(^Jtttr>nJ# ladanja) 92 številka. V Trstu, v četrtek dne 2. avgusta 1894. Tečaj XIX. „■DIITOST« izhaja po trikrat da teden v batih is-danjih ob torkih, Aatrtklh in aobotah. Zjutranje iidnnje izhaja ob ti. ari ijntraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno ladanje stane: ■a Jeden naitc . f. —.80, izven A vit rije t. 1.40 u tri meaec, . . 2.Ho , . 4,— aa pol lota ... 5.- . , „ 8.— u vm leto . .,10.— . . „IS,— Na aarsšbs brci prlliim naročnine ti ■t Jaarije sik. Po* anione Storilke se dobivajo v pro-dajalnioah tobaka v lrtttu po a nvč., * Gorici po S uri. Sobotno večerno iidaigo * Iratu M ni., v Gorici « nt. EDINOST Oglasi a« rakune po Urifu v petitu; aa naalitTf * dobolimi ^rknrni nn plačuje proator, kntiknr ob i;* navadnih »rutic. 1'u-Urin omnrtaiee in j*vneiahvnle, domači oglmo itd. *<» ričunajo po pogodbi. Vsi dopi-i naj s« >iiLjftjo urodmAtvu ; ulicn Cnj Munjo. Rokupiai »e no vra^njo. Naročnino. reklamacijo in oglaao npro-jema upravniitvo ulicu Canerma 13. Odprto reklamacije to prosto pofitniue. Glasilo alovenaketfa političnega društva za Primorsko. „ r *<«miH J« mor t > Narodne slavnosti. Zamislimo ae v minolost ta kake itiri desetletja. Takrat j« tiščal avstrijske naroda ob tla neiaproani absolutizem. Z letom 1860. jali ao isti tvobodneje dihati — pridela ae je doba aatavnega življenja: premiloatni cesar je a diplomom s dne 20. oktobra 1860. storil velikodušen aklep, da hote odtlej ae tvojimi svestimi podaniki deliti tvojo vladarsko oblatt. V amitlu omenjenega diploma dobile to po* aamične kronovine tvoje aakonodajne abore — deielae abore — in na Dnnaju te je aaanoval otrednji parlament: driavni zbor. Cetar Fran Joaip te je po tom sklepu odpovedal velikemu delu tvojih nedotakljivih vladarakih pravic na koritt tvojih narodov* podanikov. Ta valikoduini din ugotovil je naiemn milemu vladarju najsijajneie metto v tgodo* vioi vladartke hiie Habsburgov in ▼ agodo* vini driave avatrijake, kajti t tem dinom je nai vladar dokumentoval pred vtem evetom, da je njegovi driavniiki modrosti, njegovemu blagemu arou in vtemu njega hotenju le jeden konedni oilj: blagor in sadovoljnott narodov. Skrb aa blaginjo, napredek in aredo tvojih podanikov — to je bil oni trdni nagib, po katerem je nai eetar — pustivii na ttrani tleherni oair na aamega tebe in na avojo prejatno hiio — podelil narodom tvobodo iu tako odprl pot tleherni nirodnoiti, da ae more rasvijati po tvoje, da more negovati tvojo nirodno individuvaluost ter atremiti po avojih ndrodnih idejalih, teveda v soglasju t ko* rittmi in v okvirju ukupne driave. Diplom a dne 20. okt. 1860. je najdra-gooenejli dar, t katerim je oesar Fran Josip mogel osrečiti tvoje raalične ndrode. In narodi avstrijski vedo primerno oeniti ta velikoduini din slavnega Habtburga. Čut nepreoenljive uda* nosti in gorele ljubesni ntt navdaja vseh do tvojega dobrotnika na prettolu avstrijskem. Po podeljenju uatave te je tako utrdila vea med narodi in vladarjem, da ne more aruiiti late nobena aovraina tila. Viharno pluje pri nas valovje ndrodnih in politiikib borb, ali ljubeaen in udanoat do prejatne vladartke hiie je ona točka, katere ne moro dosudi in je ne doaeie nikdar penede valovje : pri* ljubljenoat naiega vladarja jo blesteč« zvezda, katere odtev iari po vtem tvetu. O tej istini nam donaia tleherni dan tijajnih dokaaov. Sleherno vetelje in aleharno bdi, kojo je naklonila boija Previdnost naii vladarski hiii, obdutijo istotako inteniivno zvesta po-daniika trca v aleharnem aelu, v poslednji borni kodi gorskega aatiija. To velja aoaebno aa mali nad narod aloventki. Razmerje med vladarjem in njega alovenakimi podaniki je toli pritrČno in divno, da moremo reči, da dinaatiiki dut nt nikjer na avetu tako raavit nego pri nai, To moramo naglaiati uprav v teh trenotkih, ko je Vladar nad oblaki na* klonil ailen udareo naii vladarski hiii, da mora iata ialovati na britki nenadni izgubi jednega najodlidnejiih avojih članov — na PODLISTEK. 