iz današnje vsebine: _ odprava naših jamarjev v Argentino
-	Pogovor z najstarejšimi Savinjčani
-	Mirosanove plantaže so bogato obrodile
-	Integracija omogočila izgradnjo nove tovarne
-	Pred praznovanjem 110 letnice Slovenskega tabora v Žalcu
/	;	N
Glasilo
Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Žalec
Glavni urednik:
Jože Jan
Odgorovni urednik:
Lojze Trstenjak Leto XXXIV Št. 1.
Naklada 6000 izvodov
K___________________________________________________J
Zakaj „Savinjski občan”
Z namenom, da kar najbolj informiramo delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih, temeljnih organizacijah združenega dela oz. v drugih delovnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na območju naše občine je izvršni odbor predsedstva Občinske konference SZDL Žalec na predlog sveta za vprašanja informiranja, na svoji seji 23. 8. 1978 sklenil, da v občini pričnemo izdajati občinsko glasilo „Savinjski občan“.
V njem bomo obveščali delovne ljudi in občane o vseh dogajanjih in aktualnih družbenih problemih ter dosežkih v občini Žalec. Naloga glasila je, da pritegne k sodelovanju kar največ delovnih ljudi in občanov in to pri oblikovanju politike v občini
S tem si bodo zagotovili vpliv na vsa družbena dogajanja ter javnost dela v vseh družbenih zadevah. Glasilo naj spodbuja nadaljnje utrjevanje in razvijanje socialističnih, samoupravnih odnosov in neposredne socialistične demokracije, krepi družbenopolitično zavest bralcev ter širi njihovo splošno razgledanost in vpogled v družbeno in gospodarsko stanje v občini
Glasilo povezuje delovne ljudi in občane ter njihove delegate v občinski skupščini in skup-
OB110 LETNICI: /^( 1
ščinskih samoupravnih interesnih skupnostih, zavzema se za sodelovanje v občini in za medobčinsko sodelovanje, skratka, glasilo obravnava vsa pomembna dogajanja s področja politike gospodarstva, komunale in urbanizma, sociale in zdravstva ter vzgoje in izobraževanja, prosvete, kulture in telesne kulture na območju občine ter druga pomembna za delovne ljudi in občane zanimiva dogajanja v občini Žalec.
Glasilo zlasti obvešča o delu samoupravnih organov in ogra-nizacii. ki odločajo o skupnih zadevah, še posebej o delu občinske skupščine ter njenih organov, o zborih delovnih ljudi itd.
Glasilo bo objavljalo stališča, mnenja in predloge delovnih ljudi in občanov, s komentarji, konstruktivno kritiko in polemiko ter bo pomagalo pri razreševanju odprtih družbenih problemov.
Za takšno informiranost občanov in delovnih ljudi v občini nas obvezuje ustavna ureditev, zakon o združenem delu, kot dokumenti družbenopolitičnih organizacij, zlasti SŽDL kot najširša fronta vseh subjektivnih socialističnih sil. Ti dokumenti opredeljujejo vzpostavitev ustreznega obveščanja/in družbenega komuniciranja kot eno
temeljnih vprašanj nadaljnjega razvoja naše družbene skupnosti.
S tako zastavljeno informiranostjo si delavski razred zagotavlja vodilno družbeno vlogo in na ta način ustvarja takšen družbenoekonomski položaj delovnega človeka, da je le-ta resnični nosilec vseh družbenih procesov. S tem je v bistvu postavljena zahteva po ustrezni organiziranosti obveščanja in družbenega komuniciranja v vseh sredinah na nivoju občine, kot družbeno politične skupnosti, zahteva po vzpostavitvi usklajenega in celovitega družbenega sistema informiranja.
Družbeni sistem, redno informiranje uvaja ustava iz leta 1974. Tako opredeljuje pravočasno, popolno, resnično in razumljivo obveščanje kot eno temeljnih pravic delovnih ljudi in občanov.
V naši občini že nekaj let nazaj ugotavljamo, da imamo še šibko povezanost vseh oblik informiranja delovnih ljudi in občanov, kakor tudi nepravočasno in nepopolno informiranje delegatov. Iz opredelitve družbenega sistema informiranja izhaja, da so sredstva javnega obveščanja pomemben del tega sistema, ki ga uvajamo.
Kljub temu, da je javno obveščanje v občini Žalec razvito
na nivoju regijskega časnika Novi tednik in radio Celje ter internih glasil večjih organizacij združenega dela, ugotavljamo, da ta dejavnost ni dovolj učinkovita oziroma je pomanjkljiva ter ne ustreza družbeno spoznanim potrebam in interesom vseh delovnih ljudi in občanov v naši občini.
Zato bomo morali to vprašanje rešiti v obliki dolgoročnega zagotavljanja ustreznega gospodarskega položaja občinskega glasila, kot sestavnega dela sredstev javnega obveščanja v obliki samoupravnega sporazuma o z&uaeVanjti s&dsiev v občini za potrebe finansiranja učinkovite dejavnosti v občini Žalec.
V občinskem glasilu bo mesto za obljavljanje prispevkov o delu in dosežkih oziroma uspehih krajevnih skupnosti, občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij in društev, organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti.
Prepričani smo, da se bomo z izdajanjem novega glasila Socialistične zveze delovnega ljudstva lahko močneje vključili na področju objektivnega obveščanja in sprotnega seznanjanja delovnih ljudi in občanov o vseh dogajanjih v naši občini. Želimo si vašega sodelovanja.
IVAN ROBIČ
Vf

I Ko si se zaustavil v našem I kraju, dragi tovariš Tito, je 1 bil v naših srcih praznik. I Deset tisoč rok se je dvignilo I v pozdrav in otroci so ti i postlali pot z najlepšim cvet: I jem iz naših vrtov.
„Pozdravljen tovariš Tito | v naši zeleni dolini,“ so | vsklikali ljudje, ko si se = peljal naprej proti Celju in 1 Kumrovcu. Tako Savinjčani i sprejemajo le svojega naj- | dražjega gosta...
IiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiimmiiiiiiimmiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiš
O drugem Slovenskem taboru (prvi je biLv Ljutomeru) je bilo že veliko objavljenega in
tako bomo v našem sestavki, ki ga objavljamo pred nedeljsko osrednjo proslavo 110 letnice
tega pomembnega dogodka, zgolj nekatere značilne ugotovitve:
V drugi polovici šestdesetih let minulega stoletja je bilo vse močneje slišati zahtevo po zedinjeni Sloveniji, ki naj bi po načrtu sicer še vedno ostala v sestavi Avstrije, vendar naj bi združevala vse slovenske dežele v enotni politični tvorbi.
Čeprav so bila mnenja o tem, kako priti do Zedinjene Slovenije zelo različna, je Slovenski narod v začetku leta 1868 le zapisal, da „ni nobene stvari, o kateri bi bili vsi Slovenci si edini, kot glede Zedinjene Slovenije. Čeprav je v tistih letih že tudi tlela jugoslovanska ideja, pa o njej ni pisal niti Slovenski narod, ki se zavzema le za Zedinjeno Slovenijo hkrati pa tudi za zvezno“ edino močno in svobodno Avstrijo“, kar je pomenilo odločno odklanjanje dualizma, niti ni bila obravnavana na taborih.
Takrat se je pojavilo tudi mnenje, da naj bi pri nas opustili slovenščino in pričeli uporabljati hrvaščino, čemur pa je
med drugim ostro nasprotoval tudi Levec.
„Kaj misli, da je nam Slovencem naša individualnost glede Hrvatov manj ljuba in draga, kot Hrvatom njihova glede Rusov“. In njegov odgovor na zahtevo, da naj bi Slovenci znanstvene knjige pisali v hrvaščini: „Gospoda, ali naši najhujši nemškutarji kaj drugega zahtevajo? AU oni ne pravijo tudi za kmeta naj ostane slovenski jezik, izobraženemu svetu pa naj rabi nemščina. Ne vem tedaj, zakaj tako vpijemo zoper nemškutarje, če smo pri volji literaturo v dva cepa ločiti, za kmeta posebej, za izobraženca posebej.
Kljub vsem notranjim nesoglasjem v slovenski politiki in različnim mnenjem o bodočnosti razdrobljenih slovenskih pokrajin, pri čemer so do takrat sodelovali le izobraženci narodnjaki pa verjetno nikoli ni bilo doseženo takšne enotnosti in
navdušenosti, kot na zborovanjih — taborih, ki so jih pri nas prirejali od leta 1868 do 1871. Idejo za takšne prireditve je dal leta 1867 v mariborski čitalnici M. Prelog.
ljutomerski tabor
Prvi slovenski tabor je bil 9. avgusta 1868 v Ljutomeru. Na ljutomerskem taboru, ki se ga je udeležilo za tedanje razmere rekordno število — 10 tisoč gostov, so sprejeli resolucijo naslednje vsebine:
„Tukaj zbrani slovenski narod soglasno izreka, da v paragrafu 19. državnih osnovnih postav ne najde poroštva za ohranitev in gojitev slovenske narodnosti, dokler ne bode
1.	slovenski jezik na Slovenskem izključljivo uradni jezik in dokler se ne bo v ta namen uradnikom na Slovenskem neodlogoma določil rok in sicer
(Nadaljevanje na 2. strani)
Žalčani so dobili nov, moderen osnovnošolski center. Foto: Tone Tavčar
Program prireditev
ob 110 letnici Slovenskega tabora v Žalcu
Četrtek 7.9.
ob 18. uri Otvoritev razstave del slikarjev amaterjev v Savi-novem razstavnem salonu
Petek 15.9.
ob 17. uri Otvoritev razstave Slovenskega tabora v Žalcu in 85. letnice planinstva v Sloveniji v prostorih osnovnošolskega centra Žalec
ob 19. uri Predstava SNG Maribor Deseti brat v letnem gledališču Svoboda Griže
Sobota 16.9.
ob 10. uri Otvoritev novega osnovnošolskega centra Žalec
Nedelja 17.9.
ob 10. uri Otvoritvena rokometna telgna z državno reprezentanco v novi telovadnici v Žalcu. Revija folklornih skupin v kulturnem domu na Vranskem
Ponedeljek 18.9.
ob 15. uri Turnir v odbojki na stadionu v Žalcu
ob 19,30 Koncert Slovenskega okteta v kulturnem domu na Polzeli
Torek 19.9.
ob 15. uri Turnir v nogometu na stadionu v Žalcu ob 18. uri Otvoritev razstave del slikarjev amaterjev v kulturnem domu na Vranskem
Sreda 20.9.
ob 15. uri Atletski miting na stadionu v Žalcu ob 19. uri Jubilejni koncert v glasbeni šoli posvečen Ristu Savinu
Četrtek 21.9.
ob 15. uri Košarkarski turnir v novi telovadnici v Žalcu ob 18. uri Otvoritev slikarske razstave v Savino vem salonu
Petek 22.9.
ob 19. uri Koncert narodno-zabavne glasbe v zadružnem domu Šempeter
Sobota 23.9.
ob 9. uri Prikaz razvoja gasilstva na stadionu v Žalcu ob 10. uri Otvoritev kulturnega doma Vransko ob 17. uri Promenadni koncert godb na pihala pred NAMO v Žalcu
ob 19. uri Koncert UPZ Emil Adamič v hmeljarskem domu Žalec
Nedelja 24.9.
ob 10. uri Osrednja proslava 110 letnice Slovenskega tabora na stadionu in kulturni program ob 15. .uri Zabavno-glasbena prireditev s plesom na stadionu v Žalcu s sodelovanjem priznanih ansamblov in humoristov
Slovenski tabor
(Nadaljevanje s 1. strani)
pol leta, do katerega morajo znati slovenščino v besedi in pisavi;
2.	dokler ne bodo cerkvena vlada na Slovenskem uradovala v slovenskem jeziku in se ne bodo v bogoslovnicah predmeti, kateri se dozdaj nemško predavajo, slovensko razlagali;
3.	y dokler ne bodo ljudske šole čisto slovenske in ne bo v srednjih učni jezik slovenski; nemški jezik ostane učni predmet;
4.	dokler se ne združijo Slovenci v zedinjeno Slovenijo oziroma Slovensko z narodno upravo;
5.	dokler se ne bodo iz deželnega zaklada štajerskega v razmeri števila Slovencev in njihovih prineskov napravljali, podpirali in vzdrževali slovenski zavodi, npr. slovenske realke, gospodarske šole;
6.	dokler ne bodo dodane temu paragrafu 19. izvršilne postave ter dejansko vpeljane in dokler se ne bodo posameznim deželam dala večja samoupravna oblast.“
Žalski tabor pred 110 leti
Žalskega tabora pred 110 leti (drugi slovenski tabor) se je udeležilo še več ljudi, kot v Ljutomeru, saj kronist omenja, da jih je bilo okoli 15 tisoč. V Žalcu se je zbrala vsa Slovenija, Kranjci, Korošci, Štajerci.
Udeleženci so se pripeljali na okrašenih vozovih z zastavami. Tako se je nad 100 velikih voz okrog poldneva pomikalo skozi Celje proti Žalcu. Na čelu je jahalo 12 konjenikov.
Dolga in pisana kolona voz z udeleženci se je strnila na prireditvenem prostoru. Tu so našteli ob 15. uri nad 400 voz.
