Terme Ptjj
S/m HOTELS A RESORTS
■'J&fi
Torek: Tednikov kopalni dan
-50 %
na odraslo ali otroško celodnevno vstopnico

Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 19. decembra 2017. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.
r ;
t: 02/ 7494 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si
Podjetništvo
Podravje • Zeliščarstvo -mikro panoga, ki ne obeta velikih zaslužkov
O Strani 6 in 7
Ptuj, petek, 14. aprila 2017 letnik LXX • št. 30 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
RADIOPTUJ
^89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si
V središču
Ptuj • Župnišče pri obnovi pričakuje
v i x ■	■
pomoč občine in vernikov
O Stran 4
Dornava • Zapleti pri izbiri izvajalca zamaknili čas odprtja vrtca O Stran 5
Podravje
Ormož • Cena pitne vode ostaja enaka
O Strani 8 in 9 Šport
Nogomet •
Prazničen ponedeljkov izziv: Koper
O Stran 11
Rokomet • Maribor suveren na Ptuju
O Stran 12
mmsii ^ii m
Slovenija, Podravje • Spremembe zakonodaje za motorna vozila
Kako registrirati dedov moped
Zaradi spremenjene zakonodaje bo s 1. majem letos treba registrirati vse mopede, udeležene v prometu. Vozil, ki le stojijo v garaži, sicer ne bo treba registrirati, res pa država že razmišlja tudi o davkih za neregistrirana vozila... Nekateri lastniki starejših mopedov so pri dokazovanju lastništva vozil pri registraciji naleteli na nenavadne težave, zato smo se pozanimali, kaj v resnici zapoveduje zakon. Več na straneh 2 in 3.
- -m - ■
■'■v- ■ ■
„
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj *
Do poligona za voznike začetnike v zadnjem hipu
S Stran 2
Ranca *
Občina te dni izbira najemnika - gostinca
S Stran 3
Dom upokojencev
Cen oskrbe smejo in ne bodo dvignili
S Strani 4 in 5

stavbe
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali?
Potem je sedaj pravi čas, saj smo za^ vas pripravili privlačno nagrado -priročen HLADILNI NAHRBTNI
S Strani 4 in 5
Štajerskih
; RADIOPTUJ
89,8*9B,£*I04t3
2 Štajerski
Aktualno
petek • 14. aprila 2017
Slovenija • Spremembe zakonodaje za motorna vozila
Kako registrirati dedov moped, dese
Zaradi spremenjene zakonodaje bo s 1. majem letos treba registrirati vse mopede, udeležene v prometu. Vozil, ki le stojijo v garaži, sicer ne lastniki starejših mopedov so pri dokazovanju lastništva vozil pri registraciji naleteli na nenavadne težave, zato smo se pozanimali, kaj v
Lani novembra so sprejeli spremembe oz. dopolnitve Zakona o motornih vozilih in Zakona o pravilih cestnega prometa, ki bodo prihodnji mesec stopile v veljavo. Po novem bodo morali biti registrirani vsi mopedi, katerih »trajna nazivna moč pogonskega motorja ne presega 4 KW in konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 kilometrov na uro«. Registracija teh vozil je mogoča že od 6. aprila letos; kolesa z motorjem dobijo posebne registrske tablice, podobne obstoječim tablicam za mopede, vendar z rdečimi (in ne črnimi) oznakami. S spremenjeno barvo naj bi organom nadzora olajšali nadzor nad tovrstnimi vozili v prometu.
Eden od pogojev za registracijo je tudi dokazilo o izvoru in lastništvu vozila oz. njegovih posameznih delov, ki so bili vgrajeni dodatno - razen če je lastništvo razvidno že iz zadnjega slovenskega ali tujega prometnega dovoljenja. Pri mopedih, ki so v preteklosti že bili registrirani (zakonodaja na tem področju se je namreč skozi desetletja večkrat spremenila) in so torej vpisani v register motornih vozil, posebnih težav ne bo. Če je lastnik vozila uradno nekdo drug, pa je bilo vozilo nato
preprodano, je treba lastnika najti in z njim opraviti prepis vozila. Če lastnika ni več med živimi, se bo seveda zapletlo ...
Lastniki doslej neregistriranega vozila, ki računa mopeda po več desetletjih ne hranijo več, bodo morali lastništvo dokazovati. Ker po več kot petih letih računa po veljavni zakonodaji ni obvezno hraniti, je država uvedla t. i. »generacijski postopek«, s katerim je mogoče v register vpisati »novo« vozilo. Po novi zakonodaji se lahko moped (tako kot do sedaj npr. traktor ali starodobnik), ki je bil na ozemlju Republike Slovenije pred 1. majem 2004, registrira brez dokazila o izvoru (dokazila o vseh preprodajah mopeda od prvega dajanja na trg do zadnjega oz. trenutnega lastnika) in lastništvu vozila, če lastništvo vozila na podlagi ugotovitvenega postopka o lastništvu ni sporno.
Kje je bilo vaše vozilo pred vstopom Slovenije v EU?
Zakaj je vstop Slovenije v EU za mopede prelomen datum, žal nismo uspeli ugotoviti. Tudi ne, kako naj bi bil videti dokaz, da je vozilo, za katerega registracija do
Z mopedi le na kolesarske površine
Spremenjen Zakon o pravilih cestnega prometa določa pogoje za udeležbo mopedov, katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 kilometrov na uro, v cestnem prometu. Vozniki mopedov morajo voziti po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer teh prometnih površin ni, smejo voziti ob desnem robu smernega vozišča v smeri vožnje. Mopedisti morajo voziti drug za drugim ter obvezno nositi (motoristične ali kolesarske) čelade, vozniški izpit pa za mopede tudi v prihodnje ne bo potreben. (Mimogrede, čelada bo po novem obvezna tudi za vse kolesarje do 18. leta starosti.)
i
sedaj sploh ni bila potrebna, kdaj poprej obiskalo Slovenijo (morda fotografije z izleta na Bledu?). Kljub temu je nesporno lastništvo in dejstvo, da je vozilo že bilo v naši državi, v posebnem ugotovitvenem postopku treba dokazovati. V skladu z usmeritvami Ministrstva za infrastrukturo (MI) je to pravzaprav del registracijskega postopka, ki ga izvajajo registracijske organizacije - upravne enote in pooblaščene registracijske organizacije. O posebnem ugotovitvenem postopku kot
delu registracijskega postopka se mora izdelati zapisnik.
V izjavo o lastništvu vozil je treba vpisati osebne podatke in podatke o vozilu, pa tudi okoliščine (kraj in datum) nakupa oz. pridobitve vozila in izgube oz. pogrešitve dokumentov o nakupu ali pridobitvi vozila. Uradna oseba mora vlagatelje kot stranke v postopku opozoriti na kazensko in materialno odgovornost v primeru krive izjave. Nespornost lastništva se ugotavlja v postopku po Zakonu o splošnem upravnem
Na spletnih družabnih omrežjih krožijo številne bolj ali manj zabavne stništva mopedov, v resnici pa je zakon sila preprost: »Povejte in verjeli
postopku, ki v 10. členu govori o prosti presoji dokazov: »O tem, katera dejstva je šteti za dokazna,
presodi uradna oseba, pooblaščena za vodenje postopka oz. odločanje v upravni zadevi po svojem
Ptuj • Vadbena površina za šolo vožnje
Do poligona za voznike začetnike v zadnjem hipu
»Po novem pravilniku, ki določa pogoje opravljanja izpitov za vozniška dovoljenja, bo treba prve ure vožnje opraviti na vadbeni površini oziroma poligonu, izven prometnih površin. Pravilnik naj bi v veljavo predvidoma stopil v začetku junija,« pravi Janez Meznarič iz Agencije RS za varnost prometa (AVP).
Na Ptuju bo vadbene površine uredilo občinsko podjetje Javne službe (JS) Ptuj. Če tega poligona ne bi uredili, bi to pomenilo, da bi učenci ptujskih avtošol morali prve ure odvoziti na poligonu v Mariboru oziroma v kraju, ki bi bil pač čimbližje Ptuju.