101 Kmetski upov« IfrfMtMt* »MMt i«m$mfaivgm w*«> - Spual Avgust Šenoa. Prtlolil 1. P. Planinski. — — Pojdi, pojdi, boter Ilijn, rede Gubec, pa mi poroči, kaj je. Polijem ti Patano«, ker oi dobro, da prevečkrat tem zahajam. Tahijevi ogleduhi bi utegnili aumiti. Da, ali predno pojdei, reci vsekako Jani, naj se z Jurkom k meni preaeli, ako je mogoče, drugi teden. Bolje bo aanjo. Saj ai aliial, kaj mi je Kata povedala. Tako, tako I Prosim te tudi, pazi na narod, naj ne pleni in požiga. Mi aahtevamo tvojo pravico, zato ne smemo atoriti krivioe in ala. A tedaj lahko noč, boter I nagli tmrti nadvojvode Viljelma. Vladar nai plaka na izgubi svojega, po učenoati, modroati in hrabrosti odličnega strica, a v tej ialoiti družijo se žnjim zlasti slovanski narodi. To mu bodi v tolažbo v teh britkih urah 1 Z diplomom a dne 20. oktobra 1860. je odprl torej presvetli cesar narodom pot do avobodnega razvoja v n&rodnem in gospo* darskem pogledu. Ker pa je doba absolu* tiama uduiila v njih sleherno zavest, tamo-atojnojt v miiljenju in pravi zmisel ta politična prava — iz kratka: ker je narod nai dremal spanje ndrodne nezavesti, misliti jo bilo treba na primerna pota in sredstva, kako vabuditi nsrod iz spanja in kako vzbuditi v njem aaveat o svojem lastnem pravu. To je bilo težko, ogromno delo. A tedanji rodoljubi — kojih večina počiva sedaj že v hladnem grobu — ae niao plaiili dela, ampak lotili ao ae poroataane naloge, ker ao vedeli, da trdna In jeklena volja, izvirajoča iz pristnega n&rodnega navduienja in iz velike ljubezni do svojega rodu, je vsikdar jačja, nego pa aapreke, postavljene od ljudi, ki niso dobre volje. In res so tedanji rodoljubje sijajno reiili avojo nalogo: zanetili ao iakro, ki je mogočno aaplapolala v velik plamen. Narodno gibanje postajalo je od dne do dne inten* zivneje in slednjič se je razvilo tako, da je poatalo važen činitelj v politiikem življenju driave avstrijsko. Drugorodni sosedje to aa-viitno opazovali to gibanje, dokler te ni dut zavisti prelevil v čut strupenega sovraitva. Ali vta slaba volja ni mogla več zaustaviti vrtečega te kolesa: plamen alovenakega rodoljubje segal je dalje in dalje, krog rodoljubov iiril se je bolj in bolj. Narod slovenski je atopil v areno, aapridenii reano delo na polju narodne obrasbe, kulture in gospodarskega napredka. In od tedaj do danes smo dovriili lep koa dela; zasluga gre pa na tem v prvi vrati onim rodoljubom, ki ao aaČeli orati ledino in ki so v proapeh avoje ideje modro pogodili — prava aredatva. In katera ao bila ta aredatva? Dobro vedoč, da pri narodu, ki malo ali nič ne čita in nima nikakega smisla aa javna vpraianja, ae da le malo opraviti a pisano besedo, akle* nili ao vnemati aroa a živo besedo na javnih shodih in narodnih slavooatih. In alasti narodne slavnosti — prirejene v iiriih ali ožjih mejah — ao spoznali soglasno tedanji rodo* Ijubje, duhovniki in poavetni, kot najprimer* nejie sredstvo aa pouk in vzgojo ljudstva. Na alavnoatih se vnemajo aroa, na slavnostih ae apoanavajo rojaki od uajrazličnejiih krajev. A uprav tej poslednji okolnosti pripisujemo mi največo važnost, kajti zavest, da imamo mile brate in rojake na vseh straneh, da torej nismo osamljeni: ta zavest vzbuja samo* aavest in nekak ponos tudi v priprostom ljudstvu, da jame oeniti samo sebe. Zato pa je velika treća za nas, da ao prvoboritelji takoj spoznali veliki pomen narodnih slavnosti in le obžalovati moramo one rojake našo iz sedanje dobe, kateri zasmehujejo narodoe — Srečno, boter! odzdravi Ilija, in Gu-beo udari naravnost do reke Krapine, kjer au prepelje čez njo in krene proti Stobioi. XXV. Silovit jug je potegnil, motaje po nebu kopioo temnomodrih oblakov. Bilo je mirno kot v grobu, soparno, da bi poginil. In pridružil se je oblak oblaku, dokler se ni celo nebo prepreglo a temnosivim zastorom, izpod katerega ni bilo videti niti koiček modrega neba. Malo