Govornikov je bilo, kot na vseh taborih veliko. Objavljamo del govora, ki ga je imel pred zbrano množico dr. Zamik, kajti ta najbolj razkriva takratne razmere:
„Zemlja slovenska je zemlja sveta. Zadnji ostanek je onega yelikega posestva, katero se je nekdaj raztezalo čez Gradec Dunaj, Tirole, katerega pa smo izgubili dve tretjini, tako, da imamo sedaj svojo pravico že pri Muri. Zadnji sveti ostanek je, kar še imamo, držati ga
Ko se je predsednik republike Josip Broz Tito za nekaj minut zaustavil v Žalcu, mu je sekretar občinskega komiteja ZKS Franc Jelen izročil spominsko plaketo, kot udeležencu znane I. konference KPS v Smiglovi zidanici nad Grajsko vasjo. Ko so dragemu gostu podarili še umetniško sliko z motivom Šmiglove zidanice, ki jo je izdelal slikar Dore Klemenčič — Maj so ga povabili, naj jih ob priložnosti znova obišče. Prihod tovariša Tita v Žalec.
O svojih občutkih ob prejemu odlikovanj so nam povedali
O svojih občutjih ob prejemu odlikovanj so nam povedali:
KAREL KAČ iz ŽALCA - ,
Red dela z zlatim vencem: „Odlikovanja sem zelo vesel, saj je najlepše priznanje za delo, ki sem ga opravil. Obenem pa je tako priznanje najboljša vzpodbuda za nadaljnje delo. Vsem nam prav gotovo pomenijo več, kot kakršna koli denarna nagrada“.
ALOJZIJA KRONOVŠEK iz ORLE VASI — Red republike z bronastim vencem: „To je zame drugo odlikovanje predsednika republike in sem ga z veseljem sprejela. Čeprav je naslovljeno name, trdim, da je obenem to priznanje za delo cele krajevne skupnosti, saj posameznik, če je še tako prizadeven, brez sodelovanja sokrajanov ne more veliko napraviti“
FRANJO VERDNIK IZ GRIŽ
— Red dela s srebrnim vencem: „Današnjega odlikovanja nisem pričakoval, zato me je tembolj presenetilo in razveselilo. Čeprav sem ga prejel za svoje dosedanje delo me za v bodoče obvezuje, da se temu delu ne bom odtegoval temveč nadaljeval še bolj zavzeta“
TEKST IN FOTO: T. TAVČAR
Iz dela občinske skupščine
Po poletnih počitnicah bo v septembru mesecu občinska skupščina zopet pričela s svojim delom.
V septembru mesecu bo najprej zasedal zbor združenega dela in sicer 21. septembra ter obravnaval pomembna vprašanja s področja družbenoekonomskega razvoja občine.
Zbor bo namreč obravnaval poročila o delu poslovnih bank v letu 1977 in sicer s posebnim povdarkom na njihovem vklju-
v Žalcu
moramo z vsemi močmi, da ne bodo nekdaj naši otroci rekli: „Naši očetje so nam zapravili lepo deželo, ker jim ni bilo mar za njo“.
Do zdaj smo se le vedli kot pohlevni solnar, ki se pri vratih ni upal proti nebu pogledati, pred velikim oltarjem pa se šopirijo in bahačijo narodni nasprotniki. O biblijskem solnaiju beremo, da je opravičen šel iz templja, farizej pa ne. To mora postati tudi pri nas.
Mi smo nosili preponižno klobuček pod pazduho, klanjali se tujcu, ki se je od naših žuljev redil, med tem ko je moral domači sin po tujih deželah izkati pičlega živeža ali pa se je uvrstil med nemškutarje in je z njimi v en rog trobil.
Znana vam je basen o medvedu, ki se je med ljudmi v sužnosti plesati naučil in je hotel te umetnosti tudi druge medvede naučiti, ko je ušel iz sužnosti. Medvedi pa so odgovorili: „Beži, svoje umetnosti si se naučil v sužnosti, ne maramo je.“ Ali bodemo mi zaostali za svobodnimi medvedi? (Velik smeh in klici : Ne bodemo plesali po tuje). Po ZD.
čevanju v prostor občine ter poročilo o delu Službe družbenega knjigovodstva v lanskem letu. Ta poročila predstavljajo prvo zaokroženo področje v dnevnem redu omenjene seje.
Drugo področje predstavlja obravnava poročila o polletnih rezultatih gospodarjenja v občini Žalec primerjalno z rezultati gospodarjenja v celjski regiji. Ugotovljeno je, da je rezultat polletnega gospodarjenja v občini Žalec sicer ugoden, vendar na nekaterih področjih le navidezno. Na to vplivajo predvsem nezadostno razviti samoupravni odnosi, nizka stopnja produktivnosti, zlasti v nekaterih organizacijah združenega dela, skromne investicijske naložbe, nadalje še vedno slaba organizacija dela, premajhni napori za modernizacijo, intenzivno zaposlovanje, neugodna kadrovska struktura in drugo. Zaradi naštetega opozarjajo {iolletni rezultati gospodarjenja, da je treba proučiti nekatere cilje srednjeročnega planskega obdobja. Sredstva za razširjeno reprodukcijo so v nekaterih organizacijah združenega dela tako skromna, da so investicijske naložbe kritične, s tem pa je ogrožen tudi načrtovani hitrejši razvoj gospodarstva občine ter realizacija srednjeročno začrtanega razvoja.
Tretjo pomembno problematiko, ki jo bo obravnaval zbor združenega dela pa predstavlja poročilo o problemih oddajanja gradbenih del, pogojev dela, ugotavljanja minimalnih standardov za življenske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev v gradbeništvu v občini Žalec.
Ugotovljeno je bilo namreč, da se vzporedno z intenzivno gradnjo na področju naše občine pojavljajo problemi pri od-
dajanju gradbenih del, pri pogojih dela in zaposlovanju delavcev, zlasti pri zasebnih obrtnikih iz bratskih republik, ki imajo sklenjene kooperantske pogodbe za izvajanje gradbenih del z gradbenoindustrijskimi podjetji.
V ugotovitveni akciji je bilo ugotovljeno, da gre pri zaposlovanju delavcev, pri zagotavljanju pogojev dela, varstva pri delu in pri zagotavljanju minimalnih standardov za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev v gradbeništvu za občutne kršitve. Pri obravnavi te problematike na predsedstvu občinske skupščine, predsedstvu občinskega sveta zveze sindikatov ter izvršnem svetu je bilo konstatirano, da omenjeni problemi niso samo žalski, temveč se ti problemi pojavljajo v celi Sloveniji ter jih bo tudi zaradi tega treba reševati v širšem merilu.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa bosta zasedala 26. septembra.
Osrednji točki dnevnega reda predstavljata problematika trgovine in gostinstva v občini Žalec ter analiza gibanja cen v republiki ter v občini Žalec.
Na področju razvoja trgovine in gostinstva so bile v letu 1977 naloge le delno realizirane, kar predstavlja nevarnost zaostajanja predvidenega razvoja, uspešnost poslovanja in gospodarstva nasploh. Skoraj vse predvidene investicije za leto 1977 so se namreč za leto dni premaknile, kljub temu pa zasledimo boljšo kvaliteto ponudbe in storitev trgovinske in gostinske dejavnosti ter seveda občutno povečan promet preko 20 MIA S din, ki se preko prometnih davkov izraža tudi v občinskem proračunu.
Odlikovanja
predsednika
republike
Predsednik republike je odlikoval nekatere občane občine Žalec za dolgoletno družbeno in politično delo oziroma za dosežene delovne rezultate.
Za odlikovanja je spodaj navedene predlagal Občinski odbor ZB NOV Žalec ter komisija za odlikovanja pri skupščini občine Žalec.
Na slavnostni podelitvi 13. septembra 1978 je odlikovanja v imenu
Predsednika republike podelil predsednik občinske skupščine. Odliko-
vanja so prejeli:
za dolgoletno družbeno in politično delo v občini ter za dosežene delovne uspehe
Karel Kač iz Žalca - Red dela z zlatim vencem
Alojzija Kronovšek iz Orle vasi -Red republike z bronastim vencem Vlado Plaskan iz Žalca — Red republike z bronastim vencem
Mija Fon iz Žalca — Red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Avgust Dobriha iz Kaplje vasi -Red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Zorka Godler iz Kasaz - Red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ferdo Kolšek iz Letuša - Red zaslug za narod s srebrno zvezdo Jože Lubej iz Šešč - Red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Marija Žilnik iz Ločice - Red zaslug za narod s srebrno zvezdo Jože Štefančič iz Ložnice — Red zaslug za narod s srebrno zvezdo Jože Cerjak iz Žalca — Red dela s srebrnim vencem
Stanislav Mazej iz Petrovč — Red dela s srebrnim vencem
Gabriela Strnad iz Žalca - Red dela s srebrnim vencem
Franc Šuler iz Žalca - Red dela s srebrnim vencem
Niko Tratnik iz Žalca - Red dela s srebrnim vencem Alojz Žnidaršič iz Šempetra -Red dela s srebrnim vencem
Stanko Dolar iz Gotovelj - Red dela s srebrnim vencem
Jože Franko iz Šempetra — Red dela s srebrnim vencem
Jože Kruleč iz Galicije - Red dela s srebrnim vencem
Andrej Ločniškar iz Žalca - Red dela s srebrnim vencem
Rafko Mlakar iz Polzele - Red dela s srebrnim vencem
Viljem Petek iz Polzele - Red dela s srebrnim vencem
Vera Petkovič—Potočnik iz Liboj — Red dela s srebrnim vencem Jožica Pinter iz Šempetra - Red dela s srebrnim vencem
Alojz Rizmal iz Šempetra - Red dela s srebrnim vencem
Franjo Verdnik iz Griž - Red dela s srebrnim vencem
Franc Žužej iz Arje vasi -,-fòd dela s srebrnim vencem
Rudi Veligošek iz Žalca - Medalja zaslug za narod
Slavko Vošnjak iz Ložnice - Medalja zaslug za narod
Herta Naraks iz Polzele - Medalja dela
za aktivno delo med .narodnoosvobodilno vojno ter po njej
Rado Hlačar iz Griž — Red republike z bronastim vencem
Jožica Hribar iz Latkove vasi -Red republike z bronastim vencem Štefanija Dvojmoč iz Žalca -Red republike z bronastim vencem Ivan Kač iz Gornje vasi - Red republike z bronastim vencem Srečko Kuret iz Ložnice — Red republike z bronastim vencem -Franc Špeglič iz Galicije - Red republike z bronastim vencem Norbert Natek iz Pondorja - Red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ernest Čmak iz Prebolda - Red zaslug za narod s srebrno zvezdo Franc Golavšek iz Vranskega -Red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Franc Golob iz Vranskega - Red zaslug za narod s srebrno zvezdo Vinko Razdevšek iz Ponikve -Red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Kazimir Kelhar iz Zabukovice -Red dela s srebrnim vencem
Ludvik Kukovec iz Migojnic -Red dela s srebrnim vencem Ivan Potočnik iz Zavrha - Red dela s srebrnim vencem
Milan Špacapan iz Petrovč - Red dela s srebrnim vencem
Kdaj
samopostrežna
trgovina?
Krajani že nestrpno pričakujejo, kdaj bodo pričeli graditi napovedano novo samopostrežno trgovino oziroma marketing. Gre za objekt, v katerem bo poleg trgovine prostora še za manjšo restavracijo s 40 sedeži v lokalu in 80 sedeži na terasi, dalje za trgovino s čevlji, ekspozituro LB in slaščičarno.
Polzelani računajo, da bo objekt zgrajen v prihodnjem letu.
* ** ** * **** * * * * * * * * ** * * ** **** * 4 ** * 4 4 ** 4 ** * * ** *
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
k
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
Dragi bralci !
Pred vami na mizi je nova, prva številka časopisa Savinjski občan. Napisali smo jo z dobro voljo in ob skupnih prizadevanjih. Žal nas je vse prehudo preganjal čas, kajti zabili smo si v glavo, da prva številka Savinjskega občana mora iziti ob praznovanju 110-le trtice Slovenskega tabora v Žalcu.
Iskreno želimo, da bo Savinjski občan od številke do številke boljši, pestrejši in vsebinsko kar najbolj razgiban; le tak bo resnično prodrl v vsako hišo in ga boste sprejeli, kot vaš časnik.
Vanj boste pisali vesele pa tudi manj vesele in kritične sestavke, kakršno je pač življenje s katerim se spoprijemate. Verjemite, da si uredništvo iskreno želi vašega sodelovanja, vaših nasvetov, pripomb pa tudi dobronamerne kritike.
Želimo kar največ pisati o življenju, delu in uspehih naših delovnih kolektivov pa o krajevnih skupnostih, samoupravi, o tem, kako živi naš kmet na vasi, skratka, radi bi uspeli, da bo Savinjski občan v središču dogajanj v naši občini
Zazdaj je Savinjski občan mesečnik, vendar želimo, da
bi postal štirinajstdnevnik, kajti to narekujejo potrebe po sprotnem obveščanju občanov - tudi tistih, ki živijo v odmaknjenih zaselkih na robu Savinjske doline.
V	našem časniku bomo redno predstavljali občane, ne glede na njihovo funkcijo in položaj.. Še posebej bomo pisali o razvoju in tegobah našega kmetijstva, o ostarelih ljudeh in še o marsičem drugem.
V	ta namen so nam potrebni nenehni stiki z bralci Ko se bomo po prvem oktobru vselili v lastne prostore, se bomo z veseljem pogovorili z vami če nas boste obiskali
Na rob naj zapišemo še to, da boste zaradi časovne stiske v kateri smo se znašli, prejeli prvo številko Savinjskega ob čana bodisi s pomočjo in sodelovanjem učencev osnovnih šol ali na podobne načine. Naslednjo številko pa vam bo že prinesel pismonoša na dom.
Izdajatelj se je odločil, da bo časnik družinam dostavljal brezplačno, kar seveda ne pomeni, da je izdajanje Savinjskega občana tudi za izdajatelja zastonj. Toliko za zdaj.