Poligon velikosti okrog 5.000 m2 bo nasproti novega rogozni-škega pokopališča, na prostoru nekdanjega odlagališča. »Gre za obstoječe površine, ki se bodo dodatno asfaltirale in preplastile. Na asfaltirane površine bo na novo zarisana talna signalizacija, ki bo
namenjena izvedbi vaj. Postavljena bo tudi nova ograja. Dela bomo pričeli v teh dneh. Asfaltiranje in s tem dokončanje prve faze del, ko bo poligon uporaben, je predvideno za konec aprila. Dodatna dela (ograja, eventualni spremljajoči objekti ... ) se bodo izvajali
naknadno. Investicija je ocenjena na okrog 85.000 evrov, brez DDV, izvedli jo bomo z lastnimi viri oziroma z najetjem namenskega posojila,« je povedal direktor JS Ptuj Alen Hodnik in dodal, da bodo uporabo vadbene površine plačevali kandidati, ki opravljajo vozni-
ške izpite. »Točna cena najema še ni znana, odvisna je tudi od končne dejanske vrednosti investicije. Predvideno je, da bi vsak kandidat uporabo vadbišča plačal neposredno JS Ptuj pred začetkom vožnje na vadbeni površini. Kandidat bo plačal v enkratnem znesku, neod-
visno koliko ur bo koristil vadbeno površino. Eni bodo potrebovali več ur vožnje na poligonu, drugi manj.«
Če vadbenih površin za izvajanje praktičnega usposabljanja za pridobitev vozniškega izpita ne bi zagotovili, izvajanje dejavnosti šole vožnje na Ptuju več ne bi bilo možno. Na Ptuju dejavnost šole vožnje opravlja sedem izvajalcev, ptujski izpitni center pa že nekaj let sodi pod okrilje mariborskega. Kot je še pojasnil Janez Meznarič, je zaenkrat, ker ni poligona, začasno zaustavljeno izvajanje učenja vožnje za enosledna vozila.
Mojca Zemljarič
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj naj bi kmalu dobil ustrezne vadbene površine za učenje vožnje.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@ radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
petek • 14. aprila 2017
Aktualno
Štajerski	3
tletja hranjen v garaži?
bo treba registrirati, res pa država že razmišlja tudi o davkih za neregistrirana vozila ... Nekateri resnici zapoveduje zakon.
zgodbe o težavah pri dokazovanju lavam bomo (če bomo tako želeli)!«
prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.«
Tudi na MI so pojasnili, da je dokazovanje lastništva odvisno
od konkretnega primera: »Ali je treba takšno dejstvo dokazovati ali ne, odloča uradna oseba, ki vodi postopek, glede na to, ali utegne to dejstvo vplivati na odločitev o stvari. Registracijska organizacija bo po prejemu vloge za registracijo mopeda in prilog sama presojala, katera dokazila je morebiti še treba priložiti oz. katera procesna dejanja opraviti.« Kot dokazila štejejo vse listine, potrdila uradnih evidenc, izjave strank in izjave prič. »Verodostojnost izjave stranke oz. izjave prič referent registracijske organizacije presoja po načelu proste presoje dokazov, kar pomeni kritično in logično presojo dokazne vrednosti vsakega dokaza posebej in medsebojnega učinkovanja dokazov. Referent, ki vodi postopek, pa mora stranko opozoriti na kazensko in materialno odgovornost, če bi dala krivo izjavo,« so dejali na MI.
Starodobniki le za upokojence
Ker imajo torej registracijske organizacije pri določanju potrebnih dokazil precej proste roke, se stvari zapletejo. Na spletu kroži več zgodb o težavah, na katere so lastniki mopedov naleteli pri registraciji svojih vozil. Eden od njih je zapisal, kakšen pogoj so mu dali na Avto Krka: »Tisti, ki želi
pridobiti lastninsko pravico nad vozilom, ki nima papirjev, mora biti 18 let starejši od vozila. Priči, ki ju pripelje s seboj, pa morata biti 15 let starejši od njega.«
Predsednik Društva ljubiteljev starodobnih vozil Moped iz Bukovcev Silvo Mlinarič je pojasnil: »Prvi Tomosovi mopedi (teh je namreč pri nas največ, saj gre za slovensko znamko) so bili letnika 1956. Seveda se pojavljajo tudi drugi, starejši mopedi, so pa res redkost.« To pomeni, da mora imeti človek vsaj 79 let, da sme postati lastnik najstarejšega Tomosovega modela mopeda, njegovi priči pa morata šteti vsaj 94 let. Tudi če ste vozilo našli zapuščeno v dedovi garaži in celo imeli neverjetno srečo, da ste našli tudi račun zanj, boste pred prvo vožnjo najverjetneje morali še malo počakati ...
Na Avto Krka so povedali, da se pravila in zakoni vsak dan spreminjajo, zato naj bi menda prišlo do zmede. Na naše vprašanje, ali je zgodba potemtakem izmišljena, so zagonetno odgovorili: »To se je zgodilo, a ne drži.« Pa razumi, kdor more ... Za pojasnila smo se obrnili še na Upravno enoto (UE) Ptuj, kjer so potrdili, da takšne zahteve v zakonu ni. »Postopek registracije mopeda se začne s tehničnim pregledom vozila, ki ga pregledniki vnesejo v sistem. Šele nato vidimo, ali je bilo vozilo
že registrirano ali ne, ali je ukradeno itd. Ko da stranka vlogo za registracijo vozila, za katerega nima nobenega računa, dobavnice, garancijskega lista in podobno, nam na zapisnik poda izjavo, kako je do vozila prišla. Če njeno izjavo potrdita še najmanj dve priči, registracijo vozila odobrimo,« so povedali na UE Ptuj.
Resda za dokazovanje lastništva zadošča že izjava, so pa na ptujski upravni enoti opozorili tudi na nesmisle: »Seveda je sporno, če 25 let staro vozilo registrira
Mopedisti, pripravite (vsaj) kakšnega stotaka
Za mopede s konstrukcijsko hitrostjo do 25 kilometrov na uro letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu sicer ne bo treba plačati, a to še ni razlog za veselje, saj bo treba novo vozilo prijaviti. Na AMZS bo za to treba odšteti 28,70 evra, v znesek so vštete tudi registrske tablice (te sicer stanejo 7,69 evra). Vozilo bo obvezno zavarovati, vendar so nam na več zavarovalnicah pojasnili, da je znesek premije odvisen od številnih dejavnikov. Navadno se začne pri okoli 50 evrih, s preostalimi zavarovanji, sklenjenimi pri isti zavarovalnici, in morebitnimi bonusi pa lahko pade celo na okoli deset evrov. Za vozila, starejša od štirih let, je treba prišteti še stroške tehničnega pregleda: na AMZS ta stane 17,64 evra. Če lastnik dokazil o lastništvu mopeda nima, bo za generiranje novega vozila moral odšteti okoli dvajset evrov, za postopek ugotavljanja lastništva pa kakšnega desetaka ...
■
■
mladenič, star 30 let, in trdi, da je njegov prvi lastnik. Ljudje rečejo marsikaj, da bi do registracije vozila prišli na najlažji način. Če je lastnik vozila pokojen, potrebujemo sklep o dedovanju.« Žal v zapuščinske sklepe mopedov velikokrat niso vpisovali - že zato,
ker jih ni bilo treba registrirati. Sledljivost vozila do prvega lastnika se pogosto tudi povsem izgubi, saj je bil moped lahko večkrat preprodan brez kupoprodajnih pogodb. Poduk zgodbe: laž je dovoljena, če je premetena .
Eva Milo šič
Foto: CG
Ptuj • Ranca naj bi znova zaživela 1. maja
Občina te dni izbira gostinca - najemnika
Župan mestne občine (MO) Ptuj Miran Senčar napoveduje, da bo 1. maja v pristanišču Ranca ob Ptujskem jezeru znova zagotovljena gostinska ponudba. Izvajal jo bo po postopku javnega povabila izbrani ponudnik. Zbiranje ponudb se je končalo včeraj.