potem so jele padsti debele kaplje čim dalje bolj goste, a naposled se vlije silna ploha. Listje zadrhti, drevje vzravna veje, atudenci vr6 z belo peno, goske bež6 z dvorišča, veselo vzdigaje glave in razprostirajo poroti, u navihani otroci devajo svoje rumene glavioe vriskajo pod kap. Dve oeli slavnosti kot — otročarije. Vemo, da se večini onih, ki se v denainjih dneh cinično rogajo naiim narodnim druitvom, shodom in slavnostim, niti ne sanja, kako so vriili za* pričetno narodno delo naii predniki, sicer ne bi, ie iz hvaležnosti in pijetete, tako mrzili nailh društev in shodov. Kajti zapomnito si gospdda, da vsa sredstva, koja imamo danes na razpolago v konservativnem in .radikalnem11 taboru za borbo, za svoja načela — da vta ta sredstva ao nam ali ustvarila ali pa iirila in utrjala naša druitvainpa naie narodne slavnosti. Menite-li, da bi narod danes tako čital vale knjige in spise, da niso naša diuitva in narodno slav-noati vzbujale narod k zavesti P I Ne, naie narodne slavnosti niso nikaka igrača; tako more misliti o istih le oni, ki hoče, da narod vztrajaj v lakajstvu. Narodne slavnosti ao iola rodoljubja, šola zavesti, iola spoznanja avoje vrednosti. Zato vabimo ie jedenkrat vse naie rodoljube, da aeudeleie velike narodne slav* noati v Poatojini, kjer si podamo brat* ski roko rojaki od aeverja in od juga. Take slavnosti nimajo žaljivega namena za nikogar, najmanje pa so strankarskega značaja : take slavnosti ao najlepša prilika, da si podamo roko v miru in apravi — take slavnosti so vrie v znamenju — slovenskega rodoljubja. Slednjič ravnamo se po intenoijah vladarja samega, kateri je jasno izjavil svojo željo a oktoberskim diplomom iz leta 1860, namreč: da narodi svobodno negujejo svojo narodnoat, avojo kulturo in avojo individu-valnost. Izkoriičajmo svobodo, kojo nam je ustvaril dobri vladar sam ! Politiške vesti. Katoli&ki shod — socijalni demo-kratje. Dne 30. tu. m. pričel je svoja po* svetovanja katoliški shod v Brnu. Kakor smo že javili v večernjem izdanju od torka, bil je izvoljen častnim predsednikom grof Egbert B e 1 c r e d i, predsednikom zboro* vanju pa grof Oton 8 e r e n y i. Grof Egbert Belcredi ni mogel priti na shod, ker ga je minoli petek zadela kap. V imonu Slovencev je pozdravil zbor veleč, g, Krek. Od Škofov jo navzoč samo iko{ Brnski, dr. Bauor. Prvo zborovanje je končalo ob ya9. uri zvečer. Istega dne zvečer je bil zhod socijalnih demokratov pod milim nebom. Vsi govorniki so strastno napadali vlado, koalicijske stranko in katoliiki shod, naglaiujoč, da je minola doba resolucij ter da je ta shod nova demonstracija za zahteve občega volilnega prava. Izgredov ni bilo. Po smrti Brnskega župana Winter-kollerja sadola jo nomško-liboralno stranko huda izguba. Pokojni Wintorholler ni bil samo najzvestojii, ampak tudi najodločnejši in najsposobnejši član nemško*liberatno stranko na Moravakem. Libeialni listi tarnajo, da bode težko popolniti praznoto, ki je nastala po smrti Winterhollerja. Sicer pa priznavajo uri je lilo kot iz ikafa, potom jo zasvetil aolnčni žarek, pozlačujoč okrajke sivih oblakov, a kaplje padajo vedno bolj redko kakor zlato srnje na zemljo, Na prag Jurkove ko* libe pride Jana in, držeč so za vratnico, pogleda na nebo. Bila je sveža kot prej, samo ji nisi videl onega nemirnega, brezskrbnega plamena prve mladosti, ampak neko tajno kla-vernost, a na polnih ustnicah ji je zaigral čaai britek nasmeh, kateri naznanja globoko, neizkorenljivo bol. Prod hišo pride na konji upravitelj a Soseda in reče: — Juna, ukazano je, da pridete jutri ve deklioH iz Brdovca, da okopljete koruzo ob reki Krapini. — Mu deklioe P vpraša začujena Jana. tudi češki listi, da je bil pokojnik pošten in trden značaj. Iz Srbije. Dne 30. m. m. povrnil soje iz Opatijo v Ueligrad vodji radikalne stranke Nikola Paiič, da bo udeleži posvetovanj osrednjega odbora radikalne stranke, kojemu odboru je Pašič predsednik. Gr£ka ima