Lepo vas pozdravlja Urednik
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
k
k
★
★
★
k
k
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
k
k
k
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
Odkritje spomenika
Posnetek z mladinskih šaljivih iger na Vranskem
Šaljive mladinske igre na Vranskem
********************* ***********************j
Konec avgusta so se prizadevni člani osnovne organizacije Zveze socialistične mladine z Vranskega zopet izkazali. Pripravili so namreč šaljive mladinske igre.
Sončnega nedeljskega dne so gledalci zares imeli kaj videti! Vse skupaj je sicer spominjalo na znamenite Igre brez meja, toda nič hudega! Gledalci so se zares lahko nasmejali, mladinske ekipe iz vse občine, pa so se tudi izkazale. Med drugim so tekmovali v gašenju
VINSKA GORA
Zgradili cesto do najvišje kmetije
Zgradili so cesto do najvišje kmetije iiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti
Razstava likovnikov -amaterjev
V okviru 110-letnice tabora v Žalcu je bila v Savinovem razstavnem salonu v Žalcu razstava likovnikov — amate qev občine Žalec. Na njej so svoja dela razstavljali: Peter Bizjak, Nande Lesjak, Ac o Markovič, Vlado Novak, Stane Petrovič, Bogdan Potnik, Ernest Šeler, Dare Zavšek, Karel Zelič in Ljubo Srnerke. Razstavo, ki je bila odprta od 16. t.m. je obiskalo več sto občanov naše občine. Pokrovitelj razstave je büa Minerva iz Zabukovice.
Na sliki: Z otvoritve razstave v Savinovem razstavnem salonu.
Tekst in foto: T. TAVČAR
požara, plezanju na drevo, hoji s hoduljami po vodi ter reševanju kraljice, ki je bila ugrabljena in „locirana“ na mestu, ki ga je bilo težko osvojiti. Posnetek na sliki seveda nismo napravili kje v Afriki, pač pa na Vranskem. Treba je bilo splezat na drevo ter sneti klobuk in se spet spustiti na zemljo. Seveda v najkrajšem možnem času. Največ uspeha so imeli mladi Vran-šani, odrezali pa so se vsi.
Besedilo in foto: EDI MASNEC
Z otvoritve razstave v Savinovem salonu
V	okviru krajevnega praznika so krajani Vinske gore zgradili in odprli dober kilometer ceste v smeri najvišje Bračičeve kmetije, v lovsko kočo na Lopatni-ku pa so napeljali vodo.
Vinska gora naj bi v kratkem pridobila tudi novo telefonsko centralo, kar bo omogočilo 21 telefonskih priključkov. Na sliki: hribovska cesta med gradnjo.
-LT
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Nova stanovanja za delavce
V	novem bloku, ki ga bodo pričeli graditi na Polzeli, bo prostora za 60 družin. Toliko bo namreč na voljo stanovanj.
40 stanovanj bodo namenili delavcem Tovarne nogavic Polzela in Garanta Polzela, 20 pa bo solidarnostnih stanovanj.
Vse kaže, da bo z asfaltiranjem 400 metrov cestišča slednjič poskrbljeno za povezavo Založ z Velenjem. Cestišče naj bi asfaltirali še pred zimo.
Krajevni
praznik
Občani Krajevne skupnosti na Polzeli bodo tudi letos praznovali svoj praznik 2. oktobra v spomin, ko so tega dne leta 1941 v Mariboru bili ustreljeni prvi talci iz Polzele.
Osrednja prireditev bo 1. oktobra popoldne ob 16. uri v dvorani doma Svobode. Po slavnostnem govoru predsednika sveta KS Polzela Rudija Divjaka bodo podelili priznanja najzaslužnejšim občanom, Hortikulturno društvo, ki ocenjuje od 15. do 25. septembra najboljše urejeno okolje hiš, gospodarskih poslopij, organizacij združenega dela, bo podelilo priznanja in nagrade. DPD Svoboda pripravlja bogat kulturni program. V počastitev praznika bo tudi vaja enot civilne in narodne zaščite, športniki pa bodo pripravili več tekmovanj.
T. TAVČAR
Podelitev priznanj zaslužnim
V soboto 26. avgusta 197 8 so v KS Griže uspešno zaključili letošnje prireditve ob krajevnem prazniku. Prireditve so se začele z vzponom planincev na Triglav, nadaljevale z raznimi športnimi prireditvami in zaključile s slavnostno’sejo Sveta krajevne skupnosti, z novo asfaltirano krajevno cesto in z odkritjem spominskega obeležja na kraju, od koder je krenil na Brežiški pohod oktobra 1941 I. Štajerski bataljon.
Značilno za krajevno skupnost je, da je zelo razvito gojenje tradicij NOV. Ob različnih priložnostih se odkrivajo spominska obeležja, prirejajo se pohodi po poteh znanih iz NOV itd. Teh prireditev se vedno udeležijo tudi udeleženci NOV. Odkritja spominskega obeležja so se udeležili preživeli udeleženci pohoda, med njimi narodna heroja tov. Skala in
Antonesko, predvojni revolucionari, med njimi udeleženec ustanovnega kongresa KPS na Čebinah, tov. Vipotnik Albin, prvoborci in drugi-
Ob tej priliki so bili najuspešnejšim društvom in posameznikom razdeljeni bronasti znaki OF. (na sliki)
Foto: EDI MASNEC v _______________________-ž
Občani krajevne skupnosti Vransko slavijo svoj praznik 22. septembra v spomin na prve padle žrtve leta 1941. Za letošnje praznovanje, ki seje pričelo že 9. t.m. z otvoritvijo spomenika neznanemu kuriqu na Čreti, bodo potekale vse do 23. septembra razne športne in kulturne prireditve. Otvorili bodo tudi tri odseke asfaltiranih cest v zaselek Podrigl, Mariniča in od Vranskega do Podgrada v skupni dolžini 3 km, ter nov kulturni dom.
Na Čreti, kjer je spomenik odkril Edi Golc komandant
relejnih kurirskih postaj med NOB je najprej spregovoril predsednik sveta KS Vransko Ivan Brišnik, nato prvoborec Ivo Zupanc — Ludvik, ob koncu pa so pripravili bogat kulturni program godba na pihala iz Prebolda, moški pevski zbor iz . Laškega ter učenci osnovne šole Vransko. Slovesnosti so se udeležili številni predstavniki družbenopolitičnega življenja naše občine, borci, kurirji in borci petih ljubljanskih občin, ki so nato imeli tovariško srečanje.
Tekst in foto: T. TAVČAR
Prvoborec Ivo Zupanc govori udeležencem proslave
NOVOSTI IZ LIBOJ:
Dekorativna in uporabna keramika
Keramična industrija Liboje je pripravila za Zagrebški velesejem nekatere novosti, ki bodo zaradi domiselnih oblik, lepega dekorja pa tudi zaradi praktičnosti, nedvomno pritegnile obiskovalce pa tudi kupce.
To, kar smo povedali še posebej velja za „Bolivia“ jedilni in kavni servis, ki so ga izdelali oblikovalci in pripravili za serijsko proizvodnjo.
Če bodo razstavljene izdelke kupci sprejeli in se odločili za naročila, ki bi omogočila serijsko proizvodnjo, bosta nova servisa v prodaji že po novem letu.
Tu velja reči, da so oblikovalci keramike v Libojah prejeli za svoje izvirne zamisli, ki so jih oblikovali v keramiki že nič koliko pohval in diplom. Prire-
ditelji Zagrebškega velesejma imajo vsakič Dan keramike in stekla, kar je lepa priložnost, da tudi libojski oblikovalci in kera-mikarji pokažejo kaj znajo.
Res pa je, da je kakšenkrat dolga pot od predmeta, ki pride iz rok oblikovalca do kupca. Tako, kot vsako podjetje je tudi Keramična industrija Liboje odvisna od zahtev in želja kupcev oziroma naročil, ki zagotavljajo serijsko proizvodnjo.
Keramična industrija Liboje že vrsto let svoje izdelke tudi uspešno prodaja na zahtevnih inozemskih tržiščih in tako tudi letos. V takem primem je kajpak treba sprejeti zahteve inozemskega kupca.
Posnetek kaže oblikovalca Brunota Pižmohta v Keramični industriji Liboje med delom.
Rv.L.
Oblikovalec Bruno Pižmoht pri delu
Poklicno šolstvo v Žalcu
Po dokaj obsežnih in temeljitih pripravah se je te dni pričel pouk v dveh oddelkih prvega letnika poklicne administrativne šole, dveh dislociranih oddelkih kovinarske šole ŠKIMC Štore in v oddelku prvega letnika tekstilne šole.
To so prve smeri poklicnega izobraževanja, ki pričenjajo z delovanjem v Centru za usmerjeno izobraževanje v Žalcu. S tem uresničujemo program, ki so ga delovni ljudje in občani sprejeli na referendumu leta 1974 in ga tudi podprli s samoprispevkom, uresničujemo cilj, ki smo si ga zastavili v srednjeročnem planu družbenoekonomskega razvoja do leta 1980 v občini Žalec ter v Resoluciji za leto 1978.
Smeri, ki jih razvijamo v okviru Centra v Žalcu so tudi usklajene s celotnim usmerjenega izobraževanja v regiji ter s posameznimi in-, teresnimi skupnostmi. Čeprav Center še ni v celoti oblikovan, ker se bo pač oblikoval z leti in še nima razvitih vseh tistih smeri usmerjenega izobraževanja, ki so potrebne ne samo z vidika žalske občine, temveč tudi širšega območja, pa vendarle lahko trdimo, da gre za začetek delovanja institucije, ki bo z izobraževanjem kadrov veliko prispevala k nadalnjemu družbenemu ekonomskemu razvoju celotnega območja.
V tem centru bo imelo svoje učno mesto tudi veliko mladih ljudi, ki se po uspešno končam popolni osnovi šoli v vedno večjem številu vključujejo v nadalnje izobraževanje.
Priprave na pričetek delovanja prvih oddelkov poklicnih šol so tekle pred vsem v okviru iniciativnega odbora več kot dve leti. Z izgradnjo novega osnovnošolskega centra v Žalcu, se je sprostila dosedanja šola, ki smo jo preuredili za potrebe Centra za usmerjeno izobraževanje
in potrebe Delavske univerze Žalec. Vrednost stavbe je preko 30 milijonov dinarjev, preureditvena dela pa so stala okrog poldrugi milijon dinarjev. Nabavljena je bila vsa potrebna oprema in učila. Sola ima lepo telovadnico in sodobno kuhinjo z jedilnico ter ostale dodatne prostore.
Sredstva za ureditev šole so bila predvidena s samoprispevkom, delno pa tudi s posebnim družbenim dogovorom gospodarstva občine, nekaj pa tudi iz občinskega proračuna.
Poleg ureditve prostorov in nabave opreme je bil dan tudi velik poudarek kadrom, ki so redno zaposleni ali pa bodo opravljah dopolnilno delo. V dislociranih oddelkih kovinarske šole ŠKIMC Štore, bodo predavali tudi prosvetni delavci iz te šole.
Izbira kvalitetnih kadrov, ki bodo podajali učno snov, je bila tudi ena glavnih nalog iniciativnega odbora za ustanovitev centra za usmerjeno izobraževanje, saj se zavedamo, da je ravno od njih odvisna kvaliteta vzgojno-izobraževalnega procesa.
V času kadrovanja učencev za posamezne smeri poklicnega izobraževanja je bilo doseženo tesno sodelovanje med gospodarstvom in iniciativnim odborom za ustanovitev centra.
Predvsem kadrovske službe v tekstilnih tovarnah ter v kovinski industriji, so tesno sodelovale v fazi priprav. Organizacije združenega dela pa ne odrekajo tudi ostale pomoči predvsem v opremi, nudijo učne prostore v njihovih posebej opremljenih učilnicah in laboratorijih.
Takšno sodelovanje med gospodarstvom in poklicnimi šolami je potrebno razvijati tudi v nadaljnjih letih, saj je to eden pomembnih dejavnikov resničnega izobraževanja ob delu za delo.
JOŽE JAN
Nov kulturni dom na Vranskem
Iz pobratene občine Bačka Palanka
Če bodo monterji pravočasno opravili preostala dela bo Tovarna sladkorja v izgradnji „Jugozapadna Bačka1' v Baču pričela s svojim delom v sredini oktobra letošnjega leta. Pričakujejo, da bodo tudi preostale štiri tovarne sladkorja pričele s predelavo sladkorne pese koncem oktobra oz. v začetku novembra meseca tega leta.
Tako izjavo so dali predsedniku Izvršnega sveta Skupščine AP Vojvodine direktorji omenjenih tovarn ob nedavnem obisku v Baču ter pri tem povdarili, da so podvzeli vse možne mere, da bi bile .omenjene tovarne čimprej zgrajene.
V	sedanjem trenutku, kot je bilo povdarjeno, predstavlja najvažnejše delo montaža opreme in naprav ter izgradnja komplicirane mreže cevovodov. Delovni kolektivi novih tovarn so zagotovili izvajalcem teh del posebne premije za čimhitrejše ter kvalitetnejše opravljena dela.
Pomen teh pet tovarn za predelavo sladkorne pese je za celotno Vojvodino ogromnega pomena, posebno še z vidika hitrejše spre-merhbe setvenih planov na vojvodinskih poljih.
Predsednik Izvršiega sveta Skupščine AP Vojvodine je ob koncu obiska povdaril, daje izgradnja tako velikih ter zahtevnih kapacitet v samo dveh letih izredno velik uspeh investitorja ter cele Vojvodine.
Industrijska proizvodnja v občini Bačka Palanka je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta porastla za 6,8 % v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta, vendar pa je njena rast počasnejša kot v istih mesecih preteklega leta.
V	prvih šestih mesecih je sicer proizvodnja porastla za 9,2 %, kar je bilo tudi nad pokrajinskim poprečjem, vendar se je ta ugoden porast izgubil v juliju mesecu ter so tako
{irvič pod pokrajinskim poprečjem v etošnjem letu.