Za namen izvajanja gostinske dejavnosti bo MO Ptuj postavila montažni objekt velikosti 19 m2, teraso oz. leseno ploščad (250 m2), uredili bodo tudi del rečnega obrežja. Opremo za lokal in teraso bo dolžan zagotoviti najemnik. Pred dobrim tednom (5. aprila) je MO Ptuj na svoji spletni strani objavila javno povabilo ponudnikom, ki so zainteresirani, da bi na Ranci izvajali gostinsko dejavnost in prireditve. Organizacija dogodkov vključuje izvedbo športnih, turističnih, kulturnih, zabavnih in drugih dogodkov v pristanišču. Prostor za izvajanje dejavnosti bo MO Ptuj oddala za obdobje treh let. »Do izgradnje stalnih objektov za potrebe izvajanja pristaniške dejavnosti in zagotavljanja varnosti plovbe bomo na območju pristanišča Ranca postavili dva začasna premična objekta, uredili leseno ploščad do brežine jezera in otroško igrišče ob ploščadi. Začasni premični objekti bodo med drugim služili za potrebe upravljanja in vzdrževanja plovbnega območja, za zagotavljanje varnosti plovbe na reki Dravi in Ptujskem jezeru, za potrebe informiranja
in evidentiranja uporabnikov in	za izvajanje gostinske dejavnosti.	nike in obiskovalce pristanišča,	zunanjih površinah ob objektih
obiskovalcev prostora, za druge	V enem od začasnih premičnih	garderobni prostori, v drugem pa	bo možna postavitev gostinskega
nujne naloge, ki jih narekujejo	objektov bodo pisarniški prosto-	sanitarne enote in prostori za dru-	vrta z mizami in stoli ter drugo
aktivnosti na tem območju, ter	ri, sprejemni prostori za uporab-	žabno in gostinsko dejavnost. Na	urbano opremo. Na tem območju
Na tem mestu bo občina namestila montažni objekt, postavila leseni podest ter uredila komunalne priključke. Vso opremo za izvajanje gostinske dejavnosti bo dolžan zagotoviti najemnik.
se v času izvajanja plovbnosti izvajajo številne turistične, športno rekreacijske in kulturno zabavne prireditve, športno rekreacijske dejavnosti na kopnem in na vodi, športna tekmovanja lokalnega, državnega in mednarodnega pomena, športni, naravoslovni in izobraževalni tabori za otroke ter drugo. To je tudi vstopna in spu-stna točka za vsa plovila na jezeru in pristan za turistično ladjico,« o urejanju pristanišča Ranca ter dogodkih, ki se izvajajo na lokaciji, pravijo na MO Ptuj.
Izhodiščna cena za najem prostora za izvajanje gostinske dejavnosti je 500 evrov. Izbrani ponudnik bo po sklenitvi pogodbe občini dolžan predložiti bančno garancijo v višini 10.000 evrov, pa tudi pogodbo za zavarovanje odgovornosti, sklenjeno z zavarovalnico. Pri izbiri ponudnika bo občina upoštevala njegovo finančno poslovanje: ne sme biti dolžnik občine in države, ne sme biti v postopku prisilne poravnave ali stečaja, pa tudi v zadnjem letu pred oddajo ponudbe ne sme imeti blokade transakcijskega računa. Izbrani izvajalec bo dolžan gostinsko dejavnost izvajati najmanj v času od 1. maja do 30. septembra, na območju Rance pa letno organizirati tudi najmanj sedem kakovostnih in raznovrstnih dogodkov, namenjenih različnim ciljnim skupinam in brezplačno dostopnih javnosti: športnih, rekreacijskih, turističnih, kulturnih, zabavnih in drugih.
Mojca Zemljarič
4 Štajerski
V središču
petek • 14. aprila 2017
Ptuj • Preveč neznank, ki ogrožajo uspešnost projekta sanacije srednješolskih stavb
Voda jim teče po glavah in v grlo ...
Trije srednješolski objekti na Ptuju: gimnazija, šolski center in dijaški dom se skupaj prijavljajo na razpis za energetsko sanacijo objektov. Prvi rok so že zamudili, saj niso imeli pripravljene vse potrebne dokumentacije. Kot kaže, pa je vprašljivo tudi, kako bo z drugim rokom, ki se je iztekel v sredo.
Ptujska gimnazija namreč do zadnjega dne ni imela digitalne oblike projektne dokumentacije in investicijske vrednosti, kar naj bi po naročilu Ministrstva za izobraževanje pripravil arhitekt, ki je stavbo projektiral: Janko Zadravec. Ta je zatrdil, da so bile stvari pravočasno izdelane in da jih ima ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Bo slaba komunikacija recept za neuspeh tudi na samem razpisu?
Da je zadnje dneve pred prijavo na razpis in iztekom roka vodstvu Gimnazije Ptuj pošteno
tekla voda ne le po glavah, ampak tudi v grlo, je potrdila tudi ravnateljica tega zavoda Melani Centrih. Številni zapleti, ki so tako rekoč od začetka priprave projektne dokumentacije spremljali načrtovano energetsko sanacijo treh velikih srednješolskih objektov na Ptuju, so se ta teden le še stopnjevali.
V sredo se je namreč iztekel rok novega povabila k oddaji vlog za posredovanje predlogov operacij energetske prenove stavb širšega javnega sektorja v lasti države. Gre za razpis na ministrstvu za infrastrukturo, na katerega se Ptujčani prvič niso
prijavili zaradi pomanjkljive dokumentacije. Čakali so drugo povabilo, a se je zapletlo tudi tokrat. Ptujski srednješolski zavodi naj bi se prijavili s skupnim projektom, vrednim 3,5 milijona evrov, višina nepovratnih sredstev evropske kohezij-ske politike pa je 12 milijonov evrov. V primeru uspešnosti bi dobili 40 odstotkov celotne vrednosti projekta. Energetska sanacija za Gimnazijo Ptuj je ocenjena na 1,3 milijona evrov, saj je predvidena tudi izvedba fasade za športno dvorano v debelini minimalno 8 mm v velikosti 700 kvadratnih metrov.
Ptuj • Znana nova sestava sveta zavoda Dom upokojencev Ptuj
Komu škarje in platno?
V sredo je predsednik sveta zavoda Doma upokojencev Ptuj Franc Kodela sklical konstitutivno sejo novoimenovanega sveta. V njem so trije stari (vsi trije so predstavniki ustanoviteljice, torej vlade RS) in kar šest novih članov.
Marca letos je dosedanjemu svetu zavoda Dom upokojencev Ptuj potekel mandat. Po nekajte-denskem čakanju na odločitev Vlade RS, katere kandidate bo imenovala za svoje predstavnike, pa so odločitev vendarle sprejeli in novi svet je delo lahko začel.
Na podlagi predpisanih postopkov je v sredo Franc Kodela, dosedanji predsednik sveta, sklical konstitutivno sejo. Še prej so seveda svoje delo opravili vsi tisti, ki odločajo o predstavnikih v svetu. Ustanovitelj oziroma vlada je imenovala tri dosedanje člane: Franca Kodela, Otona Mlakarja in Žarka Markoviča, na mesto Andreja Lazarja in Viktorja Pilinger-ja (po naših informacijah sploh nista več kandidirala za članstvo v svetu) pa sta postavljena Mirko Vamberger in Ana Osterman. Zaposlene bosta v tem mandatu zastopali Metka Bolcar in Olga Vincek, stanovalce dr. Ljubica Šu-ligoj, lokalno skupnost oziroma Mestno občino Ptuj pa Rozalija Ojsteršek, ki je že bila članica sveta zavoda Dom upokojencev Ptuj. Na njihovi prvi skupni seji so med drugim odločali tudi o tem, kdo bo opravljal funkcijo predsednika. Doslej je to nalogo opravljal Kodela, ki je dejal: „S svojim delom v prejšnjem mandatu sem zadovoljen. Posebej glede na stanje, ki smo ga prevzeli in ki je bilo prej. Stvari še niso idealne, bi pa težko našli področje, ki je enako slabo ali slabše, kot je bilo. Hujše kršitve in napake so odpravljene, sedaj pa nadaljujem delo kot član sveta zavoda."
Cen za 12,6 odstotka sploh ne bi smeli povišati - in jih ne bodo
Novi izzivi so postavljeni tudi pred Ostermanovo, ki so jo izbrali za predsednico in bo imela precej zahtevno in naporno delo.
Kot je dejala, si bo skupaj z vodstvom Doma in preostalimi člani sveta prizadevala, da bo Dom upokojencev Ptuj prepoznan po uspešnosti, medsebojnem spoštovanju, dobrem počutju zaposlenih, predvsem pa dobrem počutju stanovalcev.
