Iiaer 4
141. številka.
za nedeljo 224. novembra 1895,
(t Trstu, t soboto zvečer dne novembra 1M95.)
Tečaj X\'.
„BD1NOHT"
iihtm po trikrat ti* teden » S.-mili it-danjih ob torkih, ietrtklh
iu lobotnh. /jutranji' i7i|j»int« izhaja oli H. uri zjutraj, teferno t>u ob T. uri ve^ar. — Obojno iulmij« aimit* :
ta wj«hii«>c . f, —.Ai, tr.vbe Av^iii* t. !.*•
M tli »«•«•■. . . 'J.Hli , L . 4,-
u pol lata . . . •->.— . /c » «• -ta t« lil« ... 10.— . (* . I«
Na naredba krti prlteiene afcroonln« »r M j««l)e «lr.
fonatniću« itotilke a« dobifiijo v pm ilajalnlcab tobaka v Irntu po 3 nvr. iavea Trat« po a nvč, Sobotno večerno »ilauja * Irttn « nf., imven Trata S nć.
EDINOST
*>t,'!itll> »» r«.'JO«' prt tarifi! * (.r-lllll, Ji ti*«lnt» t ,|tth«lii»i ^rkaiai «o piačuju pro«ti>r. koli kite obaoga lutmlinh »rntii\ l'ii»lana <i*mrtmre tn jfttaMahtnltl, do«
»'■/l	Itd «« ;ifllM4jll pil	d'.i
Vm dopiai nij to poiiljnjt) ir".|iii*t?il rili.-M ('tMiai it. lil. VMlu fiiontii n».ir*
mri 1'riniK uvrnut, kur n*f i auk iit.iuit to »-• l»r..| miim|0. Rnkopiti tn n« fr^tju
N*roiiiiBo n<k lunam in .i||litti I""«* u 1'i'urniitro ulioa Molmn | i>-eolu h*t, H, II. uaiUt. Odprte t«k Uai». lian jiruitH pi>4inniH.
OlMilo ilcvenake^a političnega dpuitva asa Primorako.
r «41 m»*H Jm KM".
Nastopajmo odkrito!
Posebnim zadovoljstvom opažamo v novejši čas, da so se vsaj slovanski konservativci izven Kranjske nekako iznebili tistega osebnega kulta, ki zapira ljudem usta, kadar bi trebalo govoriti proti temu aH onemu odlič-njaku, ki meni, da mu že po rojstvu pripada kit-nilski stol in da na podlagi te prirojene lastnosti sme svobodno grešiti, kolikor in kedar hoće. Slovenskemu razumniku ne treba praviti, koli škodljiv je za koristi naroda tak osebni kult., tako slepo obožavanje in brezpogojna pokorščina do \judij, ki so prišli do avtoritete, ne po svojih delili in zaslugah, ampak le vsled nespametnega postopanja stranke, ki temu ali onemu vse oprašča, ki vsak njegov greh pokriva plaščem kršćanske ljubezni in krščanskega usmiljenja samo zato, ker — j e o n.
Takemu nespametnemu početju treba storiti konec, ako hočemo, da postanemo narod zaresnih mož in politikov, bdečili tudi nad dejanjem in nehanjem svojih zastopnikov. Ali da se razumemo: nočemo trditi, da bi poslanec moral vsprejemati za vse slučaje obvezne napotnice od strani svojih volilcev. To bi bilo krivično in škodljivo, ker bi kratilo poslancu prepotrebno svobodo v gibanju in bi imel morda ravno tedaj, ko bi po svojem prepričanju lahko kaj dobrega storil za narod svoj, vezane roke po morebitno krivih nazorih večine svojih volilcev. In potem ne smemo pozabiti, da poslanec je na licu mesta parlamentarnih in velikih politiških borb in da je često obveščen o važnih zakulisnih dogodkih, o kojih se volilcem niti ne sanja, koje pa vendar mora poštevati previden taktik. Niti temu ne bi mogli pritrditi, da bi volilci smeli siliti poslanca do odstopa, ako se ne vjerna Anjiitii ob vsakem vprašanju. Tako vihtenje z bičem nad glavo poslančevo bilo bi pogubno, ker bi poslanec zgubil prepotrebni kompas in bi omahoval, v zasmeh resnim moiem, kakor bilka v močvirju med svojim prepričanjem in voljo volilcev.
Ne telimo si torej poslancev z vezanimi rokami, ne zahtevamo da bodi poslanec slepo orodje svojih volilcev, ali kar zahtevamo iu moramo zahtevati ju to, d a j a vnos t. vestno zasleduje delovanje svojih zastopnikov in da jim tudi pove odkrito in lojalno, kadar sejavno menenje ue strinja s koraki zastopnikov. Javnost nt^j nadzoruje in nq brez ovinkov izraža svojo sodbo o tem ali onem vprašanju. Na poslancih pa je, da ne prezirajo odnrno prevzetostjo javnega meneuja, ampak sveta dolžnost jim je, da dobrohotnim načinom pojasnijo stvar in navedejo razloge, zakaj so ukrenili tako in
PODLISTEK.
Hr», tjiisal O. Romanii*; poator. Fr, V—r.
(Dalje.)
»Dobro bi bilo, če pride tudi na samo-koluici, ker sedaj mi je skoro obupati. Glej, pošli so Že štiri meseci, kar sem doktor, pa uimam še nikakega mesta. Bil sem pri petih odvetnikih, ali vsaki me je počastil s slovesom. Da bi ne bil trdno odločeu, da tu prebijeni svojo prakso, bil bi odšel v Zagreb, in storil bi bil že to( ako bi bil imel denarja /.a pot. Tako pa nikamor ne morem; deviza je: molči in trpi! Veš, kadar nimam groša v žepu, tedaj sem inanji od mravlje, in v srcu mi je težje kakor sviuec".
.Zato ti vendar ni treba obupati. Ti sj mlad in zdrav, svet ti je široko odprt, v glavi pa imaš zdrav razum, in lahko preživiš še nekaj časa. Pravično muko plačuje Hog".
„ Dolgo čakanje je neumnim veselje. Ta mala sobica s svojim zaduhlim zrakom mije
ne drugače. Le po takem medsebojnem občevanju, po takem pojasnjevanju in poučevanju moremo priti do one p r h p o t r e 1» n e p o i i t i š k e šole, ki je dovela narod Češki do nezlomljive moči. Le po takih medsebojnih odnošnjih morejo se bistriti pojmi in le po bistrenju pojmov bodemo mogli dozorevati politički.
Konec mora biti tistemu igranju slepe miši, ki je bilo pri nas v navadi do sedaj. Postati moramo o d k r i t o s r č u e j i in I o j a I n e j i v naših m • d s e b o j n i h o d n o š a j i h ! Dosedanji odnošaji so bili nezdravi, a ne toliko po krivdi poslancev, marveč po krivdi naše javnosti. Zlasti naše novinstvo je bilo preneodkritosrčno do sedaj, ker mu v resnici ni bilo do tega, da bi vestno in pošteno vršilo nalogo posredovalca med narodom in njega zastopniki, ampak mu je bilo veliko bolj do tega, da je zastopalo stališče poslanca-somišljenika in daje po-krivalo njega grehe. Po takem postopanju ni čuda seveda, da poslanci niti ne mislijo na to, da bi ohranili živ kontakt, z volilci in da poleg svojega ne hote poznati nobenega druzega munenja. Posledica temu je, da široka javnost tava v temi in vztraja često pri svojih krivih nazorih in da si ne upa izreči žal-besede niti v takih kričečih slučajih, ko je postopanje poslančevo v dijamentralnem nasprotju z načeli iu programom stranke in z življenskimi koristmi naroda. Kričečih vzgledov nočemo navajati, saj morajo biti živo pred očmi vsakomur, ki se bavi s politiko. Neodkritost v javnosti pa mora demoralizovati in popačiti tudi poslanca. In tako lovita slepe miši javnost in poslanec.
Zato pasmo pozdravili — kakor rečeno — živim zadovoljstvom, da je mariborski .Slovenski Gospodar*, pisan večinoma po duhovnikih, izrekel že parkrat resno besedo na adreso poslanca-duhovnika. To je pravično, to je moško. Kdor greši, temu grajo, tudi če je ~ somišljenik.
Moška beseda „Gospodarjeva* pa nas je razveselila tem bolj, ker velja najnovejšim dogodkom na Dunaju, ko konservativni možje pomagajo zidati liberalno hišo. Ne rečemo, da se strinjamo z vsako besedo iu vsako mislijo v „Gospodarju", ali kar moramo hva-liti, je poštena in moška o d k r i t o s t.
Pod naslovom: ,Vsc za vero, d o m c e s a r j a*, piše namreč :
To je naše staro geslo, in naši poslanci so nam obljubili, po tem gesli; se zvesto ravnati. So-li se držali tega gesla v važnem boju, ki se bije sedaj na Dunaju zoper Lu-egerja iu njegovo stranko? Da Lueger ni dobil polrjenja, s tem smo mi lahko zadovoljni, tako trdi člankar .Siidst. Post". Mi
uprav neznosna, zadušiije mi vse srečnejše misli in vsak vzvišeuejši polet, moje duše*.
„To ti verujem; zakaj v zadulilem zraku oslabi in poleni kri ; zrak je krvi to, kal užigalica plinu".
.Tudi nekak nemir se me je lotil, ki mi ne privošča mirnega spanja".
.Ne bodi tako malodušeu ! Nemir lahko zavlada samo v duši starega človeka, kateremu je mladost iu vsaka boljša nada rekla: „Lahko noč, dika!" A v nas, ki smo mladi, in katerim sreča še le začenja poganjati, ne more biti nemira.
Pomanjkanje in beda to »o nam začasni gostje, ki morajo enkrat oditi; tedaj pa jim pokažemo pot, da se nam več. ne povrnejo".
.Ha, ha! Moj Miloš, to so ravno hudobni gostje, ki so mi že vso kri popili in me posušili kakor suho hruško.