Čeprav je do upadanja proizvodnje prišlo tudi zaradi letnih dopustov ne veijamejo, da je to edim in glavni vzrok. Menijo, da je treba vzroke dobro osvetliti in odpraviti, sigurno pa je eden izmed vzrokov skrit v precejšnjih zalogah. Kajti ni imelo smisla povečevati proizvodnjo, če del gotovih izdelkov odide v skladišča namesto na tržišče.
Medtem pa so nekatere delovne organizacije, kot npr. Strojna industrija „Majevica“ ter Industrija elektroinstalacijskega materiala „Nopal“ občutno povečale proizvodnjo, kaj je še posebej vazno, ker se nahajajo v skupini dejavnosti prioritetnega značaja. Med uspešnimi delovnimi organizacijami so tudi nekatere druge.
Pa tudi rezultat porasta industrijske proizvodnje 6,8 % v prvih sedmih mesecih letošnjega leta kaže na to, da so delovne organizacije poleg precejšnjih odsotnosti delavcev zaradi letnih dopustov delale praktično brez prekinitve, razen tistih, ki so imele kolektivne dopuste ter remonte strojnih parkov.
Zavod za družbeno-ekonomsko in prostorsko planiranje v Bački Palanki ugotavlja, daje bila proizvodnja v
MDB Slavko Šlander pred občinsko zgradbo v Žalcu
Brigadirji so se izkazali
Na večini delovišč letošnjih mladinskih delovnih akcij je v teh dneh utihnila vesela briga-
dirska pesem, ki so jo spremljali krepki udarci krampov in lopat. Tudi brigada „Slavko Šlan-
prvih sedmih mesecih, če se izvzameta januar in julij, v glavnem stabilna, največji porast pa je bil dosežen v marcu mesecu.
Kljub temu pa smatrajo, da so lahko s porastom proizvodnje, kljub odstopanju, zadovoljni, v kolikor bodo imeli zasigurano tržišče, kar pa vedno ni slučaj. Zaradi tega je nujno poleg stopnje rasti industrijske proizvodnje analizirati tudi kaj in po kakšni ceni proizvajajo, kar bo dalo realnejšo sliko gospodarskih gibanj, katere je treba v tem momentu gledati tudi v sklopu poprečne žetve v kmetijstvu ter vse večjih problemov na področju živinoreje, ki predstavlja „črno točko“ kmetijstva, ki z industrijo predstavlja dve dominantni veji na področju gospodarstva v občini Backa Palanka.
Vsa področja v občini Bačka Palanka, vključno s samim mestom beležijo v zadnjih nekoliko letih resno krizo v zagotavljanju potrebnih obrtnih dejavnosti ter uslug. V enem naselju manjka čevljar, v drugem frizer in brivec itd., v nekaterih naseljih pa ni niti enega obrtnika. Prebivalci naselij so vsled tega prisiljeni, da zaradi takšnih manjših uslug včasih potujejo iz enega kraja v drug.
Üvidevsi te pomanjkljivosti ter zavedajoč se važnosti tega problema, je skupščina občine Bačka Palanka v zadnjih dveh letih podvzela mnogo
Med nove pridobitve v okviru praznovanja 110-letnice Slovenskega tabora v Žalcu sodi tudi tale novi kulturni dom na Vranskem. Krajanom bo rabil za različne kulturne prireditve, skratka gre za objekt, ki so si ga na Vranskem že dolgo želeli. Foto: T. Tavčar
♦♦»»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*♦«
občine Bačka Palanka, posebno še vinogradniKom iz Neština in Viziča. Pozni spomladanski mraz je precej zmanjšal pridelek, a ohladitve v začetku poletja so vplivale na čas zorenja namiznih vrst grozdja tako, da bodo le te kasnile za mesec dni Tako bodo količine pridelanega grozdja manjše od lanskih, pa tudi kakovost bo slabša. Najbolj so bili prizadeti vinogradi TOZD „Neštin“, saj se ocenjuje, da je mraz uničil okoli 100 ha letošnjega pridelka vinogradov. Tudi pri individualnih proizvajalcih stanje ni veliko boljše, le da gre za manjše količine.
ukrepov za izboljšanje pogojev za odpiranje novih ter poživitev delovanja že obstoječih obrtnih delavnic. Vse to je vplivalo na ustavitev procesa zapiranja obrtnih delavnic v mestu ter v posameznih krajevnih skupnostih. Pričele so se celo odpirati nove obrtne delavnice.
Mnogo so k temu pripomogli tudi sami obrtniki. Čvrsto organizirani v Združenju obrtnikov vodijo dolgoročno politiko razvoja, usmerjeno k nadaljnjemu izboljšanju pogojev za razvoj uslužnostnih obrtnih dejavno^ sti, kar po drugi strani nudi tudi večje možnosti zaposlovanja novih delavcev. Eden od pomembnih faktorjev v teh prizadevanjih je tudi Hranilno - kreditna zadruga obrtnikov, avtoprevoznikov in gostilničarjev Bačke Palanke, Baca, Bačkog Petrovca in Šida. Ustanovljena je z namenom, da popularizira varčevanje med obrtniki, obenem pa, da jim omogoča koriščenje kreditov pod ugodnejšimi pogoji Tako je doslej 60 obrtnikov iz omenjenih štirih občin koristilo kredite ter sredstva vložilo v adaptacijo svojih delavnic ter nabav strojev. Menijo, da je to pravilna pot razvoja uslužnostne obrti, pri čemer morajo po svojih močeh ter v okviru svojih pristojnosti pomagati vsi pristojni organi.
Poletje dolgo ni bilo naklonjeno vinogradnikom iz nekaterih krajev
Na svetovnem prvenstvu v športnem ribolovu na Dunaju, ki bo v septembru mesecu bo Jugoslavijo zastopal tudi športni ribič iz Bačke Palanke Mirko Vurdelja, ki je v avgustu mesecu v konkurenci najboljših športnih ribičev Jugoslavije osvojil tretje mesto. Imenovani je član Združenja športnih ribičev „Saran“ iz Bačke Palanke.
Sicer pa je reprezentanca športnih ribičev Vojvodine tudi uradni prvak Jugoslavije za leto 1978.
Po briljantnem, toda zaslužnem uspehu na preteklem svetovnem prvenstvu v kajaku na mirnih vodah na Adi Ciganliji v Beogradu, kjer je osvojil naslov svetovnega prvaka, je kajakaš Milan Janič obiskal Tekstilno industrijo „Marina“ v Bački Palanki, saj je Milan Janič bivši občan njihove občine ter član njihovega kajakaškega kluba „Partizan“.
OBISKALI SMO JU V DOBRIŠI VASI:
Rotarjeva ata in mama
Brigadiiji MDB 1. Savinjske čete med akcijo
der“, ki so jo sestavljali mladinci iz žalske občine in pobratene občine Kruševač, se je pred nedavnim ponosna vrnila z delovne akcije Kožbana 78. Brigada je dosegla izjemne uspehe ter prejela vsa možna priznanja.
Naj zapišemo le to, da je brigada postala petkrat udarna, da so prejeli dve priznanji za dosežene izredne rezultate pri idejnopolitičnem delu pa na kulturnem in športnem področju, vzgoji ter šiijenju bratstva in enotnosti ter tovarištva.
Dosegli so pohvalne uspehe pri delu in to pri težkih delovnih pogojih. Brigadiiji so se zlasti razveselili, ko so prejeli Trak akcije, visoko priznanje. Deset brigad iijev nosi udarniške značke, skratka, brigada je bila uspešna na celi črti.
D. N.
Septembrsko sonce je s strunam podobnimi žarki tipalo skozi košate brajde za hišo, kjer je na klopi sedel Rotarjev Jakob. Počival je v toplem jesenskem dopoldnevu in zrl na trato, kjer sta se igrala pravnuka.
Je mož premišljeval o svojih nekdanjih pevskih in tamburaških zborih, ki jih je vadil dolga desetletja ter oplajal z njemu značilno zagretostjo in trdoživostjo delavskega zaupnika in kulturniškega delavca?
Se je nemara spomnil časov, ko je kot mojster poslikaval keramiko v Libojah ali na leta, ko je ubijal brezposelnost s težačenjem po okoliških kmetijah, kdo bi vedel?
Rotarjev ata jih bo kmalu imel 95 in to so takšna leta, ko spomin peša pa tudi koraki niso več prožni, kot nekoč. Joj, koliko je bilo dogodkov, veselih in žalostnih pa tudi vznemirljivih v vseh teh letih, če bi jih vse zapisal, bi nastala debela knjiga.
Žena Amalija, ki je tri leta mlajša od svojega moža (je v 93 letu) je poleg svoje živahnosti ohranila presenetljivo dober spomin.
„No, sedaj ste me dobili v mlin,“ je dejala, ko me je zagledala na pragu. Povabila me je v hišo in ko sva sedla se je opravičevala, češ, da sem jo dobil med kuhanjem kosila. Pa je opazila mojo zadrego in biž pripomnila, da se ne mudi, ker je ura komaj enajst, mož Jakob pa tudi ni tak, da ne bi malce počakal in slednjič, da ji bo kar dobro del polurni klepet.
Med ustanovitelji prvega zbora
Jakob in Amalija Rotar sta med ustanovitelji prvega pevskega zbora v Petrovčah, ki je pred kratkim praznoval 70-let-nico obstoja. Jakob je prejel zlato Galusovo značko. „Takrat, ko smo v Petrovčah ustanavljali pevski zbor, sva bila oba mlada. Vsi smo z veseljem sodelovali. Zbor je vodil skladatelj Ciril Pregelj, ki je takrat poučeval na šoli v Petrovčah.
Zbor je nastopal v Petrovčah, Žalcu in po drugih krajih. Po
štirih letih pa je bil Pregelj premeščen na drugo šolo in tako je delo zbora zamrlo. Pozneje smo peli in muzicirali
Jakob Rotar
doma. Jakob je lepo igral na citre pa tudi na druga glasbila, jaz pa sem pela. To so bili zanimivi a težki časi. V poznejših letih se nama je z violino pridružil sin Rado in tako smo imeli doma orkester.
Moža so 1927. leta odpustili iz službe. Bil je delavski zaupnik, prežet z naprednimi idejami, zato ga je delodajalec od-
pustil Takrat sem veliko šivala, mož pa je doma kuhal ali hodil na delo po okoliških kmetijah. Večeri pa so bili njegovi. Še naprej je vodil svoje tamburaške zbore, vadil je pevski zbor v Grižah ne meneč se za svoj nezavidljiv položaj odpuščenega slikarskega mojstra.
Sedem let je bil brez Zaposlitve in to je bil čas, ko je bilo treba živeti iz rok v usta. Meso smo imeli le ob nedeljah in praznikih pa še takrat govedino, ker za drugo ni bilo denarja.“
Danes Jakob in Amalija mirno preživljata jesen njunega življenja. Čeprav Jakob že dolgo več ne igra na citre in pri Rotarjevih ne pojo več tako, kot nekoč, življenje teče po zglajenih kolesnicah.
„Danes ljudje boljše živijo, kot nekoč,“ je dejala Amalija ter hkrati pripomnila, da je življenje tudi v njenih dekliških letih imelo svoj mik.
Zanimivo je, da Rotarjeva mama poleg kuhanja tudi šiva. Ko pospravi po kuhinji, sede za šivalni stroj in pokrpa kakšno obleko pa tudi sešije kaj novega. Pravi, da bo delala, dokler bo mogla, kajti delo pomeni življenje.
Segla sva si v roke in med blagim nasmehom mi je rekla, da naj še pridem.
LOJZE TRSTENJAK
Amalija Rotar s pravnučkoma ob šivalnem stroju
dobrih kmeč-sicer že dolgo
nazaj ne postavljajo na mizo,
saj sodijo v minulo stoletje. Med razstavljenimi 41
Dobrovljah preurejujejo svoje
PA SMO LE DOČAKALI BOLJŠO LETINO:
Hmelj je obran, hmeljarji zadovoljni
Po nekaj zaporednih slabih letinah je letos padla hmeljarjem sekira v med. Hmeljska kobula seje lepo razvila in sedaj že lahko zapišemo, da se je napoved o 3000 do 3100 ton pridelka hmelja, uresničila.
Razveseljiva je tudi ugotovitev, da je hmelj kvaliteten, kar pomeni, da bo dosegel dobro ceno in ga bomo prodali (smo ga že) brez vseh težav. Če primerjamo letošnjo bero z lansko, smo dosegli za 10 odstotkov večji pridelek, kar se pozna. Letos pa je tudi ugodnejša cena hmelja za razliko od prejšnjih let, skratka, hmeljarji so si po kriznem obdobju, oddahnili.
Tako, kot že nekaj let nazaj, so tudi letošnje obiranje hmelja hmeljarji v glavnem opravili s stroji. Se pred dobrimi desetimi leti je v Savinjski dolini obiralo po več tisoč obiralcev, letos pa jih skoraj niso več potrebovali.
Obiralo je 154 strojev (obiranje poznih sort še ni končano). Za servisna popravila pa tudi za rezervne dele je še kar dobro poskrbljeno, da ni zastojev pri delu.
Za proizvajalce je pomembna ugotovitev, da je hmelj letnika 1978 že v celoti prodan in to pod razmeroma ugodnimi pogoji. Za naš hmelj smo dosegli
enake cene v Evropi pa čeprav smo primoram plačati devet odstotno carino za dobave hmelja na tržišče držav članic Evropske gospodarske skupnosti.