A kljub temu, da je bila tokratna seja konstitutivna, je že na prvem skupnem sestanku članov sveta zavoda postalo jasno, da imajo zelo različne poglede na stvari. Takoj po izvolitvi nove predsednice sveta je Ojsterškova ostro dejala, da je Statut Doma neveljaven, da so v njem zapisane stvari, ki ne bi smele biti, da Dom ni imel soglasja Vlade RS za spreminjanje in da o tem zahteva razpravo. Jožica Šemnički, direktorica Doma upokojencev, je odgovorila, da Statute lahko sprejemajo sveti zavodov, kar je pritrdil tudi Kodela in dodal: „Ker sem tudi sam sodeloval pri spreminjanju Statuta, bi podal svoje videnje. Da bo nekdo prišel direktno na sejo in trdil, da stvari niso veljavne, nikakor ni primeren način dela. Vložite pripombe, v Domu naj pripravijo strokovna stališča in bomo videli. Tako kot smo začeli, pa po mojem mnenju ni primerno delati." Z njim so se strinjali še nekateri drugi člani sveta zavoda, a Oj-sterškova je vztrajala, vse dokler ji tudi Ostermanova ni pojasnila,
Foto: Črtomir Goznik
da razpravljati o tako kompleksni zadevi, kot je Statut, na prvi seji, ko še s stvari vsi člani niso v celoti pregledali, ni na mestu.
Tudi naslednje vprašanje je podala Ojsterškova. Zanimalo jo je, zakaj je Dom upokojencev Ptuj kljub opozorilu ministrstva, izdanemu januarja letos, da naj se cene ne dvigujejo za več kot 5 odstotkov, sprejel sklep in cene povišal za 12,6 odstotka. Šemnič-kijeva je odgovorila, da doslej niti en stanovalec ni dobil obračunane oskrbnine po predvidenih povišanih cenah, ki jih je svet zavoda sprejel, ter da bodo zato govorili o rebalansu finančnega načrta, ki bo, kot vse kaže, planiran s še večjim primanjkljajem kot pred nekaj meseci. Ministrstvo namreč tako visokega povišanja cen, kot ga je na predlog vodstva Doma sprejel in potrdil svet zavoda, ni potrdilo.
Nekaj pripomb pa je na tokratni seji kot predstavnik zainteresirane javnosti imel tudi Dejan Dokl, nekdanji zaposleni v ptujskem Domu upokojencev. Zanimal ga je način objave vabil in gradiva za seje, zahteval pa je tudi, da naj se v Domu dela tran-sparentno in zatrdil, da odkar je vodenje prevzelo novo vodstvo, ni tako. „V času, ko smo bili mi, so se prakse spremenile," je še dejal.
Dženana Kmetec
Zakaj se je zapletlo tudi drugič?
Kot pojasnjuje Centrihova, je bilo treba za prijavo na razpis oddati celovito dokumentacijo, a naj bi nekaj dni pred rokom postalo jasno, da je še nimajo. Težave naj bi imeli dalj časa pri sodelovanju z Jankom Zadrav-cem, arhitektom, ki je stavbo projektiral. Centrihova pravi, da so iskali različne kanale, kako arhitekta, ki je ravno za to svoje delo prejel celo Plečnikovo nagrado, vključiti v pripravo načrta sanacije strehe in fasade, a jim resnega in dokončnega dogovora ni uspelo doseči. Kasneje naj bi se sicer Zadravec s predstavniki ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pogodil in pripravil projekt sanacije strehe športne dvorane Gimnazije Ptuj.
„Ker se nam zaradi zapletov pri prijavi na razpis ni uspelo prijaviti v prvem roku, se mora
Se v torek - dan pred iztekom roka - ni bilo najbolj jasno, kdo bi moral ki
Ptuj • Obnova kulturnega spomenika lokalnega pomena
Za dve tretjini stroškov pričakujejo pomoč vernikov in mesta
V župniji sv. Ožbalta so se že nekaj časa pripravljali na sanacijo strehe na zvoniku župnijske cerkve sv. Ožbalta, ki je v slabem stanju zaradi dotrajanosti in zateka.
Lani v jeseni so se zato na gospodarskem svetu in župnijskem pastoralnem svetu odločili, da bodo pristopili k obnovi ostrešja zvonika, ker so se zavedali, da lahko vsako odlašanje stanje le še poslabša, je povedal p. Matej Sentes, župnik - sodelavec. Pri načrtovanju obnove strehe zvonika so se posvetovali tudi s kulturno-varstveno stroko, saj je cerkev kulturni spomenik lokalnega pomena. Njena zakristija, ki je zelo majhna in v celoti zidana iz kamna, naj bi bila iz 6. stoletja, medtem ko je cerkev, ki so jo gra-
dili po delih, kasnejšega izvora: najprej so zgradili prezbiterij, nato glavni del in nato še stranske kapele. Predvsem pa so v vsem tem času, odkar so odkrili poškodbe strehe in zatekanje, iskali vire za njeno obnovo, saj stroški ne bodo majhni, celotna obnova bo stala okrog 30.000 evrov. Tretjino stroškov bodo plačali iz župnijske blagajne, za dve tretjini pa pričakujejo pomoč od mesečnih ofrov in darov vernikov, ki so jih tudi pisno zaprosili za njihovo pomoč. Priporočili so tudi zlato (1.000 evrov),
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
srebrno (500 evrov) in bronasto (250 evrov) botrstvo. Za pomoč pri sofinanciranju obnove pa bodo zaprosili tudi MO Ptuj.
Izvajalec del zaključuje pripravljalna dela za obnovo, ki jo bodo začeli takoj po velikonočnih praznikih. Predvidoma bo trajala do konca maja letos.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Obnovili bodo dotrajano streho zvonika župnijske cerkve sv. Ožbalta.
petek • 14. aprila 2017
V središču
Štajerski	5
Gimnazija Ptuj obvezno prijaviti na drugi rok. Gimnazija Ptuj je imela pripravljeno vso dokumentacijo, ki je potrebna za prijavo, razen digitalne oblike PZI in ocenitve vrednosti za investicijo strehe na Gimnaziji Ptuj, ki jo je po naročilu MIZŠ pripravilo podjetje Zadravec arhitekti, d. o. o. Poziv za drugi rok energetske sanacije stavb je bil objavljen 7. aprila letos, rok za prijavo pa se je iztekel 12. aprila. Jasno je, da za Gimnazijo
Ptuj prihaja do zapletov v dogovarjanjih s podjetjem Zadravec arhitekti za izdajo popolne dokumentacije, ki je potrebna za poziv in jo je Gimnazija Ptuj naročila pri Projekti Ptuj po naročilu MIZŠ na dan, ko je močno zatekalo v kulturno dvorano," je pojasnila Centrihova.
Zakaj dokumentacije - digitalna oblika PZI in ocenitev vrednosti za investicijo strehe na Gimnaziji Ptuj - ptujski Gimnaziji do zadnjega dne niso poslali
)mu poslati potrebno dokumentacijo za prijavo na razpis.
ne Zadravec ne ministrstvo za izobraževanje, smo povprašali oboje.
Zadravec: »Arhitekt ne more odgovarjati za slabo izvedbo izvajalcev«
Čeprav Janko Zadravec najprej sploh ni želel komentirati celotne zadeve, se je kasneje vendar razgovoril in javnosti predstavil še svojo plat celotne zgodbe. Dejal je, da je bilo v zadnjem času okrog dogajanja s stavbo ptujske gimnazije zelo veliko dezinformacij in da so te že dišale po pravi gonji. „Problem je v tem, da so sedanje težave posledica zapuščine izvajalcev, ki so „mrtvi". Kdo je kaj naredil, je težko ugotavljati. Nikogar več ni, na kogar bi se lahko skliceval. Vsekakor pa arhitekt ne more odgovarjati za slabo izvedbo izvajalcev. Imeli smo nadzor, kaj so potem počeli oni? Vsekakor pa je nedopustno, da strehe doslej še niso popravili. Mene osebno šola niti ni pozvala k sodelovanju. Moti pa me, da se zmeraj govori, kot da je to najslabša stavba v državi. Zanjo sem prejel najvišjo strokovno nagrado, to je resna nagrada in dejstvo je, da ne dovolim, da po stavbi šarajo in jo spreminjajo, kot se komu zazdi," je bil jasen Zadravec, ki poudarja, da je sicer zmeraj pripravljen sprejemati kompromise, a le zdravorazumske.