»Tem preje odebeliš, kedar pridejo mastni dnevi, iu kraj Dunava bodeš pope-val, kakor naš Vaso Lukič:
Življenje srečno jaz imam,
pa trdimo, da ne, in večina zavednega ljudstva našega pravi istotako. Lueger je nemškega rodu, in če to javno izreče, mu-li smeš zameriti ? Da bi pa on hotel zatirati ne-nemške narode, to je drzna trditev. t> se je zavezal z nemškimi nacijonalci, storil je to zato, da otme Dunaj liberalnega jarma. In ko je ž njimi dosegel to zmago, je rekel, da bo kot župan gledal, da ostane Dunaj nemško in katoliško mesto; ali bi bilo bolje, ko bi obljubil, da hoče posnemati ljubljanski mestni zastop ter najhujšim svojim in svojega naroda nasprotnikom zagotoviti častno meščanstvo V Da je ob času, ko se je bil volilni boj na Dunaju, ostal zvest svojim zaveznikom ter ni glasoval, da mora biti slovensko-uemškn gimnazija ravno v Celju, zaradi tega zamore njegov nasprotnik postati le oni, kdor še ni nikoli stal na čelu volilnega boja, kdor ne zna ali noče uvaževali propada židovskega liberalizma na Dunaju, in kdor vse presoja le z ozkega narodnega stališča. Lueger je mož, ki se ne sramuje očitno izreči, da je krščanski mož ; on je mož, ki navdušeno zagovarja načela iu koristi kršč. vere ter pognmno nastopa zoper nje klete sovražnike. Od grofa H o h e n \v a r t a se jaz kaj takega ne s p o-uiinjam, Će je grof-minister žaljen, tedaj pogumno nastopi, če je pa Bog zasmehovan in naša sv. cerkev napadana, ali bi bil z enako unemo nastopil v obrambo ali v dr* žavnem zboru ali v kakšnem zborovanju katoličanov, tega še nisem slišal. So-li tedaj zvesti našemu geslu poslanci, ki gredo s Hohemvartom proti Luegerju ? „Vse za vero!" Dve rtiči ima naš narod, ki mu morate biti dragi kot očesi, to je vera naša in materin jezik. Kdor podpiše te besede našega Slom-šeka, ta potem ne sme gledati le z narodnim očesom, z verskim pa mižati; ta ne sme občutiti vsake smeti v narodnem očesu, po verskem pa se mirno pustiti biti s pestmi Da gre grof Hoheinvart z grotom Dadenijeiu rajši, kakor z — Luegerjem, to je umevno, kakor je umevno, če je vod j a Hoheinvart nasprotnik vodji Luegerju, zakzu redko kdo ima tisto uesebičnost, da bi rekel s sv. Janezom Krst.; „On mora rusti, a jaz pojemati" (Jan. 3, 80.); a teško je umeti, zakaj bi bil zastopnik ljudstva, ki je toliko hudega prestalo iu še trpi od židovskega liberalizma, zakaj bi bil nasprotnik zmagovalcu tega nasilnika ? T udi za K I u n o m n e m ore iti noben poslanec, ki si hoče rešiti zaupanje pri svojih volilci h. Poslanec Kinu se tU doma na Kranjskem v listu, ki imenuje boj na Dunaju boj med vero in neverstvoin, priporočati kot kandidat katol. stranke zoper liberalno, m Dunaju i/rr : liberalno stranko In mulja raki ni i f'rania-ftoni zoper krUčanskei/a Luajerju; /msl. Klim
Nadlog nikakih ne poznam ;
t!e kdaj pa ktera ravno pride,
Pustim jo rad — le naj odide l
„Vesela nrav je pol zdravja; zato si tudi srečen, moj Miloš ; Rog ti je dal veselo iu dobro nrav, a mene zapušča šala, ker moram skrbeti zn trdo škorjico kruha".
„Jaz poznam vse te nadloge, dragi Zvonimir! Tudi jaz sem lazil vse leto kakor berač okoli raznih belih in pisanih vrat, gla-den in žejen, dokler nisem dobil službice; pa s kako majhno plačo!"
„Kaj ne, povsod so te odbijali, a nikjer vprašali, ali imaš od česa živeli ?•
„Taka vprašanja še niso prišla v modo. Kdo se briga za sirote! Sit gladnemu ne veruje, kakor zdrav ne bolnemu".
.Brate, to ti je že tako na leni sebičnem svetu! Malo jih je rodila mati, ki imajo poleg gospodstva in bogatstva tudi srce. Glej, jaz imam dve delnici brazilijatiakega brodarskega društva, katere mi je poslal strijc, in kojih vsaka je viediiH tri sto trau-
l>o;(lr,irlja zl^rnne krtt<iwkr umijitlistr r tjorjn na Knmjskem, na Ihtnaju kljune niti /k> britanskih sne ijal istih, ke-lnr in bifikur U more. Mi na Stajarskein bi rekli '.nkeiun zastopniku s pesnikom: .Po vetrn plašč ka>e, mož sebičen — tedaj hodi z Rugom!" Vse kaže, da bo navzlic železni roki lla-denijevi rast I a stranka Luegerjeva, llolieu-\vartova pa se krčila, saj tudi v politiki izpolnjuje se izrek božji: „Da bi le bil mrzel ali topel, ker si pa mlačen, in ne mrzel ne topel, te boni začel izpljuvati iz ust svojih". Doka/, so nam lahko Staročehi z Hiegerjeiii, ali pa kristijani na Ogerskem, Ho-1 i nasprotje s tako krepko stranko imelo koristne nasledke za naš „dom"? Poleg tega so s tem nasprotjem Hohenvvartovci najemu narodu nakopali znak n e h v a 1 e ž n o s t i do vrlih nemških konservativnih poslancev, ki so vedno podpirali nase narodne težnje. Da bi s« morale brez ozira na stranko braniti naše ustavne pravice proti samovolji ministra in uplivu madjarske oholosti, to je še pa posebno va*no. Sainovlastni Herod je dal umoriti apostola Jakoba. „Videti pa, da je to Judom všeč, je dal še tudi Petra ujeti". Badeni, .videti da je večini poslancev všeč", bo tako tudi drugod ravnal. Pa kaka sramota še, ukloniti se madjarskim spletkam! In knko upliva to na dinastnični čut, če ljudstvo primerja Lu-egerja /. Bautfvjem ter vidi, da HantVv sme biti cesarjev minister, Kueger |>a ne dunajski župan ? Tedaj mož beseda: Vse za vero, dom, cesarja!	Savinjčau.
Interpelacija
pesi. S p i n či <• a in tovarišev na njega pre-vzvišenost, gospoda miiiistra-predsednikn t»r.
Badenija.
V številki od »ktoiua t. I. na Kcki izhajajočega lista „La voce del populo" nahaja se vest,, glaseča se v slovenskem prevodu:
„Zamena zemljišča. I/, dobro poučenega vira zatrjuje se, da se vrsti sedaj zaresne razprave med Ogursko in Avstrijo j o odstopu zemlje, ležeče med I' r e I u k o J k a« t a v s k o in z a p a d u o mej o res k o in sicer to v zameno enega predela zem -Ijišča v bližini 1'ožima. 1 Nadejati se je, da dovedejo razprave, * ki s« žurno vodijo z ogereke strani, do povolj-' nega vspeha — kar je želeti v interesu Reke 1 iu kraljestva".
Ta vest se širi tudi iistmeno med pre-bivalstvem kastav^kim, a to prebivalstvo je razburjeno radi tega v veliki meri.
Ako bi se imel uresničiti ta baje zasnovani odstop omenjenega obrežja od strani avstrijske vlade ogersko, ugrabil bi se občini Kastav v Istri najznamenitiji del njenega
kov, pa tni nobeden vrag ne dti na nji niti piškavega boba".
.Ne dado uiti na domače, kanm-li na one preko morja! Ne pomaga nič, Zvonimir, kakor da potrpiš*.
.Pustiva sedaj bedo, naj počiva, sit sem je; poslušaj raje, da li povem, kako sem j včeraj napasel oči.
.Uho Zvonimir! Zato dane* last reje gledaš, kakor bolnik po vročici."
.DA, vidim dobro, da v mojem žepu ni c velika".
.Ako tako hočeš, • tudi v mojem j« tema, samo vegast gumb se valja še po njem".
.Ali sedaj poslušaj in ne muli me !*'
,Ne boj (te, ne bodem ti kvaril koncepta'
Zvonimir se je nasmejal in nadaljeval : „Kakor veš, koncert oval je včeraj v gledališču glasoviti goslar Ondriček. šetaje se pred gledališčem gori iu doli iu motreči srečna ljudi, kako trumoma vrve iih si autu o zabavo, opazil strni naenkrat našega rojaka Stev»
zemljišča, namreč obrežja, i a storila bi se velika škoda koristim te občine.
Radi tega si dovoljujejo podpisani staviti nastopno vprašanje do njegove prevzvišenosti, gospoda ministra-predsednika:
1.	Jeli oprta na resnico vest o razpravljanja med ogersko in avstrijsko vlado radi odstopa obrežnega zemljišča, pripadajočega občini kastavski, med zapadno mejo reško in Preluko. Ako je
2.	kako more njegova prevzvišenost to opravičiti ? Ako ni
3.	ali je njegova prevzvišenost pri volji, da nemudoma ovrže dotično vest v pomir-jenje prebivalstva občine kastavske ?
Na Dunaju dne 16. novembra 189B.
K tej interpelaciji opaža „Naša Sloga': Mogoče je, da je omenjena vest v zvezi s tem, da neko društvo kupnje [zemljišča na rečenem obrežju in da so jo vrgli med svet le zato, da bi ceneje kupovali zemljišča od občine in zasebnikov. Na vsaki način pa bi dobro bilo poznati popolno resnico, tudi občinstvo ima pravico do tega, da izve vso resnico. Na drugi strani je pa zopet res, da onega zemljišča, kakor ne nobenega druzega, ne bi smeta avstrijska vlada odstopiti ogerski kar na tiho iu pod roko. Tu bi imeli svojo besedo tudi občina kastavska, deželni odbor in avstrijski parlament. No, počakajmo, kaj nam odgovori ministerski predsednik. Upajmo, da kmalu odgovori!