Pri tem je tudi pomembno, da je EVG skupnost sprejela posebna pravila o minimalnih pogojih kvalitete. V tej smeri so bili pravočasno obveščeni vsi slovenski hmeljarji, pri Poslovni skupnosti za hmelj pa je bila tudi ustanovljena komisija, ki naj bi izdelala pravilnik o pre-
vzemnih pogojih glede kvalitete hmelja. Hmelj sorte golding je med tem že obran in pospravljen, sedaj hmeljarji obirajo nove A sorte, ki za razliko od goldinga dozorevajo nekoliko pozneje.
To je zelo pomembno, ker so hmeljarji z novimi sortami hmelja podaljšali čas obiranja in sušenja ter tako dosegli boljše izkoriščanje obiralnih in sušilnih naprav.
Tk.A.
Gospodinja Angela zna pripraviti imeniten domači sir
Zakonca Marovt pred svojo urejeno domačijo
PRI MAROVTOVIH V GOSTEH:
Vzorna kmetija nima
: - nasla
Hmelj je dobro obrodil, hmeljarji so zadovoljni (Foto E. Masnec)
KMALU NOVA PRIDOBITEV NA DOBROVLJAH:
Dom 1. Savinjske čete
Prebivalci partizanskih Dobrovelj se zadnji čas ponosni ozirajo na smrečico, ki so jo zataknili na vrh še nepokrite strehe novega doma borcev, ki bo nosil ime 1. Savinjske čete.
Krajani računajo, da bodo dom odprli za letošnji republiški praznik — 29. november. Franc Ramšak, član režijskega odbora, ki smo ga srečah na gradbišču, nam je dejal, da gre za objekt o katerem so se že več let nazaj pogovarjali.
Ker so Dobrovlje hribovska vas, prebivalci sami ne bi zmogli te nove naložbe. Ko so jim obljubili pomoč tudi občinski dejavniki pa so se opogumili ter se lotih dela. Kmetje so za dom prispevaj veliko lesa pa tudi opravili razne vožnje in tako je dom hitro zrasel do strehe.
Med tem bi ga že prekrili a čakajo na opeko. Dom bo večnamenski. Poleg prostorov za sestanke in druge potrebe krajanov bodo v domu odprli manjši bife in trgovino, ki so jo že dolgo potrebovah. Tudi mlekarna bo v katero se bo stekalo mleko iz Dobrovelj in okolice.
Tu je treba povedati, da zadnii čas kmetje tudi na
kmetije ter se usmerjajo v tržno proizvodnjo. Za živinorejo so tu zelo dobri pogoji, saj najde živina po hribih dovolj sočne paše.
Krajani pa so nujno potrebovah tudi trgovino, saj je bilo treba poprej vsako reč kupovati v dolini, kar je bilo zamudno. Ker trgovina ne bo velika, računajo, da bi vse dejavnosti imela v rokah družina, ki bo stanovala v domu.
Potlej naj bi prišla na vrsto cesta. Zgradili so jo po osvoboditvi, sedaj pa bi jo radi asfaltirah in pa nekoliko razširili. Cesta jim je zares potrebna zlasti še, ker so z njo povezani z dolino.
Dobroveljski kmetje, ki si obnavljajo svoje domačije (precej je tudi novih hiš) računajo tudi na kmečki turizem. Pogoj za to pa je seveda urejena cesta. Prva leta po vojni je veliko mladih odšlo v dolino in tako so nekatere kmetije ostale brez naslednika.
Danes je takih primerov vse manj. S tem, da se kmetije usmeqajo na tržno proizvodnjo ter se opremljajo s traktorji in
drugimi kmetijskimi stroji, zemlja daje večji dohodek ob lažjem delu.
- Tk.A.
šiiiimuiiminiiiiitumniiiiimfitimimiuiMiitmiii
„Pokaži mi dvorišče pa ti povem kaj si“ pravi kmečki pregovor. Dvorišče Marovtove kmetije v Podvrhu 115 v Savinjski dolini je čisto, kot ogledalo. Čistoča in urejenost pa si podajata roke tudi v hlevu, pri živini, pod kozolcem in v stari hiši.
Čeprav sva z Borisom potrkala prvič na njuna vrata, sta se naju odkrito razveselila. Morala sva v hišo in potlej smo ob kozarcu in okusnem domačem siru razdrli marsikatero krepko.
O Angehnem sim bi se človek lahko posebej razpisal. Kako ga pripravlja je njena majhna skrivnost. Dejala je, da so jo tak sir naučili pripravljati v gospodinjski šoh v Mah Loki na
mnuinmuiumümii

( Redke, a dobre kmečke jedi
Dolenjskem. Poslej ga rada pripravlja zgolj za domače potrebe in kajpak tudi za goste.
„Braslovški turistični delavci so mi svetovali, da bi sir pripravljala tudi za prodajo, vendar sem rekla ne. Z možem nisva več mlada pa tudi na kmetiji sva v glavnem sama,“ je pripovedovala gospodinja Angela.
Vsa živina v hlevu je rodovniškega porekla in tako je mleka skozi vse leto dovolj pri hiši. Menita, daje najboljše prodajati mleko. Poprej sta imala po 12 g oved, od tega osem krav, zadn ji čas pa sta zmanjšala čredo za nekaj glav.
Tudi nekaj zemlje sta oddala. Imata prav, saj ne gre, da bi toliko garala. Sicer pa jih bo imel gospodar kmalu 70 in to so leta, ki narekujejo več počitka in lažje delo.
Njun edini problem je v tem, ker kmetija nima naslednika. Otrok ni bilo pri hiši, zato sta kmetijo namenila sorodnici, žal pa jo je zaneslo drugam in tako se jima niso uresničile njune želje. Alojz Marovt je 40 let bil zaposlen v gozdarstvu, med drugim je tudi pomagal graditi cesto v smeri Dobrovelj. Marsikaj je doživel tudi kot lovec, skratka, gozd se mu je prirasel k srcu in tako tudi sedaj še vedno rad zavije v bližnje hoste.
Marovta sta prijetna človeka, zato imata veliko prijateljev in znancev, ki ju obiskujejo. Vsem rada odpirata vrata svoje urejene domačije.
Zakonca Marovt pred njuno hišo v Podvrhu. Gospodinja Angela s svojim imenitnim domačim sirom.
TL L.
Gospodinje v Lučah so na i nedavni kuharski razstavi
f Detalj s kuharske razstave v § Lučah
IwiimttttimiHHtmmKMmniiiHiuHiiMUHiiiiimsniufntmiHüiHiHHmmmuiinfimüwiiHtmimis
prikazale vrsto dobrih kih iedi. ki iih
jedmi naj naštejemo najbolj značilne:	gornjesavinjski
„obmjenek“ in „maslovnik“ pa bolj znane žlikrofe, razne vrste žgancev, v kmečki peči zapečene krafeljne in podobne dobrote.
Na stenah pa so izobesile ročna dela, ki so po svoji izvirni domiselnosti privabila veliko gostov. Kuharsko razstavo, ki jo je pripravilo TD Luče, so popestrili lovci s svojimi trofejami Posnetek kaže del kuharske razstave v Lučah.
E. V.
Žovnek - novi vzrejni center za plemenske telice
Hmezad Žalec, TOZD kmetijstvo Šempeter in njena DE govedoreja so se lani odločih na osnovi velikih potreb zgraditi vzrejahšče za plemenske tehee. Tako je pozno jeseni SGP Hrastnik pričelo pod starimi hlevi na Žovneku obsežna pripravljalna in zemeljska dela. V dokaj slabih vremenskih razmerah so težki buldožerji prerili nad 30.000 kubičnih metrov zemlje. Gradbinci pa so že pripravljah vse za temelje dveh hlevov. Danes oba hleva služita namenu in sta zgrajena po najnovejših principih za vzrejo plemenskih tehe. Slavnostno je bilo celotno vzrejahšče izročeno
namenu zadnjega avgusta letos.
V	novih hlevih je 600 telic, v starih pa okrog sto. Tako bo v bodoče v vzrejališču okrog 700 telic od 5. meseca starosti do 7. meseca brejosti, ko se vračajo nazaj na farme za remont osnovne črede.
Vzrejahšče je v polnem obratovanju.	Vy
Šempeter v Savinjski dolini
Da bi izboljšali preskrbo z vodo, so se prebivalci dolnjega dela Šempetra odločili za gradnjo vodovoda.
V	ta namen so si že izvolili režijski odbor ter se dogovorili, kako zagotoviti potrebna sredstva za to naložbo.
POKRAMLJALI SMO Z IVOM KUHARJEM:
Razširjen Antični park in še kaj
Dom borcev na Dobrovljah
„Čeprav nam je spomladi zagodlo slabo vreme, bo letošnja turistična bera zelo dobra, celo boljša od lanske,“ nam je dejal predsednik šem-petrskega turističnega društva Ivo Kuhar. Povedal je, da je od pomladi sem obiskalo Antični park 12 tisoč gostov (poleg domačih tudi veliko inbzemcev), jamo Pekel pa si je ogledalo do danes kar 24 tisoč obiskovalcev. Ker pa smo šele v septembru, računamo, da bo jama Pekel do izteka sezone zabeležila 30 tisoč obiskovalcev, kar bo največ doslej.“
„Z izgradnjo doma pri jami Pekel ste Šempetrčani sklenili petletno intenzivno investicijsko vlaganje za ureditev te zanimive jame. Bi lahko povedali, koliko gostov si je v teh letih ogledalo to zanimivost Savinjske doline?
„Če upoštevamo letošnje goste, smo v tem času zabeležili 140 tisoč obiskovalcev, do izteka sezone pa se bo število povzpelo do 150 tisoč. Jama Pekel zaradi svoje urejenosti privablja iz leta v leto večje število obiskovalcev.
Po ogledu Antičnega parka v Šempetru, turisti radi zavijejo po asfaltirani cesti proti jami Pekel.
Jama je lepo osvetljena in ima slikovito okolje, letos pa smo pred jamo tudi odprli urejen dom, ki rabi obiskovalcem. Dom za zdaj odpiramo le občasno oziroma po potrebi. Turistično društvo namreč nikakor noče, da bi dom rabil za gostišče pa čeprav se udeleženci jame v njem tudi lahko okrepčajo in odpočijejo.“
„Kdaj boste odprli novi, vzhodni del Antičnega parka? “
„Z deli smo tako daleč, da bomo vzhodni del v izmeri pol drugega hektarja, odprli spomladi. Antični park bo tako postal večji in za. goste še bolj zanimiv in tako računamo na šs večje število obiskovalcev.“
„Leto se je prevesilo v jesen, napovedane (obljubljene) restavracije v Šempetru pa še vedno ni. Ali to pomeni, da so vam načrti splavali po vodi? “
„Ta reč z restavracijo nas vse hudo jezi. Dvakrat smo se sestali in se zlasti na drugem sestanku konkretno dogovorili za obnovo izpraznjenega trgovskega lokala v hmeljarskem domu. Morali bi le še premestiti mesnico in prostori bi bili na voljo za obnovo.
Arhitekt, ki je sodeloval v razpravi je dejal, da bo za izdelavo načrta
Ivo Kuhar
potreboval dva meseca, en mesec pa bi potrebovah za izdajo gradbenega dovoljenja. Po teh računih bi restavracijo odprli že letos.
No, s tem najbrž ne bo nič, kajti sedaj smo v septembru, priprave pa sploh niso stekle. Ne želim razglab-
ljati o tem, kdo je kriv, da dela niso stekla, povedal bi le to, da Šempeter restavracijo nujno potrebuje.
Samo letos nas je do septembra obiskalo 36 tisoč turistov, žal pa jim zlasti v Šempetru niso mogli ponuditi zahtevanih gostinskih storitev in tako so bili primorani drugam. To je za nas vsekakor škoda, nejevoljni pa so tudi turisti. Jezi nas, da posamezniki nočejo razumeti nujne potrebe po urejenem gostinskem lokalu.
„Spominki? “
„Turistično društvo jih ima dovolj pa tudi za razglednice smo poskrbeli.“
„Hvala za odgovore!“
LeT.
Polzela in njene pridobitve
Polzelani računajo, da se bodo lahko še pred zimo zatekli pod streho na avtobusnih postajališčih, če bo deževalo ali snežilo. Krajevna/skupnost bo na že pripravljenih izogibališčih postavila lične hišice (ute).
Osnovnošolski center v Žalcu -predan svojemu namenu
smo ... Foto Edi Masnec
Šole so oživele...
1.	septembra je zopet zaživelo delo v vseh šolah na območju občine. V šolskem letu 1978/79 se v 170 oddelkih osnovnih šol šola 4177 učencev. Osnovna šola „Ljube Mi-kuš“ to je osnovna šola organizacije za usposabljanje ima v 11 oddelkih 105 učencev, od tega kar 93 vozačev, ki se vozijo v to šolo iz območja celotne občine.
Število kombiniranih oddelkov ne pada, pač pa je v teh oddelkih vedno manj učencev. Na območju občine Žalec imamo še vedno 14 kombinira-
nih oddelkov, v katerih se šola 304 učencev.
V	šolskem letu 1978/79 je prešla na celodnevno šolo celotna Osnovna šola „Slavko Šlander“ Prebold, tako da je v 17 oddelkih v celodnevno šolo zajetih že 493 učencev.
V	podaljšanem bivanju je v 11 oddelkih zajetih 244 učencev. Želje in potrebe, predvsem zaposlenih staršev po oddelkih podaljšanega bivanja so velike, vendar pa jih zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov v šolah ni možno v celoti realizirati.
V_______________________C----
V soboto 16. septembra 1978 je bil za mesto Žalec z bližnjo okolico in za vso občino pomemben dan. Tega dne je namreč bila slovesna otvoritev osnovnošolskega centra, to je doslej največjega in zelo pomembnega referendumskega objekta, zgrajenega s sredstvi samoprispevka občanov in delovnih ljudi ter sredstvi delovnih organizacij. S tem so se pogoji delovanja osnovnih šol v Žalcu ponovno izboljšali, zlasti še za učence in učitelje osnovne šole „Ljube Mikuš“ (prej posebna osnovna šola), ki jo obisku-, jejo učenci iz vse občine.