Je ministrstvo zadrževalo dokumente?
Zadravec je zatrdil, da se je vključil v projekt priprave načrta sanacije, svoje delo opravil in poslal naročniku: ministrstvu za izobraževanje. Zakaj to kljub večkratnim intervencijam dokumenta ni poslalo Gimnaziji Ptuj, smo vprašali tudi njih. Zatrdili so, da so dokumentacijo posredovali Centrihovi in zapisali: „Gimnazija Ptuj je tista, ki se prijavi na razpis, zato se z vprašanjem obrnite na njih. Če njihova vloga na razpisu Ministrstva za infrastrukturo ne bo uspešna, bo ministrstvo kot ustanovitelj poskrbelo za ustrezno sanacijo strehe."
V sredo, na dan izteka roka za oddajo dokumentacije, je tudi ravnateljica potrdila, da so od šolskega ministrstva prejeli vso potrebno gradivo, ki so ga posredovali na Ministrstvo za infrastrukturo. Zakaj so tam čakali do zadnjega dne, ostaja uganka.
Naslednji roki za oddajo so 19. junij, 21. avgust, 23. oktober in 18. december 2017. Če bodo sredstva porabljena pred potekom posameznih rokov, pa bo ministrstvo za infrastrukturo izdalo obvestilo.
A tako kot ptujski zavodi imajo tudi preostali težave z zahtevami tega razpisa; največjo težavo predstavlja zahteva po zagotavljanju lastnega deleža v višini 60 odstotkov od vrednosti investicije.
Dženana Kmetec
Kako bodo šole zbrale več milijonov evrov?
Tudi v primeru, da vse zaplete rešijo, ostaja še en ključen problem: zagotovitev 60-odstotnega lastnega deleža. Kje oz. kako bodo trije ptujski zavodi, ki se dalj časa ubadajo s finančnimi težavami že pri rednem poslovanju, zagotovili sredstva za investicije, še ne vedo.
V vsakem primeru jim manjka torej še nekaj milijonov evrov. Pri tem računajo tudi na sodelovanje lokalne skupnosti. Kot je pojasnila Darja Harb, se že dogovarjajo s ptujsko občino in podjetjem Javne službe Ptuj. Slednje namreč Šolski center prosi za odstop stavbne pravice na lokaciji, kjer je kotlovnica. „Ocenjena vrednost te lokacije je 80.000 evrov, a realno je cena bistveno višja, česar se vsi zavedamo. Upam, da se bomo dogovorili v korist vseh nas, sicer bomo šli v druge variante in bomo začeli iskati promotorje ter bomo sredstva, ki jih bomo potrebovali za ureditev stavb, iskali na ta način, da bomo oddali kotlovnico,"poudarja v. d. direktorice Šolskega centra Ptuj. O vsem tem bodo govorili predvidoma še ta teden.
Dornava • Prenovo vrtca bo izvedlo podjetje Makro 5 gradnje
Zapleti pri izbiri izvajalca zamaknili cas odprtja
Zaradi pritožb in birokratskih postopkov se napovedana dograditev in prenova vrtca pri Osnovi šoli Dornava doslej na terenu še ni zgodila. Dela naj bi sicer stekla v teh dneh, saj so v torek podpisali pogodbo z (v tretje) izbranim izvajalcem, to je podjetje Makro 5 gradnje iz Kopra. Zaradi zapletov pri izbiri izvajalca pa investicije najbrž ne bodo uspeli dokončati do novega šolskega leta, pač pa približno mesec dni kasneje.
Izbira izvajalca za dogradnjo in prenovo osnovne šole za potrebe vrtca se vleče že od lanskega decembra. Kot nam je pojasnil prvi
mož občine Dornava Rajko Janže-kovič, se je dogradnja in prenova šole za potrebe vrtca zataknila v skrajno zbirokratiziranih postopkih javnih naročil. Na razpis, ki so ga objavili decembra lani, je prispelo devet ponudb. Odločitev o izbiri ponudnika so v začetku februarja izdali najugodnejšemu ponudniku, družbi Mata Tim iz Hoč s ponudbeno ceno 684.093
evrov. Zoper izbrano ponudbo se je pritožil drugi neizbrani ponudnik, podjetje Granit Storitve, d. o. o., in uspel. »Ker je naročnik
(občina op. a.) revizijskemu zahtevku ugodil, je ponudbo Mata Tim, d. o. o., zavrnil kot nedopustno. Kot merilo je bila uporabljeno ekonomsko najugodnejša ponudba - cena. Zato je naročnik najprej razvrstil ponudbe po merilu cena in ugotovil, da je po merilih in upoštevanju, da je bila prvouvrščena ponudba zavrnjena, najugodnejša ponudba izbra-
nega ponudnika, ki je za izvedbo vseh del ponudil znesek 688.530 evrov z DDV,« je razvidno iz obvestila o izbiri Granit Storitve, ki ga je objavila občina. V začetku marca pa je občina ponovno razveljavila obvestilo o izbiri. Na izbor se je namreč pritožil še tretji neiz-brani ponudnik, Makro 5 gradnje, d. o. o., ki je opozoril, da v drugo izbrani izvajalec ni imel ustreznih referenc. Občina je podjetje Granit Storitve pozvala, da ponudbo ustrezno dopolni in pojasni. Ker pa tega niso storili, je ponudbo
zavrnila kot nedopustno. Posel so tako v tretje oddali družbi Makro 5 gradnje, ki je ob upoštevanju, da sta bili prvouvrščeni in drugo-uvrščeni ponudbi zavrnjeni, najugodnejši ponudnik s ponudbeno ceno 714.139 evrov.
Z deli bodo tako začeli v teh dneh. Zaradi zapletov pri izbiri izvajalca pa investicije najbrž ne bodo uspeli dokončati do novega šolskega leta, pač pa do konca septembra. Gradnja se bo podražila za približno 30.000 evrov.
Monika Levanič
é t
I
Foto: ML
Dogradnjo in prenovo vrtca pri osnovni šoli Dornava bodo predali podjetju Makro 5 gradnje, ki bo dela izvedlo za okoli 714.000 evrov.
Zupan podpisal pogodbo z izbranim izvajalec del
V torek je župan občine Dornava Rajko Janžekovič z izbranim izvajalcem del, direktorjem podjetja Makro 5 gradnje Igorjem Hvastjo, podpisal pogodbo v vrednosti okoli 714.000 evrov za prenovo in dograditev osnovne šole Dornava za potrebe vrtca. »Po vseh zapletih smo končno prišli do izvajalca del, do tretjega ponudnika. Vedno rečem, da stvari tečejo, tako kot morajo biti in verjamem, da je tako tudi tokrat prav. Izbrano je bilo podjetje Makro 5 gradnje iz Kopra. Mi dejansko že komaj čakamo, da se ta projekt začne, kajti nanj smo čakali že kar nekaj let - najprej zaradi države, da pridemo do finančnih sredstev, ampak očitno država denar raje namenja za kaj drugega kot za prihodnost naroda, tako da smo se odločili, da bomo gradnjo financirali sami in tako našim najmlajšim zagotovili, kar potrebujejo. Gre za preureditev šole za potrebe vrtca - štiri učilnice se bodo preuredile v igralnice, dodatno se bo zgradila še ena igralnica, skupni prostor ter prostor za rezervno igralnic v primeru povečanja števila otrok, da ne bodo čez tri, štiri leta rekli, da smo zgradili premajhen vrtec. Verjamem, da bodo pogoji za delo in varstvo v prihodnje zelo dobri,« je ob podpisu pogodbe s primorskim podjetjem še zadovoljno dejal župan.
Foto: CG
Foto: ML
6 Štajerski
Podjetništvo
petek • 14. aprila 2017
Svet, Slovenija, Podravje • Pridelava zelišč pomembna kmetijska panoga, a ne v Sloveniji
Zeliščarstvo - mikro panoga, ki ne obeta
Zelišča in produkti iz zelišč se uvrščajo med zdravila, živila, prehranska dopolnila, kozmetične proizvode, pa tudi med proizvode za varstvo noga. Na območju Slovenije imata nabiranje zelišč v naravi in pridelava oz. gojenje zelišč dolgo tradicijo, zlasti v samostanih. V času nekdanje zelišča v okviru odkupnih centrov, bodisi za potrebe živilske bodisi kozmetične industrije.