Politiške vesti.
V Trstu, «iie 22. novembra 1895.
Državni zbor. Proračunski odsek poslanske zbornice je rešil včeraj poglavja: ministerstvo za notranje stvari, za deželno brambo in nauk. Minister za deželno brambo je izjavil, da trpičenje in grdo postopanje z vojaki je uenravstveno ne le s človeškega stališča, ampak tudi z vojaškega. Vojni upravi je na tem ležeče, da se kazuujejo taka dejanja. Z ozirom na splošno željo, da bi se vendar enkrat odpravil stari, sedanji dobi popolnoma neprimerni, potrebno javnost iz-izključujoči kazensko pravdni red v vojski, je izjavil minister, da težava tiči v tem, da morajo sedolovati tri vlade. Proti češkemu jeziku da ni nikakega nasprotstva in potreba ukupnega jezika za vojsko ni v ni-kaki zvezi z narodnim vprašanjem.
Minister za nauk in bogočastje je povedal, da so že dovršena pripravljavna dela zaurejenje kongrue (duhovskih plač.) Nadeja se, da bode dotični zakon mogel predložiti zbornici že v prihodnjem letu.
Vprašanje deželnega glavarja za Istro je baje rešeno, ako je prav poučena „Naša Sloga". Po dolgem dogovarjanju med cesarskim namestnikom in prvaki italijanske stranke prišlo je slednjič do ,s r e č u e g a in p o v o 1 j n e g a" rešenja, kdo b6di bodoči deželni glavar in zajedno predsednik deželnega zbora za pokrajino istrsko. Do nedavno še imel je največ nade, da pride na to mesto, poslanec in župan puljski, g. Ri z /. i, kojega podpira c. kr. mornarica in je dobro vidjen v dvorovih c. kr. namestništva v Trstu.
Ko pa so se razbili dogovori ž njim, ki ga imenujejo zmernega in konservativnega Italijana, pala je kocka za g. M. C a m p i-telli ja, ki se nikdar ni bil odrekel nadi, da ostane tudi na dalje na stolu deželnega
Milanovima. Takoj sein skočil k njemu in ga pozdravil, a on mi je rekel kar naravuost: ,Hajd, Zvonimire, z menoj v gledališče !tt — „Hočem, drage volje, odgovoril sem mu jaz", in ni mi bilo treba vprašati ga, da-li plača za me ustopnino; saj je Stevova darežljiva roka" vedno polna. Čez nekaj časa bila sva v parterju iti dobila sva divno mesto, s katerega sem lahko pregledal vse gledališče. Bilo je krasno razsvitljeno in dubkom polno občiustva in velikašev. Prvo rai je bilo, da da se ozrem na vse strani in promotrim kra-aotice. Povem ti, Miloš, motreč cvetke mladosti, vsililo se mi je neko nenavadno čut-stvo. Zazdelo se mi je, kakor da rastem, da me vzdiguje tajna sreča, kakor da se mi čisti duh. I/, srca mi je zginila težka spona bede in siromaštva; gledal sem odprto in bistro, kakor nikdar popred rekel bi drzno, kakor kakuv razvajen gizdalin."
„Živio Zvonimir! Tako je dobro! Tako pozabim svojo revščino", — pridel je Miloš.
(Dalje pri h.)
glavarja, po katerem — kakor trdi sicer —
ni nikdar hrepenel in ki mu je — zopet po njegovem — že davno presedal.
Gosp. Rizzi, ki je menda bolj diplomat kakor g. Campitelli, vidi že sedaj, da ne bi mogel v deželnem zboru zadoščati zajedno vladi in deželnozborski večini (na manjšino najbrže niti mislil ni), vsled česar je srečno našel opravičevanj in izgovorov v rodbinskih odnošajih, v občinskih poslih mesta puljskega itd. Tako se je srečno izvlekel iz neprilike, prepustivši g. Campitelliju, da se še nadalje žrtvuje za „obče dobro" Istre. Te dni je torej pričakovati imenovanja g. Campitellija deželnim glavarjem istrskim in jednega Člena italijanske večine njega namestnikom, kajti tako zahtevajo vladajoča gospoda istrska, in tej njih zahtevi bode ustreženo brez dvojbe, da se ne vznemirijo najradikalneji Življi italijanske stranke v Istri.
Večina bode imela torej svojega predsednika in svojega podpredsednika kar nasprotuje vsakemu običaju po druzih zborih, a zastopnikom večine prebivalstva Istre bode tudi nadalje dano na svobodno voljo, prote-stovati in se upirati krivici. V predsedništvu deželnega zbora ne bode osebe, ki bi poznala jezik ogromne večine prebivalstva te pokrajine, in to vse na slavo in čast državnih temeljnih zakonov in one toli razupite ravnopravnosti.
Pri takih okolnostih čaka zares teška naloga naših poslancev hrvatsko-slovenskega kluba v deželnem zboru istrskem, ker odslej ne bodo imeli zaupne osebe v predsedništvu, ki bi mogla ob katerem koli vprašanju posredovati med predsednikom in vladnim zastopnikom.
Res je sicer, da so v minolih letih Čisto prezirali podpredsednika deželnega zbora, člena hrvatsko-slovenskega kluba, no, členi tega kluha tolažili so se vsaj s tem, da imajo na onem važnem mestu tovariša, uživajočega zaupanje presvetle krone, četudi ni užival zaupanja pri možeh, kojim strankarstvo iu strast dušita sleherni čut do pravičnosti in spodobnosti.
V bodočem zasedanju torej členi hrvatsko-slovenskega kluba ne bodo imeli niti te tolažbe, nikakor ne po krivdi krone, koja ve, da ima v Hrvatih in Slovencih najverniših in najzvestejših podanikov, ampak le po krivdi žalostnih in nezdravih odnošajev tu na jugu monarhije.
Imenovanjem deželnega glavarja in njega namestnika oteži se še bolj položaj hrvatsko-slovenske manjšine v deželnem zboru, no, hudo se var a, kdor meni, da s takim zapostavljanjem razoroži ali omehča zastopnike velika večine prebivalstva te pokrajine. Oni bodo gotovo tudi v bodoče uzorno vztrajnostjo iu marljivostjo delali za duševno in telesno dobro našega ljudstva, stoječi čvrsto in nepremično na državnih temeljnih zakonih in zahtevajoči vsikdar in povsodi, toliko od de-želnozborske večine kolikor od cesarske vlade, da se ti zakoni morajo izvršiti do zadnje točke, Delati hočejo, kakor do sedaj na to, da se izvede ravnopravnost jezika v deželnem zboru, v šoli in v vseh javnih uradih, kakor to veleva zakon, in ne bodo se ozirali pri tem ne na laskave besede, še manje pa na kake grožnje ali strahovanja.
Zastopniki hrvatsko-slovenskega naroda Istre si zapomuijo dobro, kako se je šlo mimo njih pri imenovanju najviših dostojanstvenikov v pokrajini, s tem jedinim namenom, da bode zadovoljeno osebam, ki javno govore in pišejo: jedino kričanje nam pomaga!
Deželnozborske volitve na ČeSkem.
Včeraj so volila mesta in trgi. Do tega tre-notka, ko pišemo to poročilo, je znan izid 19 volitev v nemških okrajih. Izvoljenih je f> nemških nacijonalcev in 13 liberalcev.
V	čeških volilnih okrajih je izvoljenih 87 Mladočehov, 1 naprednjak in 1 Staročeh.
V	Budejevicah, kjer so zmagali Nemci, je prišlo baje do hudega spopada, tako, da so morali posredovati orožniki.
Sicer pa kaže, da so bili nemški naci-jonalei, ki so se popolnoma ločili od liberalcev, v mestih in trgih srečnejši, nego pa v krneč-kili občinah.
Jz Zagreba. V odprtem pismu, ki je je 6 nekažnjenih in nerelegiranih dijakov, naslovilo na rektorja Spevca v imenu vseh druzih dijakov, čitamo, da je rekel rektor : Ako naj bi bilo po volji Banft'y-a, ne bi kralj bil niti 3 ure v Zagrebu. Dvor nam je
prijatelj. — Madjari so nam neprijatelji.
Mi nimamo dosti iskrenih prijateljev, zato pa moramo iskati prijateljev pri kroni. Ako že ho-čete demonstrirati, izberite si pri me meji trenotek in primerneje mesto — kakor bi to bilo na vseučilišču, ko Njegovo Veličanstvo obišče isto. Demonstracije pred kraijem ne samo, da ne bi ničesar koristile, ampak mogli bi izgubiti še ono malo avtonomije, ki je imamo. Demon-strnjte kjer in kakor hočete, samo ne pred Njegovim Veličanstvom in na vseučilišču!
Tako je govoril rektor pred demonstracijo, a pozneje je postal se svojimi izjavami klasična priča proti dijakom 1 Za pravo sodbo o verodostojnosti te izjave dijakov treba vzeti v poštev, da ti dijaki niso bili zapleteni v afero sežiganja zastave in da vedo, da utegnejo drago poplačati svojo odkritosrčnost in svoje moštvo.
Položeiije na Vztoku. Danes govore poročila z absolutno gotovostjo o sporazumnem postopanju evropskih vlasti na Vztoku. Mala diferenca med Avstrijo in Rusijo, kojo smo označili tudi mi v današnjem zjutranjem izdanju, je že popolnoma odstranjena. Vlasti so menda ustregli želji Rusije, ker v danaSnji dobi brzojava pač ni težko sporazumiti se v resnem trenotku.
Turški viri hočejo zvrniti vso krivdo na izgredih na »evolucijsko rovanje med Armenci. Današnje oficijelno turško poročilo se sklicuje v ta namen na neko pismo, ki so je našli baje pri nekem Armencu v Diarbekru, v kojem stoji, da veliki cilji zahtevajo velikih žrtev. Da pa bode možno razvneti divjo nrav sovražnikov (Turkov), treba jih zadeti v njih veri. Zato da treba motiti Turke v izvrševanju njih vere.