Ta pridobitev pa je toliko večja tudi zato, ker smo lahko sprostili v dosedanji osnovnošolski zgradbi v Žalcu prostore za potrebe strokovnega in srednjega šolstva.
Tudi ti so bili čez počitnice lepo obnovljeni, z delom pa je že pričel Center za usmerjeno izobraževanje z oddelki poklic-' ne tekstilne in administrativne šole, deluje pa tudi dislocirani oddelek ŠKIMC Štore.
Osnovna šola „Ljube Mikuš“ ima na voljo 14 učilnic s pripadajočimi kabineti in drugimi prostori. Telovadnica in kuhinja sta skupni za obe šoli. Lične delavnice bodo veliko prispevale k praktičnemu usposabljanju teh otrok, ki se dobro izkažejo zlasti pri takih opravilih, tudi kasneje v življenju. V prihodnjem letu bo ta šola prešla v ce-
lodnevno obliko delovanja.
Osnovna šola „Peter Šprajc — Jur“ je pridobila 24 učilnic, kabinete, kuhinjo z jedilnico,
V nove prostore z novim elanom
Kljub temu, da je Delavska univerza Žalec minulo leto dobila primerne upravne prostore, vsi težko čakamo preselitev v prostore stare in adaptirane osnovne šole v Žalcu, kjer bomo dobili tudi primerne učilnice. To je za naš delovni kolektiv največje priznanje za dosedanje delo. Četrto leto našega obstoja smo po težko zaorani ledini dobili vse pogoje za dobro delo.
Začeli smo v času, ko sta 7. kongres ZKS in X. kongres ZKJ zapisala v Resoluciji o nalogah Zveze komunistov Jugoslavije v socialistični samoupravni preobrazbi vzgoje in izobraževanja pomembne, lahko bi celo rekli, zgodovinske smernice.
Zahtevo, da morata vzgoja in izobraževanje biti organizirani tako, da bomo zgradili svobodno, vsestransko razvito socialistično osebnost, smo v danih možnostih zadovoljili tudi mi.
Tudi v času priprav na 8. kongres in v kongresnih gradivih smo našli svoje mesto. Svojo vlogo smo poskušali poiskati v celotni kongresni problematiki. Odveč bi bilo poudarjati, da smo ustanova posebnega družbenega pomena, saj se dobro zavedamo, da bomo uspeli uresni-
čiti zahteve družbe le v tesni povezavi z združenim delom.
Prvo polletje letošnjega leta smo uspešno zaključili. Poleg že ustaljenih oblik bomo na področju poklicnega izobraževanja organizirali oddelek poklicne kovinarske šole in oddelek višje agronomske šole. Za oddelek strojne tehniške šole, katerega smo planirali, je dosedaj še premalo prijav. Skoraj pretiran pa je vpis v višjo upravno šolo, čeprav so v njo vpisani slušatelji iz širše celjske regije. Kje je vzrok, da se v to šolo vpisujejo tudi elektro tehniki, strojni tehniki, gradbeni tehniki? ! Mar slaba kadrovska politika?
V novih pogojih bomo laže in več organizirali tečaje in seminarje za osebno življenje in obrambno vzgojo.
Na področju družbenopolitičnega usposabljanja se bomo v jesenskem delu posvetili predvsem delegatom, idejnopolitičnemu usposabljanju komunistov v občinski politični šoli in usposabljanju neposrednih proizvajalcev. Težave, ki spremljajo to izobraževanje, so znane. Veliko je, a ni dovolj niti politična podpora niti urejeno financiranje. Skrb za formiranje vsestransko razvite socialistične
Jutro spoznanja
Do včeraj sem te iskala.... Zdaj je jutro, v sobi še mrak, spodaj prehitevajoči koraki, megla in prvi vlak. ..
Spiš, _
kako je v temi tuj tvoj obraz, božam te, želim da se prebudiš in rečeš karkoli, le slišati hočem tvoj glas. Čakam, da morda rečeš, kar nisi hotel sinoči
(in ne boš rekel zvečer)
Saj veš, da te imam rad.
Kako bi moje vdane, nerodne roke pregnale tvoj hlad, ko se v mrtvo tišino plazi prezir? ! Do včeraj sem te iskala...
Želiš, da odidem, preden bo sonce izdalo moje oči? Želiš, dà nikoli več ne zaidem na tvoje poti?
—a.k.
osebnosti mora biti prisotna v vsakodnevnem delu tudi vseh družbenopolitičnih organizacij v združenem delu. Uspeh ne bo izostal, če bomo delih tudi odgovornost.
ANKA KRČMAR
Škotski (ne savinjski)
Dva Skota sta se komaj rešila s potapljajoče se ladje. Že nekaj ur ju valovi premetavajo sem in tja. Ko slabotnejši začuti, da mu moči pojemajo, začne moliti svojega boga (kot večina njemu podobnih vernikov):
„Ljubi bog, odpusti, da sem te večkrat žalil in da nisem izpolnjeval tvojih ukazov, toda če se bom rešil iz te nevarnosti, ti obljubim, da bom..."
V tem ga tovariš prekine in pravi:
,JPočakaj malo, zdi se mi, da vidim kopno zemljo!“
Dva Škota zagledata v kopališču napis: „Kdor reši iz vode človeka, ki se utaplja, dobi funt nagrade!“ Takoj se sporazumeta, da bo eden skočil v vodo in vpil na pomoč, drugi ga bo „rešil“, nagrado pa si bosta delila. Prvi res skoči v vodo, toda drugi se z reševanjem nekam obotavlja. Tedaj začne prvi prestrašen vpiti, da res ne zna plavati, oni na robu bazena pa ga potolaži:
„Tem bolje, malo prej sem namreč zagledal napis, kjer piše, da dobi tisti, ki potegne iz vode mrtvega utopljenca, dva funta. “
Iz zbirke S.Krušnika: Smeh stoletij
upravne prostore in drugo. Telovadnica meri 1300 m2.in.bo služila .razen šolski telesni vzgoji tudi.' drugim množičnim in športnim prireditvam-'kot en prostor, sicer pa jo bo možno z dvema gibljivima, pregradnima stenama spremeniti v tri šolske .telovadnice.
Pomembni sta tudi šolska zobna ambulanta, za katere opremo je prispevala sredstva občinska zdravstvena skupnost in še poseben prostör za korektivno gimnastiko, to je telovadbo otrok z določenimi telesnimi okvarami ah težavami.
Ustrezne upravne prostore so dobile skupne službe Vzgojno izobraževalne organizacije Žalec, ki opravlja posle za vse šole in vrtec v občini. Tako bo torej v mnogočem ta objekt služil širšim interesom v občini.
Celoten objekt obsega 8320 m2 površin, v sredi pa je še ličen atrij, kjer se bodo lahko učenci v odmorih sprehodih in
razgibali. V,neposredni bližini zgradbe bo zgrajeno zaklonišče in še nekatera igrišča ria voljo pa je že celoten dosedanji stadion.	■».-
Omenimo naj še to, da je bil ta velik objekt žgrajen le v letu in pol. Nastala je res'enomesečna zarriuda, vendar je bilo vrsto težav' od pomanjkanja določenega materiala do zamujanja v dobavah posameznih gradbenih elementov in montažne opreme.
Temeljni kamen smo položili ob drievu mladosti, v letu 1977.
Gradbena dela je izvajal GIP Ingrad Celje,.TOZD Žalec z vrsto kooperantov, veljala pa so 58 milijonov din.
Za opremo je bilo potrebno nameniti 6,7 milijonov din. Dobavil jo je Slovenijales od različnih proizvajalcev. Sredstva za opremo OŠ Ljube Mikuš je prispevala občinska izobraževalna skupnost iz združene amortizacije.
Vsa soglasja, priključki, nadzor in zunanja ureditev je doslej veljalo 7,8 milijonov din.
Vsa dela je nadziral in koordiniral Zavod za načrtovanje Žalec, spremljal in usmerjal pa tudi režijski odbor KS, pri skladu pa izvršilni odbor in pododbor za vlaganje v osnovno in srednje šolstvo. Projekt je izdelal Razvojni center Celje. Dela za zunanjo ureditev so bila zaupana Komunalnemu podjetju Žalec, vključno s Šilihovo uhco ob šoh.
To je bilo nekaj najznačilnejših podatkov o novem osnovnošolskem centru.
Prepričani smo, da bo v celoti služi svojemu namenu, to je mlademu rodu za pridobivanje znanja, veščin in socialistične vzgoje.
JANEZ MEGLIČ
Klepet z žalskim kiparjem
Zavrtela sem telefon in vprašala za Eduard Salesina. „Kdaj smem. priti na „klepet“,“ sem vprašala, ko mi je onkraj žice pomirjajoči bas odgovoril: „Pridite, kadar žehte. Vstajam že ob štirih/,
Gotovo me ni vzel resno, ali pa me je, nič ni bil presenečen, ko me je naslednji dan ob pol šestih videl pred vrati.
Eduard Salesin akademski kipar
S strahospoštovanjem sem stopila v atelje. Vse naokrog doprsni kipi narodnih herojev. Imela sem občutek, da sem sredi življenja, da so okrog naju ljudje, ki žive z umetnikom, da pa so zdaj utihnili in z menoj prisluhnili njegovim besedam.
Z užitkom sem ga poslušala, včasih sem kar pozabila pisati. Ni težko napisati izgovorjenih besed. Toda pri njem govore oči, roke. To je težko preliti v besede. Včasih se mu od navdušenja mladeniško zaiskre oči, ko pripoveduje o kakšnem dogodku, kdaj drugič roke trudno omahnejo in le-te izdajo, da kak spomin boh.
Eduard Salesin, daljnji potomec Napoleonovega vojaka, ki se je takrat za stalno naselil v naših krajih, se je rodil v številni rudarski družini v Trbovljah. Njegova otroška leta so bila takšna kot drugih rudarskih otrok. Morda le s to razliko, da je mah Eduard razmeram, ki so ga dušile, znal ubežati v svet domišljije in lepote. Risal je in iz gline ustvarjal svoj svet. Lep in svetal. Kasneje se je družina preselila v Ljubljano, od koder je po maturi odšel v Zagreb. Nato pa se je izpopolnjeval v kiparstvu in restavratorstvu v Rimu. Vsa ta leta, koje rastei v umetnika, se je družil z revolucionarji, jasno in glasno izpovedoval napredne misli. Oblastem to ni ostalo skrito. Tako je marsikatero uro presedel v za-
poru, ko ga je nemimi duh vlekel k dletu in materialu. Gotovo je bil to vzrok, da je prvo službeno mesto profesorja likovne vzgoje dobil v Trebinjah v Hercegovini. Živahno se mu zaiskre oči, ko se spominja tega mesta. Stari del mesta je bil obzidan z visokim turškim obzidjem in daleč od domaje to obzidje na mladega pedagoga napravilo vtis utesnjenosti. „Kamen, sam kamen,“ se z grenkobo spominja. Potem pa pove, da je tam ostal osem let, se navadil na ljudi in z njimi zaživel, med vojno pa sodeloval s partizani in komaj ostal živ.
Po vrnitvi domov je kot likovni pedagog poučeval marsikje. In zopet se mu oči zaiskrijo v sreči, ko se spominja, da so nekateri njegovi učenci danes že priznani umetniki: Anton Herman, Vilko Toman, Adi Arzenšek.
„Veliko je bilo talentov že v osnovnošolskih klopeh,“ pripoveduje, „žal pa so ài v pozabo, niso imeli možnosti dozoreti, nekaterim od teh pa je slikarstvo ostalo konjiček.“ „Spominjam se ing. Krempušove, arhitektke Korentove Mance“ - tako talentirani sta bili, škoda ju je,“ se z ljubeznijo spominja svojih nekdanjih učencev.
„Včasih sem si želel,“ skoraj sentimentalno nadaljuje, „da me bo nasledil sin. Le Alenka je šla po mojih stopinjah, sicer pa so vsi trije otroci ljubitelji umetnosti, občudovalci vsega, kar je lepo in pošteno.“ Čutim, da je ponosen nanje in vesel, ker so podedovali to, kar ima zanj naj višjo ceno.
O svojih delih govori kot o otrocih. Njegovi so, on jim je vdihnil življenje. In nekaj teh „otrok“ mu je še posebej pri srcu. Govori o ljudeh, ki jih je
Postavljalec hmeljevk
upodobil, o njihovih usodah. Toliko ve o njih. Mora vedeti, kako bi sicer oživel mrtvi material.
Rad restavrira. Vrnil je lepoto gradu Štatenbergu in rešil propadajoči skulpturi pred vhodom v graščino Novo Celje. Ko ga vprašam po skulpturi Hmeljarja, ki smo ga ljubitelji doline zelenega zlata tako srčno želeli, ni težko opaziti, da sem odprla nezaceljeno rano. Vem, da ga boh, da se je vse tako nesrečno končalo in upa, da bo Hmeljar tak, kot je idejni osnutek, vendarle čez kakšno leto stal sredi našega mesta.
Nasmeh upanja se vrne v njegov obraz. Jutranji sončni .žarki, so se vtihotapili v atelje, pobožali skulpture in se ustavili nekje na orodju v kotu. Kot bi hoteli reči: „Pridi, bomo delali Skupaj.“ ANKA KRČMAR
V Levcu je zrasla iz tal nova specializirana trgovina Lesnine lje — delo nazarskega umetnika Jakija
SIP PRED NOVO INVESTICIJO:
22 tisoč kmetijskih strojev
SIP Šempeter - TOZD TKS ima pripravljen obsežen in zanimiv program novih, pomembnih naložb, ki bodo omogočile močno razširjeno proizvodnjo kmetijskih strojev in boljšo ponudbo kmetijske me-" hanizacije.