toliko državnih dolgov, da ai ne more pomoči na nobeno stran. Mini* aterstvo Trikupisovo jo sicer napravilo neko predloge, kako naj bi se uredilo razmerje med Grško državo in nje upniki, toda odbora upnikov v Nemčiji in na Angleškem sta odbila predlogo Grško vlade. Tomu sklopu so najbrže pridruži tudi odbor francoskih upnikov. Kakor javljajo iz Berolina, stori vlada sama v najbližji bodočnosti potrebno v varstvo interesov svojih podanikov, ki so upniki države Grško. No ve so pa, v čoin da bodo obstajalo to varstvo: ali v kaki vojaški demonstraciji, ali morda colo v nasilnem zaple-njenju dohodkov države Grško. Ako ie pripomnimo, da je tudi Grška med onimi državami, ki so uvelo zlato valuto iu ako si sedaj ogledamo gospodarsko iu finančno odno-Šaje v tej državi in pa v Italiji — tudi ta ima zlato valuto —, potem si lahko mislimo približno, kakih blagrov nam jo pričakovati od uravnave valute, oziroma od uvedonja zlate valute. Pravijo, da jo zgodovina učiteljica narodov — Bog ve, ali so je dotični slovenski poslanec, ki jo na javnem shodu ziigovarjal uravnavo valuto, kaj ogledal zgodovino finančne mizerije na Grškom in v Italiji ? I Pravda proti morilcu Caruota. 1* Pariza javljajo, da oblati ne privole, da bi časniki priobčili o tej razpravi drugo kakor obtožni spi« in pa sodbo. Tudi uii v „Edinosti" smo že sporočili to vest, katero potrjujejo sedaj z nujkompetentnejso strani, ltnzprnvu o Rimski banki. Porotnik Orlando, ki j« bil tudi ^latoval v škandalozni razpravi proti Tanlongu & couipagnia, javlja v U mski .Tribuni* : „Potrjujem s svojo častno besedo ter sem pripravljen priseči na to, da nas je bilo do dneva pred oelokupnim opisom predsednikovim v razpravi, t. j., ko no bili končali vsi dokazi in vsi govori braniteljev, a o d o m porotnikov za obsodbo zatoiencev, in le pot za nproščenjo, zadnji dan pa so trije uionjnli svojo mononje. Od teh treh sta bila dva porotnika dva dni pred obsodbo z menoj na kozarec vina na trgu S. Pantaleo in takrat sta bila popolnoma mojega menenja (namreč za obsodbo). Od to trojice, ki je glasovala zatožencem v prid, je bil jeden, ki se je bil poprej najbolj potegoval za obsodbo.".....Ker se porotnik Ollundo jako rezko pritožuje o verdiktu porotnikov, mora si VHakdo misliti, da je bilo zadnji trenotuk par porotnikov — podkupljenih! Saj v Italiji kaj takega nikakor ni nemogočo t Pravica v Italiji! Razsodba v znani škandalozni razpravi o puneverjenjih pri Rim- — Da, ker so moški Ioni, a tvoja hiša tako ne bi mogla dati možkih. — In jaz da bi morala od slepega očetaP — Da, tudi ti, takov je ukaz. — Dobro, dobro, pridem ! Z Bogom ! Upravitelj odhaja, deklica pa gre v kolibo in reče starcu : — Očel Vi morate jutri k Iliji v eosti, Jaz moram na delo, a vi no moreto ves dan sami ostati doma. — Ti da moraš ? Kako jo to ? vzdigne starec glavo in odpre ugaslo oči. — Da, tako se glasi ukaz. i'a kaj zatoP Jutri okopljemo, a pojutranjem so preaeliva k Matiji. Starec povesi glavo, kakor da se je zamislil. (Daljo prih.) ■ki banki razburila je vae nezavisno čaaopi- aje po Italiji. »Tribuna* zahteva, da ae pre-osnuje kazenski zakon. .Lumbardi«*1 ae roga, da je ta sodba vredna Rima in Italije. „Messaggero" pa pite: Predvčerajšnjim ao obaodili nekega I6letnega dečka na 6 me-atcev ječe, kor je ukral neki gospej 30 can-timov, včeraj pa ao spf.ziiali nekrivim mo$a. v čigar rokah ae je razstopilo 24 milijonov kakur aneg na aolncu. Brezbožnejio anarhije Hi ni mogoče mialiti! Anarhizem v italijanski vojski? Te dni io ae vršile velike vojaške vaje pri Busto-Arsizio v Lombardiji. Pri teh vajah ae je zgodilo, da je nekdo ustrelil jodnega vojaka, ranil pa jednega nadporočuika in tri vojake. Dotiinik je potem usmrtil samega aeb». Jedni mislijo, da je zločinec nenadoma zblaznel, drugi pa trde, da je le-to anarhistiik napad. Morilec je baje brat nekemu nedavno obao« jenemu anarhistu ter je bil aam član neki anarhistički