Približno 40 let nazaj so slovenski pridelovalci v kooperaciji s predelovalno industrijo na okrog 3.000 hektarjih površin pridelovali ržene rožičke, gojili meto, meliso, kamilice, baldrijan in ameriški slamnik. V času po osamosvojitvi je pridelava zelišč precej zamrla, po letu 2011 pa znova narašča. Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) so leta 2015 v Sloveniji zelišča rasla na pičlih 75 ha njivskih površin.
Glede na strukturo slovenskih kmetij, ki so v večini
majhne, bi bilo po mnenju kmetijskega ministrstva v prihodnje smotrno razmišljati o dejavnostih, ki na manjših površinah dajo večji zaslužek od običajnih kultur ali reje. Ena od teh bi lahko bila pridelava zelišč. »Smiselno bi bilo razvijati visoko diferencirane ponudbe, pri čemer naj diferenciacijo predstavljajo visoka kakovost surovine, ekološka pridelava in družbeni učinki, ki jih pridelava zelišč prinaša v povezavi z ohranjanjem kulturne krajine, poseljenosti podeželja, turiz-
mom in socialnim podjetništvom,« je zapisano v Smernicah razvoja lokalne oskrbe z zelišči za obdobje 2016-2021, ki so jih na pobudo nevladnih organizacij pripravili na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). V dokumentu so med drugim navedeni razlogi, ki razvoj pridelave zelišč na slovenskem trgu zavirajo. To so manjkajoča oz. razpršena zakonodajna ureditev, majhen obseg pridelave, nepovezanost pridelovalcev, neurejenost skladiščenja, sušenja, priprave,
Vitiva največji proizvajalec naravnega ekstrakta rožmarina v Evropi
MKGP in je lani pripravilo Smernice razvoja lokalne oskrbe z zelišči za obdobje 2016-2020. Avgusta jih je potrdil minister za kmetijstvo Dejan Židan, predstavili so jih na sejmu Agra v Gornji Radgoni. Za namen spremljanja izvajanja smernic je minister imenoval strokovni odbor. Ta je začel delovati marca letos. Član odbora je tudi Boštjan Majcenovič, sodelavec podjetja Vitiva, ki ima proizvodni obrat v obrtni coni Novi jork v občini Markovci.
»Uvedbo strokovnega odbora v družbi Vitiva podpiramo. Ponosni smo, da imamo v odboru člana, sodelavca Boštjana Majcenoviča. Verjamemo, da bo s svojim znanjem in izkušnjami doprinesel k dobremu delu tega organa. Pričakujemo, da bo delo odbora pripomoglo k uspešnejšem delu tako pridelovalcev kot predelovalcev zelišč ter k še večji povezanosti in še boljšemu medsebojnemu sodelovanju. S svojimi predlogi, idejami in sistemskimi rešitvami je strokovni odbor lahko v veliko pomoč in oporo slovenskim pridelovalcem zelišč,« pojasnjuje tehnična direktorica Vitive dr. Andreja Rižner Hraš ter o dejavnosti družbe dodaja: »Podjetje sodi med vodilne evropske proizvajalce naravnih botaničnih ekstraktov za prehransko, farmacevtsko in kozmetično industrijo. Smo specializirani za razvoj, proizvodnjo, trženje in prodajo naravnih ekstraktov, pridobljenih iz rastlin z antioksidativnimi učinki ter z znanstveno dokazanimi in s kliničnimi raziskavami podprtimi zdravilnimi učinki. Razvijamo in proizvajamo tudi naravna barvila ter ekstrakte, ki se uporabljajo na področju prehrane za hišne živali in krme za živino. V Sloveniji imamo svoj center za razvoj, trženje in prodajo ter učinkovito proizvodnjo z veliko zmogljivostjo in možnostjo obsežne širitve. Zaposlujemo 70 sodelavcev, vključno z visoko izobraženimi strokovnjaki, ki se ukvarjajo z raziskavami in razvojem na področju antioksidantov, rastlinskih izvlečkov in naravnih barvil. Imamo dolgoletne izkušnje in odlične zmogljivosti na področju pridobivanja aktivnih sestavin iz rastlin, predvsem rožmarina. Smo največji proizvajalec naravnega ekstrakta rožmarina v Evropi. Prav rožmarinov ekstrakt je izvrsten antioksidant, ki se uporablja tako v živilski industriji kot tudi na področju hrane za živali, kozmetike in farmacije. Izdelke izvažamo v 27 držav sveta. Največje med njimi so Avstralija, Avstrija, Danska, Nemčija, Izrael, Francija, Mehika, Nizozemska, Švedska, Velika Britanija in ZDA. Več kot 95 % prodaje v družbi Vitiva ustvarimo na področju izvoza.«
predelave in odkupa, pa tudi neurejenost kontrole kakovosti zelišč in pomanjkanje strokovne pomoči oz. svetovanja.
Največji pridelovalki Kitajska in Indija
Največji svetovni pridelovalki zelišč sta Kitajska in Indija, ki sta tudi največji izvoznici. Med pomembnejšimi izvoznicami zelišč so še Mehika, Egipt, Nemčija, Poljska, Hong Kong, ZDA, Čile, Maroko in Albanija. Na območje EU se veliko zelišč uvozi tudi iz Vietnama, Indonezije, Brazilije, Peruja. V Evropi je največja pridelovalka zelišč Francija (35.500 ha), vse obdelujejo na konvencionalni način z uporabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Druga največja evropska pridelovalka je Avstrija, kjer zelišča na 24.300 ha pridelujejo na konvencionalni in na 1.100 ha na ekološki način. Tretja največja pridelovalka je Italija z dobrimi 18.000 ha, od tega je na nekaj manj kot 800 ha ekološka pridelava. Sledijo
Pridelava in prodaja zelišč je najpogosteje registrirana v obliki dopolnilne podlagi vrednotnice. Po podatkih iz zbirnih vlog za uveljavljanje kmetijskih kaj manj kot 80 hektarjih zemljišč.
Majhna in razdrobljena pridelava
Podatki pričajo, da je trend pridelave naraščajoč, vendar skupni obseg pridelave še zmeraj izredno nizek. Največ pridelovalnih površin zelišč na območju Slovenije je v pomurski regiji (18 ha), v podravski 10,1 ha, savinjski 7,2 ha in obalno-kraški regiji 5,8 ha. V letu 2011 so pridelovalci za gojenje zelišč v povprečju namenili dobrih 30 arov zemljišča, leta 2015 50 arov. Trend ekološke pridelave in nabiranja zelišč v naravi je v naraščanju. Leta 2011 sta bili ekološko pridelani in v naravi pobrani slabi dve toni zelišč, lani 34,5 tone. V skladu s strateškimi cilji razvoja slovenskega kmetijstva naj bi do leta 2021 zelišča pridelovali na vsaj 100 ha. Na MKGP poudarjajo, da bi bilo treba povečati konkurenčnost tržne pridelave zelišč, združiti pridelovalce za namen organizirane pridelave in skupnega trženja ter vzpostaviti naročene pridelave - še vsaj eno partnersko verigo poleg že obstoječe za pridelavo ameriškega slamnika. Za povečanje obsega pridelave bo po navedbah kmetijskega ministrstva treba izvesti več ukrepov. Med drugim poenostaviti obdavčitev pridelave zelišč, regulirati osebno dopolnilno delo na področju nabiranja in prodaje zelišč, organizirati pridelovalce za načrtno pridelavo in skupno trženje, vzpostaviti strokovno svetovanje v okviru javne svetovalne službe, izvesti strokovno nalogo o selekciji sort in ekološki teritorialni razdelitvi, zagotoviti varstvo pred boleznimi in škodljivci, trajnostno rabo in sheme kakovosti, nabaviti specialne stroje za pridelavo, spravilo, sušenje in predelavo pridelka, urediti skladišča ter ustvariti gensko banko zdravilnih in aromatičnih rastlin, saj kljub domnevno bogati genetski bazi Slovenija za te rastline nima ne selekcijskih programov in ne slovenskih sort.