Hkrati pa gre tudi za nove tehnološke premike, saj načrtovana strojna oprema v programu zajema skoraj poloyico celotne investicije. Kar zadeva gradnjo novih objektov, omenjajo dva predloga, ki sta vsak po svoje zanimiva:
Prvi predlog predvideva ob ' obstoječi novi hali izgradnjo še ene hale v izmeri 3.150 m2. V podaljšku glavnega skladišča bi gradili skladišče za načrtovane večje količine izdelavnega materiala z žeijavno progo in rampo za iztovaijanje ter izgradnjo industrijskega tira.
Sejemski paviljon
SIP Šempeter je že vrsto let stalni razstavljalec kmetijske mehanizacije na kmetijskih sejmih v Novem Sadu. Tu naj bi zgradili svoj lastni razstavni paviljon.
Program dalje predvideva adaptacijo starega dela upravne zgradbe z nadzidavo enega nadstropja, hkrati pa je tudi predvidena adaptacija druge polovice objekta za potrebe družbenega standarda.
Pri tem je upoštevana vrsta novih toplovodnih instalacij pa tudi potreba po večjih ogrevalnih učinkih in drugih kapacitetah..
Druga varianta pa omenja iz-gradnjo nove kompletne hale z 8000 m2 prostora. S tem bi se ' investicija sicer nekoliko zvečala, vendar bi s tem razmeroma poceni rešili prostorski problem v celoti.
Ta varianta oziroma predlog je sprejemljiv tudi zato, ker bi se v končni fazi v pretežni del te nove hale vselil oddelek mehanske obdelave. Če bi se ogreli za takšno rešitev, bi lahko v novo halo že montirali kompletno strojno opremo za mehansko obdelavo, postopoma pa bi premestili še ostale stroje.
Proizvodni program
Načrtovane investicije zagotavljajo močno zvečanje proizvodnje, ki bo omogočila boljšo ponudbo in založenost jugoslovanskega tržišča s kmetijskimi stroji. V SIP namreč že
nekaj časa ugotavljajo, da kljub vse večjem Obsegu proizvodnje ne morejo pokriti vseh potreb.
Program predvideva, da se bo obseg proizvodnje po končani investiciji zvečal od sedanjih 13 tisoč kmetijskih strojev na 22 tisoč kmetijskih strojev letno.
Poleg tega gre za vse večji obseg novejših izdelkov, kot so kombajni za silažo in ko ruzo, rota cijske traktorske kosilnice ter nove izvedbe obračalnikov oziroma zgrabljalnikov. Računajo pa tudi na izdelke, ki jih šele osvajajo v proizvodnji, skratka, gre za nov izpopolnjen proizvodni program kmetijskih strojev, ki jih potrebuje naše kmetijstvo
Novi kadri
Višja raven mehaniziranosti proizvodnje, ki jo bo omogočila nova oprema,-bo ugodno vplivala na povečanje proizvodnje in dohodka ne da bi bilo treba na novo zaposliti večje število delavcev.
V TKS naj bi se število za-, poslenih delavcev povečalo od 526 na 818 delavcev, v manj šem obsegu pa tudi strokovne službe. V Sempetrskem delu DO (TKS in DSSS) bo po končani investiciji zaposlenih predvidoma 1016 delavcev, med tem, ko bi celotni kolektiv štel 1300 delavcev.
Vložena sredstva in učinek
Po prvem predlogu bo znaša-Ja celotna investicija 212,7 mili-
~ jonov dinarjev, po drugem pred-lpgu .(v primeru, da bi gradili halo v izmeri 80QÖ m2) pa bi naložba narasla na 238 milijonov dinarjev.
. Pri tem je kajpak pomemben učinek vloženih sredstev. Ker smo povečan obseg proizvodnje že omenili, bi se zaustavili bežno le pri predvidenem finančnem učinku:
(v milijonih din) Celotni dohodek	811,9
Materialni stroški	519,3
Dohodek	292,6
1 Obveznosti iz doh.	105,4
Čisti dohodek	189,2
Našteti izračuni kažejo, da gre za smotrno in pretehtano naložbo, ki je interesantna tako za kolektiv SIP kot za širšo družbeno skupnost.
Lz.T.
Tisočglava množica ljubiteljev gora ob novi lepotici na Loki pod Raduho
Mozirje - smelo naprej ®an P^an*ncev na Loki
Občani in delovni ljudje občine Mozirje so svoj letošnji občinski praznik slavili na Ljubnem ob Savinji in ga združili z zborom 6. SNOUB Slavka Šlandra. Tako je bila na Ljubnem tudi svečana seja zborov skupščine občine Mozirje, ki so se je, poleg delegatov, udeležili tudi borci Slandrove brigade, predstavniki sosednjih občin in pobratene občine Čajetina in med drugimi gosti tudi predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič in član predsedstva SR Slovenije Tone Bole. Vse prisotne so najprej pozdravili brigadirji mladinske delovne brigade Slavka Šlandra; ki je letos na delovni akciji v Slo-
venskih goricah dosegla izjemne rezultate, po kulturnem programu pa je slavnostni govor prebral predsednik občinske konference SZDL Mozirje Jože Kumer, ki je v svojem govoru orisal uspehe, ki jih je občina dosegla v minulem obdobju in se precej časa zadržal tudi pri razvojnih načrtih, ki jih občina mora uresničiti in tako kreniti na hitrejšo razvojno pot.
Predsednik skupščine občine Mozirje Hinko Čop je zatem podelil letošnje občinske nagrade. Prejeli so jih Jože Deberšek, Društvo slovenskih vrtnarjev in Planinsko društvo Luče.
J. P.
10. septembra so slovenski planinci že desetič zapovrstjo proslavili svoj dan. Letošnje praznovanje je bilo še toliko slovesnejše, saj je sovpadalo v leto planinskih jubilejev, ko praznujemo 200-letnico prvega vzpona na Triglav, 85-letnico Slovenskega planinskega društva in 30-letnico Planinske zveze Slovenije. Organizatorja Dneva planincev sta bila Savinjski meddruštveni odbor planinskih društev ter Planinsko društvo Luče. Na Loki pod Raduho se je zbralo kakšnih pet tisoč planincev iz vse Slovenije in tudi iz drugih republik.
Med njimi so bili tudi podpredsednik Zveznega izvršnega sveta ing. Andrej Marinc, član predsedstva SRS Tone Bole ter predsednik PZS dr. Miha Potočnik. Osrednji govor je imel Tone Bole, ki je še enkrat poudaril vlogo in pomen planinskih organizacij ter dejal, da je to naša najbolj humana in množična telesnokulturna organizacija. Opozoril pa je tudi na njeno vlogo pri splošnem ljudskem odporu ter borbi za čistejše okolje.
Planinski doth pod Raduho je zgorel pred dvema letoma. Spet se je izkazala solidarnost ljubiteljev gora in brez premišljanja so se planinci z našega območja odločili, da bodo pomagali članom PD Luče. Pri gradnji novega doma so opravili v dobrem pol letu več kot deset tisoč prostovoljnih delovnih urMirno lahko zapišemo, da so bili med najbolj prizadevnimi prav planinci iz žalske občine. Velik delež (v denariu seveda) pa je za gradnjo prispevala tudi občinska skupščina iz Žalca. V novem domu, ki je eden izmed najlepših v Jugoslaviji je 110 ležišč in prav toliko sedežev.
Ob koncu zapišimo še to, da so planinci iz Luč hkrati praznovali tudi 25-letnico. Sicer pa je bilo 10. septembra na Loki več kot petsto ljudi iz žalske občine.
Besedilo in foto: EDI MASNEC
SIP ŠEMPETER -KRASMETAL SEŽANA:
Nova tovarna v Sežani
Nova Mirosanova zgradba rabi družbenemu standardu delavcev
MIROSANOVE PLANTAŽE OBLOŽENE S SADJEM:
Dovolj lepih jabolk za ozimnico
V Mirosanu ne skrivajo zadovoljstva nad obetajočo sadno letino. Čeprav so sadne plantaže delno prizadeli toča in
Bogato obložene sadne plantaže
spomladi nizke temperature, bo sadja več, kot so pričakovali. Rana jabolka pa tudi hruške so že potrgah in odpremili na trg, glavno obiranje jabolk pa se bo pričelo naslednje dni. Računajo, da bodo natrgali najmanj 250 vagonov kakovostnega sadja, veijetno pa še več.
Jabolka in hruške so kljub posledicam toče kakovostna. Eno tretjino sadja bodo odpremili v hladilnice, kjer bodo počakale na kasnejšo prodajo, slabo tretjino nameravajo prodati na podlagi sklenjenih pogodb, ostalo sadje pa je namenjeno za sindikalno prodajo, ki se bo odvijala tudi letos v Mirosanu.
Očitno je, da bo ob tako bogati beri, kljub povprečno slabši sadni letini v Sloveniji, na celjskem območju dovolj kakovostnega sadja za ozimnico.
Maloprodajna cena jabolk sicer še ni določena, vendar sodijo, da ne bodo dražja od sedem dinarjev za kilogram. To je za kakovostna jabolka zmerna cena.
Zanimivo je, da sadne plantaže tu vsako leto dobro obrodijo in to tudi v letih, ko ni sadne letine. Uspeh pripisujejo doslednemu izvajanju agrotehničnih ukrepov. Naj povemo, da so letos opravili 17 škropljenj.
Na rob naj zapišemo, da so letos dobro poskrbeli tudi za boljše pogoje sezonskih delavcev. V novi zgradbi so pripravili 110 ležišč. Za delavce pa je dobro poskrbljeno tudi glede družbene prehrane.
Pogled na nov objekt družbenega standarda. 2. Detajl obložene sadne plantaže v Mirosanu.
R.	B.
Nova tovarna kmetijskih strojev v Sežani (TÖZD DO SIP Šem peter, ki so jo pred kratkim odprli, pomeni novo delovno zmago. Lahko bi rekli, da je dobro pretehtana integracija Krasmetal Sežana s SIP Šempeter omogočila oziroma pripomogla do izgradnje nove tovarne.
Poleg nove proizvodne hale v izmeri 4200 kvadratnih metrov je kolektiv pridobil še druge prostore, med drugim tudi veli-k o skladišče in odlagališče materiala v izmeri 30 tisoč kvadratnih metrov.
V	novo investicijo so vložili 85 milijonov dinarjev, od tega so veljali objekti 60 milijonov, ostalo pa strojna oprema in drago. Tovarno so pričeli graditi šele v januarju letos, zato ob otvoritvi ni bila v celoti opremljena.
V	novi tovarni bo zaposlenih 250 delavcev. Gre za skupen
Nova tovarna Krasmetal v Sežani
proizvodni program z delitvijo dela. V okvira tega programa bo Krasmetal Sežana izdeloval predvsem mline in mešalce za krmila (letno 20 tisoč strojev) v
vrednosti 250 milijonov dinarjev letno, kar pa bodo dosegli postopoma. Posnetek kaže novo tovarno Krasmetal v Sežani	TLL.
Želimo, da bi bilo takih prizorov na naših cestah čim manj. (Posnetek nedavne prometne nesreče v Latkovi vasi).
PREBOLDSKI JAMARJI PRED VELIKO AKCIJO:
Samo dober mesec Se loči slovenske jamarje od trenutka, ko bodo odšli na svojo prvo iz-venevropsko odpravo, na kateri se bodo soočili z južnoameriškim krasom oziroma s krasom argentinskih Andov.
To bo začetek sodelovanja Jugoslovanov pri mednarodnih speleoloških raziskovanjih in hkrati korak v smeri ponovnega afirmiranja jugoslovanskega jamarstva v mednarodnih speleoloških krogih.
Ob dejstvu, da se je ravno pri nas razvila ta pomembna športna in znanstvena dejavnost je že skrajni čas, da na primeren način ponesemo v svet ime Jugoslavije tudi na tem področju. Tega so se še posebej zavedali preboldski jamarji, ki so že pred tremi leti dali pobudo za izvedbo večje odprave. Po daljših proučevanjih so se ob Upoštevanju možnosti odločili za Argentino.
Tej pomembni zamisli oziroma nalogi že ves čas posvečajo veliko pozornost. Še posebno intenzivno so stekle priprave ob izteku lanskega leta, ko so dokončno sklenili glede organizacije odprave.
K odločitvi jih je med drugim spodbujal tudi boljši politični položaj v Argentini, prejeli pa so tudi več pisem od tamkajšnjih naših rojakov v katerih so naši odpravi zagotavljali pomoč.
Povezali so se z muzejskim društvom v Malarguf, dalje s Slovenskim PD v Mendozi, našim veleposlanikom v Buenos Airesu, s tov. Miljkom Štrukljem, družino Luskar v Malar-gui, Argentincem Ovandom, ki predstavlja največjo avtoriteto speleologije v Argentini, dr. Leskovarjem in drugimi.
Pomoč je torej obljubljena in po zaslugi navedenih so se naši jamarji tudi že temeljito seznanili z deželo, ki jo bodo obiskali. Posebej so se pozanimali za podnebne razmere, pogoje bivanja na terenu, z zanimivimi predeli za raziskovanje in drugimi zanimivostmi krajev, ki jih nameravajo obiskati.
Pri tem jim je veliko pomagal tudi magister Wagner iz hmeljarskega inštituta Žalec, ki jim je hkrati z Leskovarjem predstavil Argentino v besedi in sliki. Ob dejstva, da so bile v Argentini doslej raziskane le tri ali štiri jame in še te s strani venezuelskih jamarjev, so možnosti precejšnje. Vprašanje je le
na kakšne jamske objekte bo odprava naletela.
