvatski, srbski, makedonski, kakor črnogorski, sovenskl, bosanski in Italijanski boroi povezani v skupno enoto, da trdno ttoje
Z ozirom na skorajšnjo otvoritev ln preselitev v nove prostore v vla Roma št. 22 (bivša kavarna Pltschen), nudi tvrdka „INTRA" D. Z. 0. Z. svojim odjemalcem v svojih sedanjih skladiščih v vla Zonta 7, telef. 85-43 priliko za
UGODEN NAKUP NA DEBELO IN NA DROBNO
vseh vrst železnine, raznega orodla. hl&lensklh predmetov, materiala za gradnje itd.
Lep izbor kuhtnltke emajlirane posode
odboru, Puc. Bertokov, Ankarana,! no braniku demokratičnih prida-Obrisane, Kubde, Pobegov,	bitov.
; sa/no’ ede/i se ccuziihu^.
NALIVNA PERESA znamke Mer-curis. Velika Izbira nadomestnih delov. Aurello, via Scussa 5, tel. 91348.
PREDVOJNO ZIMSKO BLAGO za plašč s podlogo prodam po zelo ugodnji ceni. Krojač Košuta, vla Raffinerla 5, Trst.
Dr. GAETTA, zobozdravnik
Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. Največja garancija. Sprejema od 10. do 12. ln od 13. do 19.	(govori slovensko)
TRST, via Torre Blanca 43
(vogal via Carducci)
Zastcpn.k za Juccslavijo JULY MAYER - TRST, Plazza della Borsa 3