Teško je kontrolirati, v koliko zasluži vere ta turška pripovedka, kajti, kakor znano, je turška domišljija jako iznajdljiva, ko gre za to, da bi se pokrivala turška gniloba. — Še lepšo pripovedko Bi je izmislila rimska „Tribuna". Pripoveduje namreč : Od mnogih strani prihajajo vprašanja, kako to, da papež še ni rekel svoje o armanskem vprašanji. Stvar pa je taka-le: v vatikanu imajo dokazov, da vse armensko gibanje je provzročila Rusija, ker se boji, da bi se Armeni sporazumeli z Rimom. Ker se pa papež boji zameriti Rusiji, zato — molči. To izumljenje je pa vendar preneumno, da bije mogel verjeti pameten človek. Papež da bi se bal zameriti isti Rusiji, ki baje hujska Armene proti Rimu. Zares čudne mehurčke poganja italijanski srd do Rusije !
Poročila iz Sredca trde, da je sultan dovolil vhod v Dardanele po jedni ladiji vsake velevlasti.
Različne vesti.
VtMliM v korist družbi sv. Cirila in Maioda. Poslednjič opozarjamo naše narodno občinstvo na veselico, ki jo prirediti tukajšnji podružnici v korist družbi sv. Cirila in Metoda. O pomenu te veselice smo že dvakrat govorili, danes pa nam je samo še reči par besed o nje vsporedu. In tu nam je takoj povdarjati, da je ta vspored kaj srečno sestavljen; kajti izogibljese skrbno vsaki jednoličnosti. V prvi vrsti nas seveda zanimajo pevske točke, katerih vspored šteje sest, in to vseskozi izvirno slovanskih. Ju-naško-krepka Zajčeva w Zrinski-Frankopanka1* mora navdušiti vsako občinstvo, osobito če se poje s6 spremljevanjem orkestra. Vilhar-jeva „Naša zvezda" je krasna skladba, ki nam — posebno v samospevu tenorja — kaj lepo izraža želeče hrepenenje po izgubljeni „zlati zvezdi srečnih dni". Srčnomili „Ave Marija" iz Foersterjeve opere „Gorenjski s I a v č o k" pa izvestno gane vsakega občutnega poslušalca, ki ga preveva z ljubko melodijo in z dovršeno harmonizacijo. Vse te tri zbore že poznamo, a vendar jih iskrenim veseljem pozdravljamo znpet v vsporedu ju-tršnje veselice, kajti dobrih skladb se nikdar ne moremo naslišati do sita. Tudi dvospev iz Smetanove opere „Prodana nevesta" smo že čuli meseca aprila pri Čitalnični veselici v korist nesrečni Ljubljani, in vendar smo posebno veseli prav tega dvospeva, ker je brez dvombe ta točka največe glasbene vrednosti v vsem razporedu. Uverjeni smo, da bode tudi to pot izborno ugajal občinstvu
in da bode zanj vetiko zanimanja, saj se v njem naše občinstvo seznani vsaj z odlomkom one divne opere „Prodana nevesta", kateri se sedaj brezpogojno klanja ves glasbeni svet, in katera je toli sijajno-zmagalno raznesla čast in slavo bratskega nam naroda češkega cel<5 med najkrutisimi sovražniki Slovanstva. Povsem neznana pa utegneta biti našemu širjemu občinstvu samospeva jutršnjega vsporeda. Vilharjev „Na morju" nam kaj primerne slika resignirano odločnost obupane duše ; dr. Ipavčev samospev „Teharski plemiči" pa je nežna, mirna skladba, ki se v svoji priprostoti kaj brzo prikupi slehernemu poslušalcu. — Ker bode razun teh pevskih točk tudi vojaška godba svirala pet komadov, smemo se nadejati obilo glasbenega užitka; brez dvojbe pa postane tudi prosta zabava ob sodelovanju vojaške godbe vrlo živahna.
Toliko o vsporedu. — Podpirati družbo sv. Cirila in Metoda je sveta narodna dolžnost vsakemu Slovencu, posebno pa še nam narodnim Tržačanom. Jutršnja veselica pa nam pač daje najlepšo priliko v to; če se udeležimo te veselice, razvedrimo si duha, preženemo za nekaj časa vse skrbi in preglavice, a ob jednem ■ tem vršimo svojo narodno dolžnost ter dejanski izkažemo hvaležnost, katero smo dolžni dični naši družbi sv. Cirila in Metoda! Na svidenje torej jutri pri veselici na korist družbe sv. Cirila in Metoda v telovadnici „Tržaškega Sokola" !
Premeičenja pri polti. Poštni koncipist Fran Vidmar v Trstu premeščen je vsled lastne prošnje k vojaškemu poštnemu ravnateljstvu v Serajevu.
Mastni avet trlaiki bode imel v ponedeljek dne 25. t. m. svojo XX. letošnjo javno sejo. Na dnevnem redu bode 14 točk, med katerimi so imenovanja članov za razna odseke. Vse ostale točke so zgolj občinsko-gospodarskega pomena, le jedna izmed teh ima še drug pomen, ker gre za oživotvorenje laškega otroškega vrta v Rojanu.
Razplaana pofttaraka služba. Pri poštnem uradu v Plavali, okrajno glavarstvo Goriško, izpraznjeno je mesto poštarja. Jamčevine je treba položiti 200 gld.; plača je 150 gld. na leto in 40 gld. za pisarniške štroške. Prošnje tekom treh tednov poštnemu ravnateljstvo v Trstu.
To ja liberalno! Govori o postopanju, ki je uamerujejo Italijani v bodočem zasedanju deželnega zbora istrskega, obžaluje tukajšnji „Indipendente", da ni zadobil Njg-višjega potrjenja sklep italijanske veČine is zadnjega zasedanja, glasom katerega bi se smelo razpravljati jedino le v italijanskem jeziku. Težko mu je pri srcu liberalnemu .Indipendenteju", da Hrvatje in Slovenci bodo mogli tudi v bodoče raspravljati v svojem jeziku. Tolaži pa se .liberalni* junak s tem, da vsi predlogi in vse interpelacije ne bodo vredne ni piškavega oreha, ker morajo biti pisane in se priobčujejo v zbornici po čitanja Ako se pa bodo interpelacije čitale v hrv ali slovenskem jeziku, italijanska večina ne bode razumela istih, kar bode značilo, kakor da se niso prijavila zbornici. Na take interpelacije — takovi so liberalni vzdihi .Indi-pendentejevi" — ne treba niti ozirati se, ampak položiti jih je jednostavno na stran.
To bi bil pač jednostaven proces, ka-koršnega si more izumiti jedino le .liberalizem1 naše laške gospode! No, naj se le pomirijo gospoda, preskrbljeno bode, da tudi njih „liberalna" drevesa ne vzrastejo do nebes.
Neverojetno! Znano je že dlje £asa, da
velezaslužni župnik Rojanski, preč. gospod T o m a ž T h a 1 e r, naineruje iti v pokoj, kajti tega uzornega duhovnika tarejo nadloge visoke starosti. Preč. g. Thaler bil je in je še vesten dušni pastir, ki se je vselej oziral na opravičene želje podrejenih mu župljanov ter istim ustrezal, kjer-koli je mogel in kjerkoli je razvidel, da so žefoe — opravičene. Iu kaj je bolj opravičenega, nego zahteva, da bodi Cerkev narodna v tem smislu, da duhovniki občujejo z verniki toliko raz propovednico, kolikor s posamičniki v na-r o d n e m jeziku. V tem pogledu pa moramo naglasiti, da je dobre tri četrtine župljanov rojanske župnije slovenska narodnosti. In preč. g. župnik Thaler je to dejstvo vpošteval vsikdar, kljubu temu, da seje baš radi tega m o r-d a „z a m e r i 1" isnvestnim nestrpnim, takozvanim „liberalnim" krogom. Čast njemu,
)uyti bil je redno dosleden, vedno pravičen,
proti vsem.
Iz tega, kar smo tn omenili na kratko, more vsakdo sklepati, da je preč. g. Thaller obče priljubljen v svoji župniji. In ker častitljivega moža tarejo leta, da si želi zasluženega pokoja, zbok česar nameruje že te dni odložiti teško breme odgovorne tvoje službe, umestno je, da pride na mesto tega vse časti vrednega moža njega vreden naslednik: mož značajen, uzoren, nepristransk. In kdo naj pride na mesto odstopivšega g. Thallerja ? Nihče drugi, nego don Mioni, oni nestrpni don Mioni, katerega narodna strast ga je zavela tak6 daleč, da je pozabil na dostojanstvo svoje in je provzročil oni znani dogodek pri pogrebu kateheta Jagodca. In da bode Mioni imenovan župnikom v Rojanu, ta govorica se širi po vsej župniji od ust do ust. Je-li tako imenovanje res mogoče? Na kratko b<5di povedano: mi ne verujemo temu, ker se nam zdi — nemogoče ! Ako bi se pa kaj takega res pripetilo — kajti v znamenju tržaškega .liberalizma' postanejo možne cel6 dozdevno nemogoče stvari, — potem spregovorimo tudi mi kojo v pravo označenje te stvari!
Knjigo družbe »v. Mohorja so tn, in se bodo razdajale kakor lansko leto v ulici „delle Poste vecchie 16*, vsaki dan od 12. do 1. ure. Členi družbe so naprošeni, da bi prej ko prej prišli po knjige ali poslali po nje. Kdor le more naj s to potjo prinese seboj udnino že za drugo leto. Tako prihrani samemu sebi eno pot in ga ne bode treba dvakrat čakati.
Od av. Ivana nam pišejo: .Zora puca bit če dana", veli hrvatski pregovor. Slavno občinstvo se utegne še spominjati, kako se je v letu 1884. ustanovilo pri nas pevsko društvo „Zora" inje dne 30. novembra slavna vlada potrdila pravila.