Odprava ima namen v času svojega bivanja v Argentini in Ekvatorju, kamor jih bo pot zanesla ob povratku, raziskati vsaj pet večjih jamskih objektov in jih strokovno obdelati iz raznih vidikov (geološka sestava, hidrološke in metereoioške razmere v jamah, favna in flora v jamah, morebitne arheološke zanimivosti itd.
Posebno skrb bodo posvetili tudi seznanjanju z visokogorskim krasom in njenim rastlinstvom. V ta namen se bo odprava povzpela na en petisočak andskega pogorja.
Namen odprave je seveda širši, saj bodo med drugim tudi zbirali fotozapiske o svojem raziskovalnem delu in seznanjanju tamkajšnjih prebivalcev, hkrati pa bodo s predavanji in barvnimi diapozitivi prikazali lepote in značilnosti naše domovine.
Sveti potrošnikov v vseh krajevnih skupnostih
Na predlog OK SZDL je bilo v občini Žalec ustanovljenih devetnajst svetov potrošnikov. Vsaka krajevna skupnost ima svoj svet. Sestavljeni so iz občanov — uporabnikov in delovnih ljudi iz združenega dela.
Osnovni namen ustanovljenih svetov potrošnikov je, da se imajo na podlagi določil ustave in zakona o združenem delu, občani kot potrošniki blaga in storitev, pravico in dolžnost samoupravno angažirati pri zavarovanju svojih interesov ter vplivati na razvoj proizvodnje in storitvene dejavnosti, la zadovoljujejo njihove potrebe in interese. Predvsem gre za medsebojno usklajevanje interesov proizvajalcev in potrošnikov blaga in storitev za široko potrošnjo in ne le za varstvo interesov potrošnikov.
Za povezovanje svetov potrošnikov z drugimi družbenimi dejavniki, usklajevanje njihovega dela, dogovarjanje za skupne akcije in oblikovanje enotnih predlogov za sklepanje samoupravnih sporazumov s prizadetimi TOZD ter za urejanje odprtih vprašanj v odnosu med združenim delom in potrošniki je pri Občinski konferenci
in prizadevanja jamarskega kluba „Črni Galeb“ padla na plodna tla. Ni jim žal vseh naporov, ki so jih narekovale priprave in zlasti še zbiranje finančnih sredstev. Vse to bo pozabljeno v trenutku, ko bodo 2. novembra člani odprave poleteli svoji veliki akciji nasproti.
Poleg nove raziskovalne opreme in osvojene ter dobro izvež-bane vrvne tehnike raziskovanja, opreme za bivakiranje in življenje na terenu, so poskrbeli tudi za enotna oblačila, ki so jim iz preboldske tkanine (TT Prebold) sešili v KORS Rogaška Slatina, MURA Murska Sobota, ELKROJ Nazarje in DELOZA v Zagorju.
V ta namen so založili poseben poster z barvnim jamskim motivom in napisom ARGENTINA 78 - JZS - Jamski klub „Črni Galeb“ Prebold. Izdali so dve znački, več vrst nalepk, našitkov, zastavic in drugega propagandnega gradiva.
Stroški odprave bodo predvidoma znašali 550 tisoč dinarjev in treba je reči, da so sred-
stva že v glavnem zagotovljena in to predvsem s pomočjo kredita za nabavo opreme, ki sta ga omogočili Zavarovalnica Triglav in Beograjska banka Žalec.
Jamstvo nad kreditom v višini 190 tisoč din je prevzela Skupščina občine Žalec, ki bo kot vse kaže tudi pokroviteljica odprave. Dosedaj so največ prispevale za odpravo OŽD TGO Gorenje Velenje, TT Prebold, Merx Celje, RLV Velenje, Marles Maribor, dalje Aero TOZD Kemija Šempeter, Minerva Žalec, Montana Žalec, Zarja Petrovče, Kovinarska Krško, GIP beton Litija, Mehanika Trbovlje, Helios Domžale,Pivovarna Laško, Comet Zreče, Zlatama Celje in drugi. Žal pa so delovne organizacije, ki do danes še niso odgovorile na poslane prošnje in tako akcija zbiranja še ni končana. Bilo bi lepo, če bi odprava tudi z njihove strani prejela pomoč, kajti gre za v jugoslovanskem merilu pomembno akcijo, ki bo ponesla naše ime daleč v svet.
DARKO NARAGLAV
Športno življenje v občini
Poleg številnih drugih dejavnosti je v naši občini zelo razgibana tudi športna dejavnost. Spoštovani bralci pred vami je prva številka Savinjskega občana in o konkretnih športnih dogodkih vam tokrat ne bi poročali. Opozorili bi vas le, da smo v jesenskem delu tekmovanj v raznih športnih panogah pričeli z liga tekmovanji. Na teh tekmovanjih sodeluje tudi več ekip iz naše občine o njihovih športnih dosežkih pa bomo poročali v naslednji številki našega lista.
Znano je tudi, da se Telesno-kulturna skupnost prizadeva, da bi v športno rekreacijo vključila kar največ občanov in prav zato
skozi vse leto pripravlja razne trim akcije, ki so gotovo tudi med vami zelo priljubljene. Tu so še razna druga tekmovanja in prireditve. Da boste spoštovani bralci sproti seznanjeni s športnimi dogajanji bomo športu in rekreaciji namenili stalno rubriko. Zaenkrat naj bo dovolj, v naslednji številki pa bomo poročali o rokometaših Minerva iz Griž, ki tekmujejo v slovenski rokometni ligi -vzhod in rokometašicah „Savinjske“, ki tudi nastopajo v tej ligi. V začetku oktobra se bo pričelo več občinskih tekmovanj v liga sistemu in to v rokometu, odboj ki in košarki.
T. TAVČAR
Ob letošnjem 8. oktobru, prazniku občine Velenje, bodo pred osnovno šolo Gustav Šilih Velenje odkrili kip Gustava Šiliha, pred šolo 14. divizije pa skulpturo na sliki Alfonza Šarha, borca legendarnega Pohorskega bataljona. Skulptura je delo mladega umetnika Lojzeta Jerčiča iz TGO Gorenje Velenje
IV. Savinjski zbornik pred izdajo
Kulturna skupnost Žalec se je pred dvajsetimi leti odločila izdajati občasno — približno vsakih pet let — publikacijo Savinjski zbornik. Tako bo po dokaj razgibanem obdobju zadnjih let izdala letos četrto številko zbornika, ki bo na 400 straneh prinesel pestro branje.
Naj navedem le del pomembnih naslovov iz vsebine: Dr. Vasilij Melik „110 let žalskega tabora“, Emil Lajh „Vloga komunistov pri organiziranju ljud-
POMOČ OTROKOM Z GOVORNIMI MOTNJAMI
Predavanja bodo v domu Slovenskega planinskega društva v Mendozi in v mestecu Malargui. Za to nalogo je posebej zadolžen član odprave prof. dr. Franc Habe iz Postojne, ki velja za enega najboljših predavateljev je pa hkrati tudi častni predsednik preboldskega jamarskega kluba „Črni Galeb“. Po vsem tem bi rekli, da so zamisli
SZDL ustanovljena konferenca svetov potrošnikov. Konferenca je sestavljena iz delegatov vseh svetov potrošnikov v občini. Konferenca svetov potrošnikov je že imela prvo sejo. Za predsednika je bil izvoljen Franc LENKO, delegat sveta potrošnikov KS Trnava, za njegovega namestnika pa Edi MASNEC delegat sveta potrošnikov KS Šempeter.
JANEZ FEDRAN
Liboje
Krajani izvajajo široko akcijo za čisto in urejeno okolje. Sodelujejo vsi od šolskih otrok do mladine in drugih krajanov. Napovedali so tudi tekmovanje med krajani za najlepše cvetlice na oknih in po vrtovih.
Dosežke ocenjuje posebna komisija. Predlagajo, da bi v bodoče za največje dosežke krajanom podeljevali priznanja in nagrade.
Krajani se močno potegujejo za asfaltiranje dela ceste proti Mirosanu. Na cesti so že opravili vsa groba dela. Finančna sredstva so deloma prispevali krajani, nekaj pa krajevna skupnost in drugi interesenti.
Eden temeljnih ciljev naše socialistične družbe je nuditi svojim članom neoviran razvoj. Vsi ljudje oziroma otroci, ki so umsko in govorno povprečno razviti lahko to dosežejo z običajnimi sredstvi in običajnim šolanjem. Otroci z nerazvitim ali slabše razvitim sluhom, vidom in duševno nerazviti in zaostali pa potrebujejo še posebno nego in izobrazbo.
Prav tako potrjujejo posebno nego in izobrazbo tudi otroci z govornimi motnjami, ker ovirajo njihov pravilni razvoj in jim preprečujejo, da bi se vključili v skupnost kot ostali, ki takšnih, težav nimajo.
Ena glavnih nalog predšolskih ustanov in osnovnih šol je, naučiti otroke pravilno govoriti, ker je govor osnova za uspešen psihofizični razvoj otroka in sredstvo za njegovo pravilno vzgojo in izobrazbo.
Govor in mišljenje sta dve fazi istega procesa, ki se razvijata vzporedno in vplivata neposredno druga na drugo, zato motnje v razvoju govora slabo vplivajo na razvoj mišljenja in ---------------------------------—
obratno. Slab in nepravilen govor škoduje otroku doma in v šoli. Otroci z govornimi motnjami so pogosto nezaupljivi, preveč občutljivi, umikajo se družbi sovrstnikov in podobno. Mnogokrat se pojavijo pri njih občutki manjvrednosti. Končno težja govorna motnja ovira človeka pri izbiri poklica in pri sodelovanju v javnem življenju.
V Žalcu se bo začel pouk v novi sodobni šoli v sklopu osnovnošolskega centra. Poleg tega, da bo ta center nudil izredno ugodne pogoje za učno-vzgojno delo, se bodo v sklopu tega centra lahko nemoteno vršile dejavnosti, ki so nujne za uspešen psihofizični razvoj naših otrok.
Tako bo poleg zobne ambulante za šolarje in prostorov za korektivno gimnastiko na razpolago tudi logopedska ambulanta, kjer bo strokovno usposobljen delavec — logoped učil otroke pravilne izgovorjave oziroma odpravljal motnje govora.
Po uradni statistiki o gibanju prebivalstva je bilo na dan 31.
▼ M_____M
3. 1978 registrirano 34.701 prebivalcev v občini Žalec. Od tega je otrok od 3 — 15 let starosti 6520. Računa se, daje 3 % vseh teh otrok verjetno prizadetih zaradi govornih motenj, kar bi znašalo 196—200 otrok.
Logopedska ambulanta v sklopu osnovnošolskega centra bi služila potrebam OS „Ljube Mikuš“ (prej posebna šola), ki je v lanskem šolskem letu imela evidentiranih 30 svojih učencev, ki bi bili potrebni logo-pedske obravnave. Prav tako pa bi bila ta ambulanta na razpolago ostalim otrokom žalske občine.
Iz vseh teh podatkov se vidi, da so govorne motnje pri nas precej razširjene in grene življenje mnogim odraslim in otrokom. Tudi zakon o usposabljanju otrok motenih v telesnem in duševnem razvoju nas obvezuje, da omogočimo strokovno obravnavo telesno in govorno prizadetih otrok.
In ne glede na zakon — takšna družbena skrb je tudi merilo humanosti neke družbe.
GRILANC PIROŠKA
skofrontnega gibanja v Spodnji Savinjski dolini v obdobju I. konference KPS v Šmiglovi zidanici“ Jože Jan „Občina Žalec in njen družbenoekonomski razvoj po letu 1974“, Milan Natek „Regionalne razlike v razslojenosti kmetijskega prebivalstva Spodnje Savinjske doline“, Bela Bukvič „Aplikativne mikrorajonske raziskave podtalnice v Špodnji Savinjski dolini“, Jaka Slokan „Hmeljska kronika“, Tone Kolšek „Žovn-eško gospostvo v luči urbarja iz leta 1550“, Rozika Kobali „Pevski zbori in godbe na pihala“, Vlado Novak „Fran Roš v Savinjski krajini“ .. .
Poleg navedenih še številni avtorji pišejo o zanimivostih z raznih področij našega življenja, pesniki, pisatelji in slikarji pa pestrijo zbornik z novejšimi stvaritvami.
Zbornik bo vezan v tako modro platno, kot je bila Savinja nekoč. Tiska ga AERO, TOZD grafika v 1500 izvodih. Predvidena cena je 150 dinarjev in bo izšel te dni pred glavno proslavo 110-letnice žalskega tabora.
VILI VYBIHAL
Novi avto
Pred dnevi so gasilci Andraža predali namenu nov gasilski avtomobil TAM. Na slovesnosti je govoril predsednik Občinske gasilske zveze Žalec Franc Jelen, ki je nato s šampanjcem „krstil“ nov avto. (na sliki)
V Občinski gasilski zvezi Žalec deluje 42 bolj ah manj aktivnih društev z več jcot 1500 gasilci. Več o njihovi dejavnosti pa bomo zapisah v enih naslednjih številk. Tekst in foto: T. TAVČAR
„Savinjski občan“ Izdajatelj: Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Žalec.
Naklada: 6000 izvodov. Ureja uredniški odbor: Janez Fedran, Elza Golob, Jože Jan, Franc Ježovnik, Ivanka Kraglj, Anka Krčmar, Edi Masncc, Darko Naraglav, Slavko Resnik, Darko Šuler, Lojze Trstenjak, Tone Tavčar in Vili Vybihal.
Naslov uredništva: Žalec - telefon 710-916 in 710-501.
Grafična priprava: ČZP Dolenjski list, Novo mesto.
Tisk; Tiskarna Ljudska pravica Ljubljana.
Po sklepu republiškega sekretariata za informacije je časnik „Savinjski občan“ oproščen prometnega davka (sklep št. 421 -1/72).