Pridelava zelišč v Sloveniji 2011-2015
Tehnična direktorica Vitive dr. Andreja Rižner Hraš: »Zelišča, kijih predelujemo v obratu v Mar-kovcih, kupujemo na trgih severne Afrike, vzhodne Evrope in Španije, kjer glede na kakovost dosegamo najugodnejše cene.«
	I 2011	I 2012	I 2013	I 2014	I 2015	I 2016 I
Površina (ha)	27	50	73	45	75	79
Pridelek (t)	51	133	147	94	106	-
Vir: SURS, MKGP
Foto: MZ
Foto: MZ
petek • 14. aprila 2017
Podjetništvo
Štajerski	7
velikih zaslužkov
rastlin. Pridelava zelišč je na globalnem trgu pomembna kmetijska pa-Jugoslavije so tudi v Sloveniji organizirano nabirali, sušili in prodajali
Potencial v ekološki pridelavi
MKGP v Smernicah razvoja lokalne oskrbe z zelišči navaja, da ima nadaljnji razvoj ekološke pridelave zelišč na manjših površinah, predvsem v povezavi z dopolnilnimi dejavnostmi predelave in prodaje zelišč na kmetijah, turizmom ter socialnim podjetništvom, velik potencial: »Proizvodi so nišni, trg izrazito lokalen, potrošniki zahtevnejši, cena praviloma ni merilo izbire. Pridelovanje zelišč za potrebe živilsko predelovalne industrije, neživilske industrije in galenskih laboratorijev se po osamosvojitvi na območju Slovenije ni razvijalo. Glavni razlog je globalizacija trgovine z zelišči, spremenjene tehnologije, ki kot surovino zahtevajo učinkovine rastlinskega izvora v obliki polproizvodov, utečene nabavne poti in cenovna nekonkurenčnost lokalne pridelave: struktura pridelave, ki povečuje stroške pridelave, strošek delovne sile, stroški analiz kakovosti. Naročena pridelava zelišč za potrebe živilske in neživilske industrije izkazuje v prihodnosti velik potencial razvoja pridelave zelišč. Razdrobljena struktura pridelave ob predpostavki združevanja pridelovalcev za namene organizirane pridelave in skupnega trženja ni ovira za nadaljnji razvoj. Uvajanje in razvoj naročene pridelave zelišč lahko dolgoročno prispeva k vsem štirim strateškim ciljem razvoja slovenskega kmetijstva ter proizvodnje hrane in industrijskih rastlin.« Po podatkih MKGP se v Sloveniji v obliki naročene pridelave prideluje samo ameriški slamnik na okrog 10 ha obdelovalnih površin.
Mojca Zemljarič
dejavnosti na kmetiji, lahko se izvaja tudi kot osebno dopolnilno delo, na subvencij je lani v Sloveniji zelišča gojilo 206 pridelovalcev na skupno ne-
Nemčija (11.300 ha), Združeno kraljestvo (9.600 ha) in Grčija (5.000 ha). Slednja je na območju EU s 1.700 ha največja pridelovalka zelišč ekološke pridelave. V letu 2014 se je v EU uvozilo 533.000 ton zelišč v vrednosti 1,9 milijarde evrov. Največ uvoza je bilo iz držav v razvoju. Glavnina uvoza poteka preko majhnega števila posrednikov oz. trgovcev. Isto leto je EU izvozila 289.000 ton zelišč v vrednosti 1,2 milijarde evrov.
Letni uvoz v Slovenijo iz trga EU 2.246 ton
Dobra polovica zelišč se v EU porabi za industrijske namene, za prodajo na drobno jih je namenjena dobra tretjina, okrog 15 odstotkov za gostinski sektor. Na širšem območju Evrope se trži vsaj 2.000 vrst zelišč, od katerih jih od 1.200 do 1.300 uspeva avtohtono v naravnih rastiščih. Nabiranje v naravnih rastiščih je razširjeno predvsem v Albaniji, Turčiji, na Madžarskem in v Španiji. V Slovenijo se je v letu 2015 iz notranjega trga EU uvozilo 2.246 ton zelišč (rastlin ali delov rastlin, vključno semena in plodovi), ki se uporabljajo predvsem v parfu-meriji, farmaciji, za insekticide, fungicide ali podobne namene, v skupni vrednosti 4,9 milijona evrov, kar je količinsko 90 % več in vrednostno 20 % več kot leta 2011. V letu 2013 je 22 % količin ali 59 % vrednosti predstavljal uvoz iz Nemčije. Iz Slovenije se
je v letu 2015 izvozilo ali prodalo na notranji trg EU 62 ton zelišč v skupni vrednosti dober milijon evrov, kar je količinsko 20 % in vrednostno 140 % več kot leta 2011. Uvoz začimb, ki bi se jih lahko pridelovalo tudi v Sloveniji, vključno s sladko papriko, je znašal v obdobju od 2011 do 2015 med 800 in 1.087 ton letno, z vrednostjo med 2,2 in 2,7 milijona evrov. Preostale začimbe, ki so jih uvažali v Slovenijo, so semena koriandra, orientalske kumine, janeža, zvezdastega janeža, navadne ku-mine, brinove jagode, materina dušica, timijan, lovorjev list in druge začimbe.
V Krki zelišča za proizvodnjo sirupov
Za podatke o uporabi zelišč smo zaprosili tudi farmacevte. V novomeški Krki pravijo, da v zdravila rastlinskega izvora vgrajujejo rastlinske droge - zelišča, ki ustrezajo visokim standardom kakovosti, od gojenja do vgradnje v zdravila. »Kupujemo jih le od tistih proizvajalcev, ki imajo certifikat dobre proizvodne prakse GMP, zagotavljajo gojenje in nabiranje skladno s smernico dobre prakse GACP, hkrati so odobreni kot ustrezni dobavitelji v postopku registracije izdelkov, cenovno konkurenčni in imajo na razpolago ustrezne količine zelišč,« so navedli v novomeškem farmacevtskem gigantu in dodali, da pridelovalcev, ki bi ustrezali zgoraj navedenim standardom, v Sloveniji po njihovem vedenju ni. Izmed zelišč za proizvodnjo uporabijo največ cveta gozdnega slezenovca, korenine jegliča, rastline ozkolistnega trpotca in zel vrtne materine dušice; vse za sirupe.
Vesna Forštnerič Lesjak
Zeliščarstvo je poslanstvo, način življenja
Vesna Forštnerič Lesjak je magistra farmacije. S pridelavo in predelavo ekološko pridelanih zelišč se ukvarja profesionalno v okviru naravoslovno-izobraževalnega društva Sapientia. Zelišča gojijo na Ekološki kmetiji Forštnerič v Hvaletincih (Vitomarci).