akupini. Isti je bit kamenosekar« aki pomočnik ; ustrelil pa je dvajsetkrat is puike-repetirke. Uboga Italija, ako ti prično v vojaki aami pokati puiko anarhistov; na koga se morei zanašati aa bodočnost P! Vojn« med Kitnem in Japonsko. „Bureau Reuter" javlja dne 31. m. m. iz Sangaja : Glasom neke doalej še nepotrjene privatne objave, potopili ao Japonci včeraj (30.) največjo in najmodernojio kitajsko oklopnico aCben-Yuena. Japonci so uničili tudi dve kitajaki ladiji-križarki. Korejski državi je glavno mesto Soul. Prebivalcev ima ta država 8—!) milijonov ter meri 212.000 kvadratnih kilometrov. Glavno mesto ima kakih 200.000 prebivalcev in leži 10 kilometrov oddaljeno od morja. Japonci so ai že osvojili glavno mesto. O izidu te vujiko ne dvomi nikdo, kajti Japonci imajo dobro izvežbane, diaciplinovane vojake, do-čim so Kitajski vojaki le druhali, ki živo od ropa. Mimo tega imajo Kitajci mnogo voja-kov le na papirju, kajti žepi tuandarinov-poveljnikov nimajo dna. V te žepe ae stekajo plačila onih vojakov, kojih ni. Različne vosti. Pogreb nadvojvode Viljelma. Povodom smrti nadvojvode Viljelma sklicali so so mestni zaatopi na Dunaju, v Pešti in v najvažnejših mestih obeh državnih polovic ter izjavili svoje aožaljo na grozni nesreči. (Tudi Gorica in Trat.) Mestni zastop Badenaki izrazil je globoko avoje aožalje brzojavnim potom Nj. Vel. cesarju io nadvojvodi Albrehtu, proseč zajedno, da ae pelje krsta preko me-ata na kolodvor. Ukazal je, da se razobesijo na vaeh poslopjih črne zastavo in sklenil je udeložiti ae pogreba korporativno. — Nj. Vel. ceaar je odredil, da bodo pogreb danes ob 4. uri pop. Truplo pokojnega nadvojvode shrani su k večnemu počitku v cesarski rakvi pri on. kapucinili na Dunaju. 25letnica predsednika gospodarske zadruge Goriške Marca meseca leta 1895. bode 25 let, odkar jo dežolni glavar goriško-gradiščanski, grof Fran C o r o n i n i, predsednik tamodnjo gospodarske zadruge. Kakor čujemo, namerujojo zadružniki tom povodom pokloniti svojemu predsedniku veliko sliko, na kateri bodo vpodobljoni vsi gospodarski pridolki dežele — od krompirja pa do grozdja in oljke. Izlet V Postojino. DolžnoBt nam je, da danes zopet pozovemo tržaške rodoljube, da se v kolikor možno velikom številu udeleže izleta v Postojino. Ta izlet bode gotovo med najzanimivejšimi, kolikor so jih dosedaj priredili Tržaški Slovenci. Videli bodemo telo vadbo, koje so udeleže vsa slovenska telovadna društva, vdeložinu so velikanske ljudsko voBolice, videli bodemo 2brane rojake nu&o iz vseh krajev Slovenijo in pa ponudi se nam prilika — ogledati ai sijajno ruzsvitljeno svetovno slovečo j a in o Postojinsko. Spluh bode toliko užitka, da ai ga več ne moremo želeti za jeden dan. Slavnostni odbor nam ZHgotavlja mimo tega, da jo vse preskrbljeno za točno postrežbo po raznih goBtilnuh. Da jo nam vožui red jako ugodon in primeren, smo že naglasili, za danes pa nam je posebno opozoriti, da se bodo slavnontvrčila pri vsakem vremenu. V slučaju slabega vremenu ae bode vršila alavnost z vsemi točkami v jami. V tem slučaju bila bi elavnost še posebno Zuiiimiva. Udom „Del. podp. društva'. Oni čaatiti udje, kateri bi hoteli udeležiti se izleta v Postojino, naproieni so, da prijavijo to takoj t društveni pisarni. PredsedniStvo društva izreka želja, da bi bilo .Del. podp. društvo*4 dostojno zastopano na tej slavnosti. Spominska ploifia Valvazorju. V Krškem vrftila se je dne 29. min. m. lepa slavnost. Odkrili so spominako ploščo na poslopju, kjer je bil pred 200 leti umrl mnogozasluini, •lavni baron Valvasor, Ploiča ima napi«: „V tej hiti umrl je Ivan Vajkard Valvazor dne 19. septembra 1693.