Društvo je nastopilo zmagonosno in je svojo pesmijo navduševalo slovenska srca zlasti ob državnozborski volitvi v letu 1884-Pogumno je branilo našo slovensko trdnjavo proti pogubnemu uplivu glasovite „Cikorije", ustanovljene iz nasprotstva do nas.
Kdo se ne spomina prve veselice, ki jo je priredilo pevsko društvo .Zora" v pred-pustu istega leta v dvorani gledališča .Ros-setti". Nastopilo je takrat 59 pevcev in 36 pevk pod vodstvom znanega pevovodje Frana 8 t e 1 e t a ?! Kedo se ne spominja onega velikega plesa .Del. podpop. društva", pri kojem je naše pevsko društvo „Zora" plesalo stari okoličanski narodni ples z 12 pari v lepi okoličanski noši pod vodstvom našega rodoljubnega okoličana Josipa Žuljana ? 1 — Kdo se ne spominja izleta naše .Zore* v Lindar na tabor, kjer je sejala seme, ki še danes donaša dober sad P1 Kdo se ne spominja, kako zmagonosno je nastopalo naše društvo proti onemu hudemu nasprotniku, ki žalibog Še danes zastopa II. okraj okoličanski v mestnem zboru P
Tesno pa nam je pri srcu, ko se spominjamo sodelavcev iz one dobe, ki niso več med živimi: Viktorja Dolenca, Ivana Doli-narja itd.
Leta 1885. je hotelo naše društvo prirediti veliko veselico v gledališču „Fenice", ali žal, šlo je pod zgubo. Tako je zaspalo in spalo je do današnjega dne, skozi 11 let, ker nismo mogli dobiti pevovodje.
Celih 11 let je tlela iskrica pod žrja-vico, a danes se je zopet oživela v plamen, ki bode, tako se nadejamo, razsvetljal oko-ličansko-narodno obzorje naše.
Na probuditvi „Zore" pa gre v prvi vrsti zasluga in hvala rodoljubnemu mladenču I v a n u Z a d n i k u, kije drage volje prevzel nalogo poučevanja v petju za moške in ženske, tako, da namerava to društvo že koncem leta prirediti svojo veselico, najbrže na Silvestrov večer. Društvo je v dobrih rokah in nada je opravičena, da bode lepo vspevalo. Torej: „Zora puca, bit če dana!"
Pri občnem zboru minole nedelje so bili izvoljeni: predsednikom deželni poslanec I. M. Vatovec; podpredsednikom Josip Ne-gode; tajnikom Josip Furlani; blagajnikom I. M. Marc; odborniki: I. M. Zijal, Ivan Zadnik, Ivan StepanČid, Josip Cep&r st. in Ivan Gombač. Na zdar!
Stat 9Zorai'.
Nesreča. Včeraj prigodila se je nesreča v ulici della Borsa, katero nesrečo je neposredno provzročil tramvajev voz. Na vogalu ulice della Borsa pred kavarno .Alla Borsa"
opravlja že več let službo tramvajev-»ga čuvaja 59 letni Alojzij Rionini. Ko je včeraj nekoliko minut po poludne dospel tramvajev voz do omenjenega vogala, stopil je Rionini na spredje voza, da vsprejme posode z obedom, namenjenim za nekega drugega tram-vajevega sprevodnika. Tu je starec po nesreči zdrsnil, padel pod voz in dasi je voznik takoj zavrl kolesa, strla so ista vendar nesrečniku prsa. Ponesrečenega starca odpeljali so na zdravniško postajo, kjer je zdravnik konstatoval, da so nesrečniku ulomljena rebra tak6 globoko, da so bila ranjena pljuča. Moža so odnesli urno v bolnišnico, toda zdravniki nimajo nadeje, da ozdravi. — In take nesreče ne bi se dogajale, ako bi slav. ravnateljstvo tržaškega tramvaja uredilo poslovni red tako, da bi bilo za časa obeda zamenoma svobodno vse osebje vsaj pol ure I Ne bi bilo treba loviti loncev in košaric z voza v voz, kakor se to dogaja sedaj; kdor je danes svoboden, nastopi naj opoludne za pol ure v službo, jutri zopet drugi itd. In osebje bilo bi gotovo zadovoljniše, nego je dandanes !
, Ogerska v zastavnici". Pod tem za-glavjem piše „Slov. Svet": „HazAnk", glasilo ljudske stranke madjarske piše, da znašajo obresti državnih dolgov ogerskega kraljestva 137 milijonov goldinarjev na leto, vrhu tega pa letni obroki železniških dolgov 13 milijonov. Čisti katastralni dohodek vsega ogerskega kraljestva iznaša 130 milijonov, torej manj, nego letne obresti dolgov 1 Poleg tega pa treba pomisliti, da je na zemljiščih vknjižena jedna milijarda gld. To so privatni dolgovi ogerskih zemljiških posestnikov, od katerih treba plačevati tudi obresti. Čegava je torej Ogerska ? Vladajoče stranke bahajo se vedno in vedno z .napredkom" ; to nam pač jasno kaže, kakšen je ta njih .napredek". — Vsa njih podjetja, vse njih početje vodi načelo: .Vse za denar in le za denar". — Mesta pač ra stejo in tudi obrt se dviga in širi, toda komu v korist? .Madjarska država* si je pridobila tudi nove navdušene pristaše v Židih ; no iz njih vrst ni se rodil madjarskemu narodu še do danes ni jeden mor&lno in značajno velik mož. „Mi damo vse za napredek ; podržavili smo vse, podržavili tudi Žide in morilo — toda kam letimo?* povprašuje se „Haz&nk". — Ljudje, ki poznajo ogerske razmere, trdijo, da priredč Madjari — še razstavo v spomin tisočletnice, potem pa pride — „Krach* !
Obsojen odvetnik. Kot vestni časnikarji zabeležili smo svoječasno, da je .uradnik* Anton Berecz pri Budimpeštanski eskomptni banki poneveril 20.000 gld. To se je dogodilo pred kakimi 3 leti in pred kakimi 2 in pol leti bil je Berecz obsojen na 4 leta ječe. Nedavno smo o tej stvari povedali, da je bil zapleten v ta umazani posel tudi odvetnik dr. Zoltan Takacz. Tega .vrlega" odvetnika so konečno prijeli, ker je bil Be-recza zavel, da je poneveril denar; seveda je dobil ta uzor-odvetnik svojo pošteno .nagrado". Sodišče v Budimpešti obsodilo je predvčerajšnjem tega topovskega .dohtarja* zaradi zapeljevanja k poneverjeuju in zaradi sokrivnje na pet let ječe, njegovo mater pa zaradi prikrivanja na jedno leto.
Izpred porotnega sodišča Javni po-strešček Ivan Pascul iz Trsta dobil je pri včerajšnji razpravi na temelju verdikta porotnikov dve leti težke ječe. Razprava bila je n e javna že z ozirom na predmet, ki je bil povod obtožbi, živinsko zlodejstvo, o katerem smo namignili v zjutranjem izdanju današnje številke. Porotniki spoznali so Pas-cula krivega z 8 glasovi; jedina priča pri tej razpravi bilo je odškodovano dekle.
Sodnijsko. 44-tetni kotlar Ivan Packer iz Trsti stanoval je meseca julija in avgusta t. 1. v ulici Carpison v hiši, kjer je stanovala tudi vdova Josipina Grgič. O tej priliki zapeljal je Packer 11-letnega sina Grgičeve, da je ukradel svoji materi razno zlatnino vredno 40 gld. Seveda je Packer zlatnino zastavil in denar potrošil. Isti vrli Packer je izvabil vdovi Paekerjevi in gostilničarki Mariji Kodrič z nekako pretvezo vkupno 7 gld. v gotovem denarju. Včeraj ga je obsodilo tukajšnje sodišče na 2 i pol leti ječe. — Oni Jurij Bu-ranello, ki dn<5 20. oktobra t. 1. nikakor ni hotel na parnik, kateri naj bi ga odpeljal domov, v Rovinj, ker je bil izgnan iz Trsta ter je zakričal na obrežju „Viva 1' Italija* in .Viva Garibaldi*, samo da so ga stražarji
n<1veli zopet v zapor, ta prefrigani Buranello dosegel je svoj namen. Pri včerajšnji razpravi bil je zaradi omenjenih klicev obsojen na tri tedne ječe. Buranello je vskliknil popolnoma zadovoljen: .Hvala! Torej vsaj tri tedne š^ sotanem v Trstu!"
Narodno - gospodarska stvar.
„Centralna posojilnica slovenska" na Krškem je razpuslala nastopno okrožnico:
Slavna posojilnica! Podpisano načelstvo „Centralne posojilnice slovenske" je vsled občevanja 7. drugimi posojilnicami že v teku dveh mesecev svojega obstanka prišlo do prepričanja, da še veliko slovenskih posojilnic ne razumeva namena in bistva našega zavoda, če tudi se je nekaj naših zadrug nam že pridružilo. Radi tega si dovoljujemo v povspeh hitrejSega razvitka našega zavoda podati še nekoliko pojasnil:
1.	.Centralna posojilnica slovenska" ne namerava delati konkurence nijednemu obstoječemu slovenskemu denarnemu zavodu, ker ji ni namen iskati hranilnih vlog pri posamičnih osebah, niti vabiti iste da bi se vpisale kot udje.
2.	.Centralna posojilnica slovenska" Želi načeloma občevati le s slovenskimi posojilnicami. Od teh torej pričakuje, in sicer brez izjeme od vseh, od mladih in starih, od več ali manj imovitih, da pristopijo k njej kot zadružnice, ter jej pošljejo a) v ta namen potrebno izjavo (g 4 naših pravil), &) 5 gld. pristopnine in vsaj 100 gld. deleža (§ H. naših pravil), kateri delež se bode obrestoval ; pošilja naj se jej vse potom c. kr. poštne hranilnice.
3.	.Centralna posojilnica slovenska" pošilja posojilnicam, katere so se jejjna ta način pridružile, hranilne vloge ali posojila. Poslane hranilne vloge obrestuje vsaka posojilnica po svoji obrestni meri in ravna ž njimi po svojih pravilih ; posojila pa pošiljamo proti menicam na daljše ali krajše obroke proti 47»'/. obrestovanju.
4.	„Centralna posojilnica slovenska" se nadeja, da jo bodo imovitejše posojilnice (oziroma hranilnice) podpirale tudi s hranilnimi vlogami, katere obrestujemo s 4'/«*/. 14 dnevno (§ 38. naših pravil). Gledč odpovedi hranilnih vlog velja naš § 39., ki je za vlagatelje jako ugoden.
Z ozirom na naša pravila, na naše prejšnje okrožnice in na to, kar se je potom tiska objavilo od naše strani in od prijateljev slovenske vzajemosti na denarnem polji, moramo še enkrat poudarjati, da je naš namen ta, združiti vse slovenske posojilnice v veliko skupno denarno zadrugo v to svrho, da bi ona podpirala zdaj eno zdaj drugo pristopivšo posojilnico.
Tega pa ne more storiti, ako se jej one ne pridružijo, ako jej ne naklonijo niti moralne, niti materijalne podpore. MorAlno podporo nam dajejo že s tom, ako pristopijo k .Centralni posojilnici slovenski "; v materijalno podporo nam pa bodo: pristopnina, delež, hranilne vloge.
Kedar se naša .Centralna posojilnica slovenska" okrepča na ta način, potem lehko stopi v zvezo z velikimi slovenskimi in slovanskimi zavodi in se od njih priskrbi cenejših denarnih sredstev, kedar bode mogoče taka dobiti.
Kakor pravi domoljubi slovenski pospešujejo slovensko edinost, na političnem in na kulturnem polji, tako hočemo mi storiti po svojih skromnih močeh nekoliko za združenje na gospodarskem polji. Ker se je naša ideja strinjala z zadružnim zakonom, zato smo prišli dejansko na dan žnjo. Zdaj pa ona že ni več samo ideja ; naša .Centralna posojilnica slovenska" bode prej ali slej v resnici slovenski osrednji denarni zavod, čegar obsežnost, delokrog in moč bodo pa seveda odvisne vsikdar od slovenskih posojilnic, katere smo si dovolili s to okrožnico z nova na nas opozoriti.
Z velespoštovanjem načelništvo
.Ceutralne posojilnice slovenske".
morskih skladišč) v Trstu. Posl. S p i n č i i*
je predlagal, da se zgradi pomol v Kantridi. Isti postanki' je interpelovat njeg. prevzv. g. naučnega ministra zaradi postopanja istrskega deželnega šolskega sveta o nameščetiju učiteljskega osobja. — Zbornica je vsprejela v drugem in tretjem čitanju dodatni kredit za upravno sodišče. Tekom razprave pozval je predsednik poslanca V a š a t y j a na red, ker je poslednji v svojem govoru žalil upravno sodišče. — Poslanec S c h ti c k e r je izrazil žel .o, da naj l»i se izdal zakon, po katerem naj bi postala nemščina d r-ž a v n i jezik (!). Konečno je zbornica vsprejela na znanj« osrednje zaključne račune za leto 1881»., 18H0. in 1891.
Naliovo 23. Grofu Taaffeu obrnilo seje neznatno na boljše. Splošna slabost nespremenjena.
Najnovejše vesti.
Dunaj 23. (Poslanska zbornica.) Vlada je predložila zakonski načrt glede dodatnega proračuna za zgradnjo dveh hangarjev (po-
Tr|ovln*hp briojnvk«.
Bnitmpttta. PAonioa *n je*«n —.— — .— Plenica i.i spomlad ls9S fl.»5 do ti.96. Ovee ta
jeaen — •—--IU z* spomini 8 34 8 B« Ko uza
■a oktober —.— .— maj-juni 18»« 4.62-4.53 PHonicri nova o ti 78 kil. f. G 80-•*-(*> o,t 79 kil. f. « 86 fl.95 o t SO kil i. ri.90—705 od St.
kil. f. 7.--7 10, ..,1 «2 Ml. for 7,10-7.ir..-
le^ moti 5'HO — 8 '5. proso 540-5 75 rl nova *-80fl.20
Ponudbo slabe ; povpraševanje om jonu Prodalo ■•je IBO00 m. nt. po etalnih cenah Vreme: lepo
Prana. Neraimiram sladkor f. 13.23 za de-oamber 13 20. brez carino mirno.
Praga. t'ontrifugal nori, postavljen, v l'r«1 in carino vred odpoAil jatev precej f, SO 76 , Coii cassd 32,— 32'26 Četvorni :<3 — 311.25. V glavah (sodih) 82.60 —'83. jnko Btalno
Havre. Kuta Hnnt.n <".>.| itfttrnK« november 89.75 zu marc 87. -.
Haubnrj. Santo* good avurnge 'h december 73.86 ca maro 71.60 in a j 89.—
Novi Jork '22. v tem tednu bila jo na ameriških tr/.iSfih jnko slaba kupčija * pienico. Cena l«ti pa Ha jo t Novem Jorku od 08" , na 88 cts. busliol
K oni zu so jo podražila od 85*/« na 30 ct*. bushel.
Dun^jika borsik 93. novsmbPK
iaaa
dana«	včeraj
Driavni dolg t papirju . . . . 99.-	99.05
„ „ v srebru .... 99 —	99.05
Avstrijska routa v zlatu . . . 120.15	120.15
, „ v kronali , . . 100 —	97.76
Kreditne akcije ....... 3G7.50	368,—
London lOLst........120.0')	120 —
Napoleoni......... 9.59'/,	9'rtO
SO mark ........11.80	11.80
100 itaij. lir........44.HO	44.H0
Trkna oana
(Cen* m razume|o na debela In • carino vred.)
Domači pridelki.
Cenil o<l tur. >lo far.
Fiol: Koks........ 100 K. 14.26	14.50
Mnndoloni...... „	—.—	—
svetlorudefl............11.75	12.—
teninorudefi..... „	11.75	12 —
kanarček...... «	—.—	—.—
bohinjski...... „	1326	13.50
beli veliki...... „	11.26	11.50
. mali..............10.-26	10.50
zeleni, dolgi..... .	12 —	12-25
n okrogli............-_._
mešani hrvatski ... „	9.25	9.60
„ štajerski ... „	—.—	—.
Mailo lino Štajersko .... IOO K. 76.	7S —
Ječmen it. 10....... „	9.75
„ H................10.75
„ »................12.26	11.-
Zelj« kranjsko....., . „	7.25	7.60
ftepa n	....... rt ---— .—
Krompir, Atajorski . . . • . „	3.36	3.60
Proeo kranjsko....... „	9.60	9.76
S d, kranjska......• „	—
ih ogoruki....... *	H2.—	(13.—
Kut ogerska........ „	08. —	69,—
Sava Močen........ „	190.	192.—
Cojrlon IMant. tlnu ... .	IH2.--	|H4—
„ Pori..............|Hfl,_	191, _
Java Malim t;..... „	102,-	Kil._
Portorlceo ...... „	182,—	184,—
Guateniala...... „	168__1(10,—
8an Doiningo ..... „	1(12'—	1S4-___
Malabar 1'lunt..... „	—.—	_
>. native..... „	—._
l.aguajra Plant .... „	—. —	_
„ nalive .... „	—.___t_
Haiiton naj liniji .... „	145.—	1(0.—
„ srednju lini, . . ,	141__118.—
„ *r»dnji......135.—	137.—
. ordintir..... „	122.__124.—
Itio oprani...... „	—,___. _
n "ujfln^t...... <	147,—	148.-
•	srednji..............137,—	138 —
8lf.dkor Centrifugal 1. vrsto , 100 K.	31,—	31.25
ConeassA...... „	82, —	82.25
* glavah...... „	33,—	33.50
razkosani..... „	jm.50
Bil italijanski lini..... .	20.—	—.—
, srednji .... .	19,—
Japan fini AAA..... .	15,75	_._
•	»rednji............15,—	— .—
Itau|(oon ostra...... „	13,—__
«................11 —	— .—
11. ..... . .	9.-
Petrolej luski v sodih . ... „	2o.6n	— .—
v zabojih od 2U kil. „	6.30	— .—
Olje italijansko uajliuoji ... „	69,—	81,—
. srodnjotino . . „	64,—	5H,—
bombažno, amerik. ... „	32.—	83.—
dalmatinsko...... „	30.-	37.—
Limoni Meslnski .....zaboj	4.—	ti.—
Pomaranč« „ ..... „	3.—	5,—
Kandtljnl Dalmatiuskil nnoii 100 K.	—_—
llar. . . { ,,ovo ,	73.-	75. -
Mnjoll .......... „	102,—	104.—
EoilAl Ualiuatiuski Iiovl ... „	_•___,_
Puljeski................In,-	10.25
£ okre Puljuško............11.60	n.75
Urško v vencih novi . „	13.__13.50
3 .tanine novo....... „	82.—	86 —
V-!tr.pirll......... „	23.-	24,-
Oib.Be......................28.—	29.—
Polonovke srednjo volikosti . .	43.—	44.—
„ veliko ..... ,	42.—	43,—
. malo ...... „	45.—	40.—
Slanlkl v velikih sodih ... „	13. —	—.—
»»'/,. .... n	6.—	—
Trgovina.
Moka in otrobi. M o k a. Tudi v teiu tednu bile so cene zelo stalne in ilelmna so se celo podražile, toda kupčije bilo je zelo malo. Vzrok temu povedali smo že v poslednjem poročilu. Nekoliko vagonov svoje številke 5 in H prodal je mlin v Solkanu po olajb slanih cenah. Nekaj različnih mark prodali so iz druge roke po 50 do f>0 nč. ceneje, kakor so bile cene mlinov. — < »gerska moka ima te-le cene: št. 0 od t. 12 80 do 13.05; št. 1 od f. 12.10 do 12.90; št. 2 od 11.40 do I2!JU; 3 od 10.70 do 11,60; št. 4 od t. 10.40 do II ; št, .r> od f. 9.70 do 10.40 ; št. H od t. 8.90 do 9.90; št. 7 do f. 8.20 do 8.85 in št. H od f. 6.50 do 7.65, kakoršna je že vrst. Tržišče se je zaključilo v dobri nadcji.