* (Ne znamo ie, da-li je napis v slovenskem, ali v nemškem jeiiku. Ur.) — Dotično poslopje bilo je zgradjeno leta 1609 ; bilo je lastniitvo Valvasorjevo. Okolo leta 1870. kupil je isto hižo Kriki dobrotnik Martin Hočevar, koji jo je podaril leta 1886. Krški občini, da se prezida v ubožnico in hiralnico. Zajedno • spominsko ploščo Valvasorjevo odkrila se je tudi spominska plošča Hočevarju, ki je bil osnoval v Krškem tudi meščansko iolo. (Baron Ivan Vajkard Valvazor porodil se je dne 28. maja 1641. v Ljubljani. Četudi je bil italijanskega pokoljenja, ljubil je slovenski narod nad vse in bi mogel služiti dandanes marsikomur v jasen vzgled. Opisal je jako natanjko vso deželo Kranjsko. To delo je izš'o v 4 debelih sves-kih leta 1689; drugo isdanjo ponatisnilo s« je leta 1879. Ur.) Trlaika čistilnica za rlž odlikovana. Pri poslednji mednarodni razstavi sa ljudski živež, oakrbljevanje vojske itd. bila je tukajšnja čistilnica riža odlikovana t ilato kolajno. C. kr. tobačni in kolkovni urad preseli se dne 6. t. m. v novo finančno palačo (uhod is trga della Chiesa evaugelioa). Zaradi selitve ostane ta urad od 6. do vključno 9. t. m. strankam saprt. Vabilo k slavnosti, katera se bode vršila o priliki otvorenja električne razsvetljave v Škof ji Loki v nedeljo dne 5. avgusta 1894. ). Trtna Ui V Istri, v Vižinadi SO konsta-tovali trtno uš. Izvoz trt je prepovedan. Z gornjega Krasa so nam piše julija meseca 1894.: Dovoli draga .Edinost*, da ispregovorimo pur basedi pravici in resnic' na ljubo v pogledu nikojih nedostatkov našo vaai. Naša vas jo Ao precejšnja tor leži na državni cesti. V vaai imamo več gostiln, a eno samo prodajalnico, koja kaj dobro vapeva, ker hodijo ljudje tudi iz drugih vasi kupovat na debelo ia aa drobno rnsnih stvari. Omeniti pa moramo, da se v naii pro-dajalnici najpotn bniša hrana — kruh — ne prodaja na kg., temveč delajo ae hlebčki po 10 kr. Ker je pa dandanes kruh, kak« r se sliii, v ceno, in ker ga drugod prodajajo na kg., da vo človek pri čem da je, prosimo, da bi v to poklicani organi — ako mogoče — na to vplivali, da bi se tudi pri na« kruh prodajal na kg. v prodajalnici in to tembolj, ker gre skosi vas mnogo ubogih potnikov, koji vkupijo sa nekaj novčičev kruht (njih edino kosilo), a je v primeri s prodajo na kg., dražji in večkrat tudi s 1 a -b e j i. Mogočo nas kdo zavrne, da naj gremo pa drugam po kruh, ker naš prodajalničar je tu itak dovolj obogatel, a temu ugovarjamo da smo mi ubogi kmetje in nimamo časa hoditi drugam, konjev pa tudi nimamo, da bi ae iz gole nagajivoati in oholosti v druge kraje vosili liki nekdo drugi aaj ni pust. Ob enem moramo sć žalostnim srcem objaviti, da ravno rodbina našega proda-jalničarja zelo prezira naš jezik. Vsi njega otroci in pri njem živeči sorodniki kramljajo in kričo pred hišo in po cestah, da človeka ušesa bole, edino le v nemščini, akoravno je njih oče Notranjec in le za silo lomi nemščino. Da bi pa preiskovali od kod in kaj je njih mati, nam ne dopusti čas. Le toliko omenimo, da bi jo morala žo hvaležnost do Slovencev vezati, ker ao jo ti postavili v boljši stan, da ne bi otrokom dopustila vsaj na javnih krajih, tako prezirati naš jezik in ao bahati z nemščino, kojo niti nimajo popolnoma v svoji lasti. Žuloatuo je tudi, da rabi naš prodajalničar lo nemško tiskovine za pisemske ovitke in druge potrebo trgovske in to na Krasu. Nikdo naj ne misli, da pišemo to iz kakih samopašnih ozirov, ampak samo za to, ker nas srce boli, videčim, da se tudi na deželi pri nekojih potiska slovenščina v kot, to pa sa to, ker se čita preveč nemških apisov in potem ae taki nezavedni ljudje tLko zavzamejo tujega duha, da mislijo, da slovenski jezik je le sa služabnike, nikar pa z.t fine „frajlice*. Kdor sploh šivi edino le od naših krvavih žuljev, zahtevamo od njega, da spoštuje naš jezik, osobito se zahteva to od tac' jim Živi, hrbet s preziranjem njega jezika so mu bode morda jutri vračalo s vrhano mero, kajti pregovor pravi: „Hodie mihi eras tib'. Resnicoljubni občinarji. Detomor. Is Tolmina poročajo, da je dne 29. min. m. na duhu bolna kmetica Katarina Jug iz Sela pri Volčah, ki je bila teden dni na obisku pri svojih sorodnikih ▼ Tolminu, zadušila svoje 7 tednov staro dete s tem, da mu je potlačila dva ključa ▼ grlo. Takoj potem je prišla v dotično hišo sodnij« ska komisija z orožniki, koja se je prepričala o zločinu in odposlala morilko v zapor. Polar. Iz AjdoviČine pišejo, da je mi-ttolo nedeljo popoludne navatat ogenj v hlevu posestnika Antona KlemŽe v Slivnem, sodni okraj Ajdovski. Pogorel je hlov in Škedonj in tudi bližnja poslopja so nekoliko poško* dovana. Domačinom se je s pomočjo prebivalcev bližnjih vasij posrečilo sadušiti ogenj. Škode je okolo 1800 gld. ; poslopja bila so savarovana pri družbi ,Ph3aix". Policijsko. Dninar Fran Ostrovska is Kobiljeglave pri Komnu, stanujoč v ulici Belvedere hšt. 61, domislil se je Še-le včeraj, da mu je minolo nedeljo ukradel nepoznan tat srajco, vredno 50 nvč. in novčarko s 47 nvč. Bržkone srečni okradeni do včeraj ni potreboval niti srajce, niti novcov. — 17-leino Virginio Norbedo is Nabrežine, pristojno v Koper, brezposelno deklo, stanujočo v ulici Sette Fontane hšt. 35, saaačili so stražarji ob uri zjutraj v gozdiču Far-neto. Spremili so jo v zapor, ker je bila že izgnana iz Trata, a vendar bo je vrnile, ker se ji jako dopada srak v gozdiču. — Baš taka rana ptičica je brespoaelna 16letna Adalgisa Marcocchia s Ruke, pristojna v Spljet, kajti klatarila se je včeraj ob treh in pol uri sjutraj po gozdiču Farneto — Mizarskega pomočnika Antona Rinaldija, službujočega pri miaarju Ad. Adamichu v ulici Belvedere hit. 35 so saprli, ker je oškodoval svojega gospodarja sa 3 gld. Koledar. Danes (2.): Alfons L., spo«.; Gustav; (Porcijunk.) — Jutri (3.): Najdba sv. Štefaua; Lidija, vd.; Avgust. — Mlaj. — Solnce izide ob 4. uri 47 min., satoni ob 7. uri 23 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 27 stop,, ob 2 pop. 29-8 stop. Najnovejše vesti. Dunaj 1. D ines sta dospela oemkaj nadvojvodi Karol Štefan in Albroht. Prišlo je mnogo generalov, poveljnikov vojov, polkovnikov in deputaoij, da se udeležijo pogreba pokojnega nadvojvodo Viljelma. — Kralj romunski je poslal mrtvaSki venec. Budimpešta 1. Ogrska vlada prepovedala je širenje romunskih listov .Lumina*, .Tara*, „Curierul Roman*, .Tinerimea Romana* in .Univeraul Literal*. Vsi ti listi izhajajo v Bukarešti ter imajo mnogo naročnikov v Transilvaniji, Beligrad 1. Službene .Srbske Novino* javljajo, da povodom kraljevega godu dobi mitropolit Mihalj s sultanovim dovoljenjem naslov .na*l»dnik arbi'ie^ja pitrijurlia". SredOC 1. V Tirnovem jo ljudstvo pri-arčno vaprejelo Stojlova. Ta vsprejom tolmačijo kot izraz zaupanja novemu ministerstvu. Bukarešt 1. V kratkem do spejo tu sem 4 vojne ladijo, koje je bila naročila romunska vlada v Nemčiji. Te ladijo ao namenjene v obrano Donave. Službeni .Curierul Roman* piše, da namerujo romunska vlada napraviti tekom 10 let močno podonavsko bro-dovje. Berolin 1. Povodom smrti nadvojvode Viljelma ukazal je cesar Viljulm l4dnevno žalovanje na cesarskem dvoru. Rim 1. O preiskavi glede izmaknenih apisov v bančni razpravi širijo ao danes zopet druge govorice. Prej se je trdilo, da bode pričela preiskava, četudi se Crispi ustavlja, a danes trdijo, da Crispi nikakor ne sara slišati o novih škandalih, v katere bi bila vpletena .Italiji draga imena". Poleg tuga pa je gotovo, da se dotični spisi ne najdejo več in da izvestno nobeden obtožencev ne bi priznal, da jih jo izmaknil, ali da je ukasal izmakniti jih. Razprava bi imela torej na vsak nafrn negativen vspeh. Rim I. Bržkone objavi službeni list ie danes kraljevo naredbo, s katero je odpravljeno obložno stanje v Siciliji. Pariz 1. Tukajšnjemu japonskemu odposlanstvu je prijavila domača vlada, da japonska vojska smatra ujetega kralja Koreje kot vojnega jetnika. — Diplomatjo v Tokiju nadejajo ae vedno še, da se moro raspor pomiriti mirnim potom kljubu temu, dn ao pro-tivja že pričela, kajti vojna ni ie formalno napovedana. — Vrhovni poveljnik japonske vojske proti Kitaju aa je vojaško isobražil v Nemčiji. Morodajni vojaški krogi trdijo, da je jako sposoben in praktičen človek. Trgovinski brsojavl. Builmpilta. Pšenica Ia jesen 6 04-«'66, sa spomlad 7 02 7 04 Koruza r.a avg.