(»trobi Mlin „Walzu prodal je nekoliko svojega izdelka za oddajo v Kebruvarju 1896. po f. 3.39 loko Pešta, ali t. 4.31 loko železnica Trst. Partijo marke A T „scaglia* prodali.so proti takojšnji oddaji po t'. 5.15, proti oddaji v bližnji bodočnosti pa po t'. 5. — Nekaj kupčije bilo je z navadnimi levantin-skimi, katere so prodajali po f. 3-90 do 4.20 ftconomo zahteva za svoj izdelek f. 4.35. Drobni o t r o b i. so v istem položaju, kakor smo jih označili v poslednjem poročilu.
Goved. Od 14. do 20. t. m. prodali so v Trstu 387 volov in 39 krav klavne živine in sicer 14 volov iz Kranjske, 136 iz Hrvatske, 150 iz Bosne, H6 iz Dalmacije, — iz Ogerske, — iz Srbije, in 1 domačega. Plačevali so se: voli iz Kranjske po f. 43.— do 44.50 voli iz Hrvatske po f. 40.—dc 41.— ; iz Bosne po f. 41.— do j42,—; iz Dalmacije po f. 41.— do 41.50, iz Ogerske po f. —.— do —.—, iz Srbije po f. —.— do —.— in domači po f. 43.— do 44.50; domače krave po f. 41.— do 42.— krave iz Italije po t. —.— do —.— in krave iz Kranjske po t. —.— do —.— kvintal mrtve vage.
Seno in alama. Seno I. vrste prodajalo se je v tem tednu po f. 3.85, TI vr. po f. 2.80 slama I. vr. po t. 3.25 in II vr. po f. 2.60 kvintal.
Surovo maslo, jajca in koko&i. Kranjsko surovo maslo prodajalo se je v tem tednu v partijah od 20 do 30 kg. po 90 do 94 nvč., v partijah od 30 do 50 kg. po 88 do 90 nč., furlansko surovo maslo v part. od 20 do 30 kg. po f. 1*02 do f. 1.04 iu v partijah od 30 do 50 kg. po f. D— do f. 1.02 kilogram. Tolminsko surovo maslo I. vrsti po f. 1.04 do f. 1.06 kilogram.
.Taj o a na debelo po f. 3.60 do 8.90 sto komadov.
Kokoši pot'. 1.— do f. 1.30 komad; piščeta po f. 1.20 do f. 1.50 par.
Krompir, navadni, na debelo po f. 2.75 do 3.75 kvintal.__.R. M."
Josip Vodopivec Ti^TiSSTZ
trni« št. 15. Preskrhljuje denar n« posodo proti vknjižbi na zemljišč«, ter posreduje pii prodajali in kupovnnjih posestev, zornljiS^, hiš, prodajalni«, goslilnic itd. itd. Provizij« po dogovoru. Pogovori v stanovanji, in od 11-10 uro v kavarni „Com-inercio." Pisma pošiljajo naj ho v stanovanje.
Rrafio Ribaril izdelovatelji oglja v sv. Draljc niUal Petru, priporočajo svoje zalogo v Trstu: Via iltndarea it. J, l*iax»a detlu Vatle V, vin Madonnina IHaszetta Vordaiuoti z uhodom (udi v ulici Vorrente po *&«JnliJftl» oanah. Ogijo I. kakovosti karbonom, kok, drva na metre itd. Naročito se spre-tu I jejo tudi z dopisnico
SPIRITUS SINEPIS COMPOSITUS
(ALGOFON)
je jedino sredstvo proti jeohobolu, glavobolu itd. ter se dobiva v steklenicah, previđenih poukom za vpo-rabo. po 20 nvč. izključno v premovani
l ek a r n i J*raxmarer (Ai <lue Mori) Plana grando, Trat. Čuvati a« J* ponarejanj.
Telefon št. 207.
Josip Pimrello
mehanik
Uvrstijo vsakoršne poprave šivalnih strojev in d vokalna.' 1'rotlnja novo in ritbljone šivalne stroj« in dvokolesa.
Via Madonna del mare štev. 4, vhod via Fontanom,
vštric 2. b .1
PARIŠKA
/a negovanje kol'*, olop-šatijo iu uglajen je lica,
LUIZINA-CREME
Najeleuantni&a creme ia toelete, plea in aalon.
KemiAko sla ju analizo-vala in odobrila v. ki', priv. posknAnji /uvod na I Mi nuj li in deželni kulturni svet /.« kra-jestvo Cehko.
Navodilo /a v porabo priloženo je vsaki škatlji
Klavna /hIokii za Avstrijo:
JAKOB BAMB1C
prodajalnioa jeatvin
v ulici Giulia hit. 7.
prodaja vsakovrstno blago na drobno in debelo, pošilja naročeno blago na doni ter izvršuje vestno iu točno naror.be, iKišedše izven Trsta.
Cene jako ugodne.
GOSTILNA RT V Ulici Valdirivo *«. I9f|
ALLA
mmi iem miita
toči najizborneša kraška in Istrska vina in sicer kraški teran po 48 nvr liter, Utršku vino prve vrste po 40., druga vrsto po 38 nvJ litor Puntigainovo vodno sveže pivo v sodili po 24 nvč. liter. — Kuhinja preskrbljena jo z nsjtečnisimi jedili in jako po ceni. Naročila so sprejemajo in sicer : ca obet in Vtćerjo z vinom 20 gld. na mesec, lir oz vina 14, samo otad 7 gld. na mesec.
Priporoča s« alav. nloven*kemu občistvn za mnogobrojni obisk	udana
Joalpina Čuček,
gostilničnrka.
g Znana domača gostilna
I „AL CASTELLO Dl DORNBERG"
v TRSTU,
\ J v ulioi Farneto ft«. II
^ v kateri so točijo lc prlatna vlpav-J J aha vina in ■ vata pivo, pri- v fi ? poroča se si. občinstvu z m»sta in z dežele. ® © Iladkl rleallng po nov«.; H< fc ^ balo in irao vino, liter po 40 nnvč. ® )> Prvo po 32 nvč.; v steklenicah po 540 nvč. )|i|
Vino na dom od 5 litror in Teč po 4 nč. ceneje. A Kuhinja jo preskrbljena s tečnimi jedili, ^ene ^ so primerno nizke.	Fran RjaveO. X
RAZSTAVI POHIŠTVA
dunajskega in tržaškega,
Via Torrsnts it. 32,
1. nad»h\, vitric gledaUilu Ar moti i«
Velika zaloga jako dobro delanega finega in preprostega | ohištva za spalnico in jedilnice, primerne za ilelavce ali uradnike, od gld. 140 do 190 in več. Izber najrazličniših omar chifonier, navt-dnili omar, omar s šipami, pisalnih miz, postelj, umivalnikov, miz in stolov nujrazličnih vrst, Itazven tega ima v zalogi dunajske oprave za spalnice in jedilnice iz amerlčaiuke orehov ino, najtini&e po gld. 250 do 300; to so cone, ki se no bojć tekmovanja, iu pa najrazličniših tapetarij. — Prodaju proti gotovini. Vsprejeinajo so nalogi za razpošiljatve. 1—14
\ (Eotmm®]	/
\ zaloga stekla, svstilnic, prstenlne in ' i	kuhinjska posode.	f
4 ulica Barrlera vecchia O. §
I Stenj in stekla raznolicna zi petreljnice. i
9	Šipe in kristalna »gledala	P
^ predaja na debelo in drobno. { 4 jiosiljutri: ttn tleie.lo se vrte hurno in hitro. ^
» DROBI FOTOGRAFIJE \
zadnja NOVOST, |ioBamične ali v skupinah, f P	cona i;ld. 1.— dvanajstero.
„Tržaška posojilnica in hranilnica"
(regtotrovana zadruga z omejenim poroštvom)
v Trstu
Via Molin Piccolo it. 1. I. nadstropje.
(h lit o mu »i/rt luititojn iw*lonia)
Dajo posojila na vknjif.be po B'/i7», menjico po zastave po S' ',"/„. 8]»rejonia hranilne vloge in j« obrestuje po Uradno uro ho; Vsaki dan od 9. do 12. ure dopoludno in od H. do 5. potiuluilne, ob nedeljah in praznikih od 10—12 dop. Izplačujo so vsaki ponedoljok od 11. do 12. ure dopolnilne, in vsaki četrtek od 3. do 4. uro popoludne. Olavni deleži veljajo pn 200 Icron. Zadružni deleži se lahko plačujejo v mesečnih obrokih po 1 gld. ter znaša vsaki delež IU gld.	12— 0
(Vnii jedni škatlji I gld. * u/.pošiljii v pokrajine po puSti. Proti povzetju di-nkretno.
t' i v hI i Nf Je utevrednlh pouarrjanj.
Alojzij Blima,
Pruga, kralj. Vinohrdd)', Palackyj«va lil. č. 7.
Piuiianjeviiliia i>i»iua i/. iiBjliulIših ženskih kro»;ov >i> iih ukI«<I Iićem fllljalkc.	(1111
Angelja Capellan-a
podvzetje mrtvaških sprevodov,
IuiHT'I ihltii t,iii>in i/, 'i, /utlai\l Tniielln — ro-/mM ulica Scttf foiitiiiir '24 A — Telefon <Y. Vit.
1'revzimlje vsakovrstno prenose mrtvih v mestu in zunaj. Velika zaloga kovinskih krst /s mrtvaške sprevode, kakor tudi lesenih od Kld. 4.50 za odraslo. Prodaja na debelo in drobno poreelanasto vence, jagodo vezano na medeni žiei, umetno cvetje, tlakove /. nupisi I ran v zalogi cvetja vsskovi stno^n xa poroke, plusove, paliue in cerkveno posodje, vse to lasten izdelek. Zalogu voščenih sveč, stenrink prve vrste in opravo za otročičo.
V zalogi Splitskih vin
tvpdko Atilij Mariinoich * Comp.
lKn.tr.lmki V. Mvitloj
ulira M atoli m hit. i,
so na prodaj za obitelji najboljša vina v smlsrkih in v steklenicah. Take steklenice morejo se dohiti po vmpIi prodajalnieah jentvin. To vino pov»p?ftu e probavo, osobito .šmerijuka črnine" dobrotvorno vpliva pri takih osebah, ki imajo malo krvi. To vino priporočajo zdravniki.
Ilohroziiniia gostilna
ANTONA VODOPIVCA
(po domače „pri Prvačkovcu")
v Tratu,
ulioa Bolltarlo ft«. 19
se priporoča in objavlja slav. slovenskemu občinstvu Trata in okolice da je preskrbljena za Bvoje prostore in za veselico „Trž. Sokola" iz lastne zaloge pravega črnega iu belega nepokvarjenega vinu po doli označenih c^daIi
POZOR!
firno (izabelo) (novo) po 32 nč. liter Belo . (novo) , 40 , „ Rizling sladki prvaski (novo) po 48 liter Modra franklnja prv. (novu) . 40 „
.Stara vina, heU in črna, večletna, loči v s dih po tO in 48 nvč. liter, v steklenicah po liter prve vrste no 80, drugo vrste po (10 nvč. Družinam od litra naprej 4 nvč. ceneje.
«7iiaHiiBwwmftTTinMigBiM«iianiMiMiiniiBra
3 ilate 15 iribralli
kolajn 12 daatnlh ln prltnalnih dlplomov
Restitueljonaloj fluid
o. k. prv. opiralna voda n konje. Cena I atektenol I gld. 40 n. a. v.
Rabi sp nnil 30 let v dva ritih konUttlh hlrrlh, v vrnfjlh hlevih
„Tržaška Hranilnica"
(Časna di liisparmio Triestina)
Sprefemlje denarne uloge v bankovcih od 60 nf. do vaacega znoaka vsak dan v tednu razan praznikov, in to od 9—13. ura opoludne. Ob nedeljah pa od 10 — 12. ure opoludne. Obresti na knjižice ...........
Plačuje viak dan od 9—12. ure opoludne. Zneske do 100 gld. precej, preko 100 do 100(1 mora se odpovedati 8 dni iu znesko preko 1000 gld. pa 6 dni.
Enkomptufe menjire doiuicilirano na
tria&kera trgu po.......3'/,V.
Fonnjuje na ilrS. papirje avitro-ogerake
do 1000 gld. po........4V„
Vitje znesko od 1000 do 5C00 gld. po fi'/,17.
denar proti vknjilonju na posesti v Tratu. Obresti po dogovoru.	2—84 '
Trat, dno fi. maja 1894.
Teodor Slabanja
srebar V GORICI (Gtirz) ulioa Morelli 17
bo priporoča proč. duhovščini sa napravo cerkvenih poaod in orodij it čistega srebra, nI pak a in medenino, kot: niOIl* Strane, koliliov, itd. itd. po najniiji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Btnre reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim.
Da ai zamorajo tudi monj premožne crkve omialiti razno crkvene stvari, ae bodo p» želji prečaatitih p. n. goapodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji atavili. lluatrovani cenik franko.
Pošilja vsako blago ilobro spravljeno in piiitniiiu franko I	2-24
Alte Sl Zadnik-Trat Via Nuova na voglu via 3. Lazzaro,
priporočata slav. občinstvu a v o j o prodajalnieo z manifakturnim blagom. V zalogi nahaja sa povsem n^jnoTOjie blago, toliko ia ženske kolikor za molke in deco. Veliki izbor platna, bombaievine, perila, ribeev volnenih in avilna-tih. Velika zaloga vtoh potrobićln ia itvilje ln krojači. V zalogi nahajajo se nadalje reakovrotnl trakovi in tudi trakovi ilovanaklh barv.
Priporočata ae in na deieli za vae
i po
^^ Uiercl a* ptiiljajo na lahtavo franke. ^^
Henrik Stibiel
CorNo, Piaizftta S. Giacomo &tfv. 3
v Tratu.
SLAŠČIČARNA in PEKARU
ve Ino bogato zalotena z vsakovrstnimi sladščicsmi.
Paste, torto, krokiati, putići, JIIKOTERM FINA" konfeti, foaiants, cokilata, roks-drops in nnofi šnjk
Mik.
Posebno priporoča za poroke ali ilavljenjo zarok
kolače, elegantne svNnato omote, ikatljice, podstave,
napolnjene sladščicami. SLADKE PIJAČE i rozoliji, »piriti, vina domafta In inozsmska.
Vsprejema naročbe. — Razpošilja proti poltnaa povzetju. Priporoča ae slavnemu p. n. občinstvu za mnogobrojan obisk.
Riunione Adriatica di Sicurta
24-2	-v Tratu.
Zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah In na morju, proti loči, na Šivanja v vsik kombinacijah.
Glavnica In reaerva draitva da« 31. doeemkra 1892
Glavnica društva	gld. 4,000.000 —
Premij na reserva zavarovanja
na iivljenje	n 13,32« 34K 98
Premijna reserva zavarovanja
proti ognju	1,832.248 22
Promijna reserva zavarovanja „
blaga pri prevalanju	49.485.07
Reaerva na raspolaganje	„ 500.000■—
Rezerva zavarovanja proti pre-
mlnjanju kurzov, bilanca (A) „ 3a3.822.42 Reserva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov,bilanca (H) n 243.331 »3 Rezerva speeijalnih dobičkov
zavarovanja na iivljenje .	500.000' -
Občna reserva dobičkov	„ 1,187.184 H«
Urad ravnateljstva: VI« Valdirivo, br. • (v laatnaj bit).
čč. g g. učiteljicam v mestu otrebičina iolakili ročnih del
riLMUM
c. ti p. flTslr. Milnega zavoda
za trgovino i u obrt v Tratu. Novci xa vplaftila. V vredn. papirjih na	V aapaltealli na
4-dnovni odkaz 2*/«% HO-dnevni od k as 8% 8- > 3°/. 8-meaečui , £'/.•/„ - ®V«"/a A- . . S«/, •/. Z* pisma, katera se morajo ieplaftotl v sedanjih bankovcih avatr. velj., stopijo nove obrestne takse v krepost t dnem 21. eeptembra, 25. septembra in odnosno 17. oktobra t. I. po dotiAoih ob javah.
Okrožni oddel.
V	vrada. papirjih 2% na vsako svoto.
V	aapeleealh brez obresti.
Maziiice
■a L>uuaj, Prago, Poito, Brno, Lvov, Tropavo, Reke kakor sa Zagreb, Arad, Bielita, Gabloni, Grade« Sibinj Inomost, Ceiovee. Ljubljana, Lino, Olotauo, Reiehenberg, Saat in Soloograd, — kras trolkov
Kupnja in prodaj«
vreduostij, divia, kakor tudi vnovčai^je kuponoi
proti odbitku l4/«« provisije. lakaao vseh vrst pod najumestnejiimi pogoji.
Predujmi.
aa jimiavna llatlna pogoji po dogovoru, KradU na dokumente v Londonu Pariau, Bero linu ali v drugih meetlk — provlsija pe jako umestnik pogojih. Kreditna plama na katerokoli mesto.
Vložki v pobrano.
Sprejemajo so v pohrano vrednostni papirji, slai ali srebrni denar, inozemski bankovni itd. — po pogodbi.
Kaia blagajna izplačuje nakasnioe narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem curau.
Trat, 17. septembra 1895.
Richterjeve sidro-omarice za gradnjo hišic.
so slej ko prej nedosežene ter so najpi'iljtlbniće božično darilo otrokom, ki so čez tri lota stari. Tudi cenejše nego vsako drugo darilo, ki^jti ono trpijo mnogo let in jih je moči celfi po daljšem č«bu po-polniti iu poreki«ati Pristne
sldro-omarloa ■ kamenčki reprozentujejo jedino igro, ki jo v Vlah dti»lbh žila .nepristransko pohvalo, in katero vsak ki jo pozna, rroPnčatija dalje priporoča Kdor |o še ni seznanil s tem sredstvo,,, ,1,1 B0 0(r0|t igraje prijetno zabava kateri igri skoro ni nujti primera naj so naroči čim hitreje od podpisano firme noVo''ognto ilnatrovaiii cenik in naj čita v njem natisnjena mnenjl|| HO izredno laskavu. Pri kupovanji blagovoli nuj so izreer,o zt()|tcvati: .Hichterjovo sidro-omarieo s kamenčki /.a o hišic* (Uichtoi's Aiikorsteinbaukasten) in naj se ml-loen,, odkloni vsaka omarica bl'«2 tovarniško znamke aidra; k'h»r to no utori, dobi lahko posnetek, ki jo manj vreden. Zato je vzeti le sloveče pravo uninrioe. ki se dobe za ceno "fi. 70, 80 kr. do 5 ({Id. iu više iu ao v zalogi v vneli najfinejših trgovinah /. igračami, NOVO t Richterjeve strpljivostno igro : Jajce Kolumbovo, strelovod, tešitolj v jozi, preganjalec muh ali trm. Cena igri 3fi kr. Pristno samo s sidrom!
F. Ail. liliHTKK & C it'., I. avstro-ogerska c. in k. priv. tovarna sidro-omaric s kamenčki »irajenjo kitic.
Dunaj, I. Nibeluiigengasso 4. Tovarna: XIII./I (Hitzing.) Kudolfstad (Thlir.), Olten, Roterdam, London K. V., Nevv-Vork, 17. Wnrren-St
lastnik politično druStvo „E.lnio«iiv Izdavatelj iu odgovorni urednik: .lulU Mikota. - Tiskarna Dolenc, v Trstu.