-sept. 5-31 do ft-33. Oves zn jesen S-88— 6- —. Bi za jesen 508-5-09. Pšenica nova od 77 kil. f. 0-50—6 55, od 78 kil. f. 6 «0-6 «5. o.l 79 kil f. «-70—6-75, od 80 kil. f. 0 75-G-8O, od 81 kil. for. —•—-. Ječmen 0-75— 7'— ; proso —•—.— Slabe ponudbe pšenice, povpraševanj« omejeno. Prodalo su je 8,000 met. st. 5 nč. ceneje. — Vreme: premonljivo. Praga. Nerafinirani sladkor ca avgust f. 14.95 nova roba za december f. 1417. Havrs. Kava Santos good average a« avgust 96-—, za december 85'—. Hamburg. Santosgood average za avgust —■—, september 73-75, december B8-—. Dunajska bo ia Državni dolg v papirju B n v srebru Avstrijska renta v zlatu a .v kronah Kreditno akcije . . . London 10 Lst. . . . Napoleoni..... 100 mark..... KK) italj. lir ... . 1> avgusta danes včeraj . 98 40 . 98-40 . 122.50 . 97-7« l . 362 40 . 124 70 . 091 . 81-07'/, 44-30 98-40 98-40 122-40 97-70 864 — 124-60 9 91'/, 61-09'/, 44 30 Ooatllna „CANTINA ISTRIANA" Via Tivarnsla, bllio postaje južne leleinlos. Prodaja najboljša istrska vina po 30 kr. in kraiki „Aiibcrnki" teran po 44 kr. liter; piva iz tovarne „Steinfeld* po 3t kr. liter. Kuhinja pr»e vrate, — Kosila po 9SI kr. — Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi priporoča se uljud io podpisani za mnogobrojni obisk. Joaip Mote. Gostilna „All'Antico Moro" ulica Solitario 12, (po domale pri „ l*rvačkovcu*) priporoča pravi kraiki teran iz Komna I. vrste po 4(t, 11. po in belo vinaveko po 36 ni. liter. — DrSež ne geslu-. „Rojak k rojaku", priporoča se podpisani za obil obisk. Anton Vodopivee, gostilničar. K Zobec in C.° ^Z^ZTS. občinstvu, da ga blagovoli ob vsaki priliki počastiti z naročili temveč, kor se naslanja na rok „Bvoji •trojim". NaroČila vsprejemajo se na cesti Kos set ti hAt. 121 (Camp. Morpurgu) r Trstu. — Cenike v nlovenskem jeziku pošilja franko in gratia. Svoji k svojim! Po noverjetno nizkih cenah dobivajo ae najnovejša vsakovrstna Kolesa (bicykli) (model 1894) za oponski novi cetti št. 18, bliza pivovarne. Jamči ue -/a vsako kol6 12 mesecov. Kdor ne zna vozili, anauči gu brez novarnosti in brezplačno v treh dneh slovenski učitelj, in nikdo naj ne miali. da ne bi so naučiti mogel. — Pošilja so na deielo in vse kraje. Cene ho : Kolo s tanjkim kavčukom........gld. 98— „ z votlim kavčukom guxhion...... 108 — „ pneumatično so širokim kavčukom . „ 188— , „ močnejšo Duulop ali Kontinental „ 145— „ , h tangentnimi prečkami . . . „ 150 — Stroji S 3 kolesi z želoznimi obroči za otroke , 12 — * o » m fantičo obroči iz kaučuk n 20 -Naslov : Zaloga kolen v Trstu, Strada nuova it. 18 iz Bt. Petra Gostilna „Stoka", ITlZnZiZ] poleg kavarno ,Fabrisu, priporoča so Slovencem v mostu in na deželi. Točijo se izborna vin? istotako je kuhiuju izvrstna. Prodaja tndi vino >,« debelo, take meščanom, kakor na doieio. Cl. Mlekarna Frana Gržine na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunnerja št. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno oprosno mleko po 14 kr. liter ne-dosredno iz dt. Petra, uvež.i (frišna) smetana. Na zahtovanjo, pošilja so tudi na dom. Mortin Krjfn l^a^za S. Giovanni št. 1. Ivi al lili I\1 imB trgovino z mnogovrstnim l->sonim, žoleznim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. Cl. irAVAlIVli (Commepelo' ivavnrni &n .Tedesoo* v ulioi Ca«erma, glavni shajališči tržaških Slovencev vseli stanov. N.i razpolago so časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilon obisk so priporoča Anton Š o r l i, Cl kavarnar. Gostilna Josipa Katalana v Bojanu, „Pri dvanajstih murvah", priporoča se slavnomu slovenskemu občinstvu za obilon obiHk. — Točila se bodo achitto domača izvrstna vina. 104 Lastnik političnu druitvo .Edinoat* — Izdavatelj in odgovorni urednik : Jlllij Mikota. — Tiske Tiskarna Dolenc v Tratu.