»Neposredno delo z naravo me osrečuje veliko bolj kot delo v laboratoriju, industriji, klasični lekarni ali kjerkoli drugje. Rastline mi predstavljajo neskončen vir raziskovanja, kreativnosti, veselja in zdravja. To imam v krvi. Tudi ugodno družinsko okolje z našo čudovito kmetijo v Hvaletincih je prispevalo k temu, strokovna farmacevtska izobrazba je bila odlična podlaga za nadgradnjo in preusmeritev. Naša kmetija je ekološka certificirana, vendar v praksi stopamo še korak dlje in pridelujemo po načelih biodinamične-ga kmetijstva po dr. Rudolfu Steinerju. Na ta način smo povsem neodvisni tudi od ekoloških škropiv,« je pojasnila sogovornica in na vprašanje, ali znajo potrošniki dovolj ceniti sonaravno pridelane produkte, odgovorila: »Vse več ljudi je ekološko osveščenih. Kljub temu pa največkrat to razumejo na področju pridelave zelenjave, sadja ... Pri zeliščih ljudje nezavedno pogosto menijo, da so vsa ekološka. To preprosto ni res. Številni zelo znani zeliščarji posušena in konvencionalno pridelana zelišča (škropljena in vse ostalo) po izredno nizkih cenah dobavljajo iz Ukrajine, Poljske ... Ljudje tega seveda ne vedo in menijo, da si s tovrstnimi izdelki pri zdravju pomagajo. Vendar vemo, da rastline zraven zdravilnih učinkovin, ki jih tvorijo, iz tal srkajo tudi škodljive snovi ali drugače absorbirajo kemikalije, težke kovine in podobno.«
»Poslovna priložnost za garače«
Forštnarič Lesjakova v glavnini sama skrbi za strokovno pridelavo, predelavo in prodajo izdelkov. »Dejala bi, da je najprej potrebno veliko znanja, ki je na tem področju neskončno. Nato finančnega vložka, da si človek uredi za to primerne prostore, nabavi surovine in izdelke registrira v skladu z zakonodajo. Največ je časovnega vložka, pri nas je vse delo od začetka do konca ročno. To pomeni vse dneve, vse vikende in 365 dni na leto. Ur niti ne seštevam. Je pa res, da vidim v tem svoje poslanstvo, imam močno vizijo in me delo neskončno veseli. Menim, da je pri nas veliko preveč odvečne birokracije in administracije, ki je v praksi pogosto povsem zgrešena, ker jo pišejo ljudje, ki sami s tem praktično ne delajo. Tudi zdravstvena stroka zeliščarstvu ni preveč naklonjena. Sama imam opravka s šestimi različnimi inšpektorati. Ko se z njimi pogovarjam, mi rečejo, da so to redni obiski po letnem programu, saj smo vpisani v registre. Tako bi rekla, da smo tisti, ki smo registrirani, tudi veliko preveč regulirani. Tisti, ki delajo »na črno« in jih je na tem področju zelo veliko, pa sploh niso, ali pa veliko premalo, saj niso nikjer evidentirani. Lani smo na primer sodelovali na velikem Celjskem sejmu in že prvi dan smo imeli tri inšpektorske preglede. Čeprav je bilo vse skladno in so bili inšpektorji prijazni, smo se namesto, da bi kupcem ponujali svoje izdelke in si poskušali vsaj povrniti zelo drago stojnino, ukvarjali z njimi. Ali je na področju zeliščar-stva tudi poslovna priložnost, bom rekla pa takole: če želiš graditi na kakovosti in predvsem dolgoročno, potem moraš računati na veliko vložka. Sama sem nekaj let samo postavljala temelje, preden sem se lahko tudi zaposlila. Je poslovna priložnost, vendar jaz temu rečem poslovna priložnost za garače. Tukaj ni hitrih in enostavnih zaslužkov, je pa čudovita pot, ki je koristna in dobra za vse - za druge, za naravo in tudi zase. Zdravljenje z zelišči pri nas oz. nasploh v Evropi kljub stoletja dolgi tradicionalni uporabi ovira zakonodaja. Kot živila in prehranska dopolnila naj bi se prodajale samo zdravilne rastline, ki spadajo v skupino H (hrana). To pomeni, da nikjer ne smemo podajati nobenih zdravstvenih indikacij in ne smemo uporabljati terapevtskih koncentracij. Če bi želeli z njimi uradno zdraviti, bi izdelke morali registrirati kot zdravila, to pa je zelo zahtevna pot z velikimi vložki.«
Narava kot najboljši zdravnik
»Kljub temu da so učinki številnih zdravilnih rastlin znanstveno zelo dobro raziskani, jih ne smemo nikamor navajati. Če na spletu odprete znanstveni portal Pubmed in vtipkate na primer latinsko ime regrata, boste našli več sto študij o njegovih zdravilnih učinkih, učinkovinah in drugem. Tega potem na izdelkih ali spletni straneh in podobno zraven izdelkov ne smemo navajati. Menim, da je narava še zmeraj najboljši zdravnik in da vsaj v preventivi ali kot dopolnilo uradni medicini igra izredno veliko vlogo. Za svoje izdelke imam številne več kot odlične povratne informacije, zares številne. Opažam, da ljudje sicer še premalo zaupajo naravnim produktom, čeprav bi lahko dejala, da jim je javnost vedno bolj naklonjena in da je povpraševanje dokaj veliko. Je pa res, da je pomoč ljudem na tem področju izredno velika odgovornost, ki pa seje malo kdo izmed ponudnikov zaveda. Človek mora biti realen in ustrezno (zelo dobro) izobražen, da preceni, kdaj je nekaj v njegovi moči in kdaj je obravnava zdravstvenih težav primerna samo za zdravnika. Meni farmacevtska izobrazba na tem področju zelo veliko pomaga, saj imajo zdravilne rastline tudi interakcije z zdravili, omejitve, stranske učinke in kontraindikacije, ki jih pa 'običajni zeliščarji1 po navadi ne poznajo,« je povedala Vesna Forštnarič Lesjak.
Foto: zasebni arhiv Vesne F. Lesjak
Zdravljenje z zelišči kljub stoletja dolgi tradicionalni uporabi ovira zakonodaja.
Foto: MZ
8 Štajerski
Podravje
petek • 14. aprila 2017
Središče ob Dravi • 130 let organiziranega gasilstva
Bogata in izkušenj polna zgodovina
Malo je gasilskih društev v Sloveniji, ki se lahko ponašajo s 130 let dolgo in izkušenj polno zgodovino kot Prostovoljno gasilsko društvo Središče ob Dravi. Visok jubilej so obeležili pretekli teden s svečano proslavo.
Začetki organiziranega gasilstva v Središču ob Dravi segajo v leto 1887, ko so se zbrali domačini in ustanovili požarno obrambo. Društvo, ki je ob ustanovitvi štelo 42 članov, je v upravljanje prevzelo že obstoječo opremo, ki je bila v Središču ob Dravi za gašenje požarov. Člani so bili zelo aktivni. Takoj po ustanovitvi so nabavili 30 gasilskih uniform, dve lestvi, tri trobente, nekaj krampov, veder in kavljev. Leta 1888 so kupili rabljeno ročno brizgalno, dve leti za tem je bilo dokončano poslopje, v katerega je požarna obramba pospravila svoje gasilsko orodje.
V času druge svetovne vojne je gasilstvo utrpelo več udarcev na organizacijskem področju ter pri opremi in orodju. Po hudih izgubah v obeh vojnah je bilo domače gasilstvo izčrpano na ravni članstva, opreme, orodja, ostali so brez gasilskega doma, a so društvene aktivnosti takoj po vojni oživili. V začetku sedemdesetih let so pridni gasilci pristopili k nabavi novega gasilskega vozila, leta 1973 pa začeli gradnjo novega gasilskega doma, ki so ga ravno na 90. obletnico njihovega delovanja predali v uporabo. Danes društvo velja za gonilno silo in nepogrešljiv člen kraja, saj je osrednja enota v Gasilski zvezi
Središče ob Dravi. Odgovorno in požrtvovalno se odzivajo na klice ob požarih, naravnih, prometnih in drugih nesrečah, poleg tega pa pridno skrbijo tudi za društveno življenje in podmladek.
130-letnico delovanja so počastili s slovesnostjo minulo sredo v okviru 63. praznika občine Središče ob Dravi, na kateri so obujali spomine začetkov gasilstva v domačem kraju. Skrbno pričevanje trinajst desetletij dolge poti
je društvo še opisalo in izdalo v kroniki. Ob visoki obletnici pa so izvedli tudi likovni natečaj in pripravili priložnostno razstavo, najboljša dela pa nagradili.
Na praznični dan je lepo število zbranih v uvodu nagovoril predsednik PGD Središče ob Dravi Željko Škorjanec, sledile so čestitke in pozdravi visokih gostov, in sicer župana občine Središče ob Dravi Jurija Borka, regijskega poveljnika Gasilske
regije Podravje Dušana Vižintina ter člana upravnega odbora GZS in predsednika Podravske regije Janeza Merca, ki je med drugim poudaril, da se malokatero društvo lahko pohvali s tako visokim jubilejem. Program so s pesmijo, plesom in skečem všečno pre-pletli člani otroškega pevskega zbora OŠ Središče ob Dravi ter pionirji in mladinci PGD Središče ob Dravi.
Monika Levanič
Ormož • V domove priteka dobra voda
Cena pitne vode
Cena pitne vode za gospodinjstva na Ormoškem da se cena med letom ne bi več spreminjala.
Občinski sveti občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž so se pred kratkim seznanili z letnim poročilom o izvajanju gospodarske javne službe s pitno vodo v letu 2016 ter potrdili elaborat o oblikovanju cene za tekoče leto. Ob tem je Matjaž Veršič iz Komunalnega podjetja Ormož dejal, da cena oskrbe s pitno vodo ostaja približno enaka. V ceniku pa je tako kot doslej predvidena tudi prekomerna poraba vode. Kot je pojasnil Veršič, se poraba vode šteje za prekomerno, če presega normirano porabe pitne vode, ki znaša 1,2 kubičnega metra na dan (oz. 36 m5 na mesec) za vodomer DN 20. Cena m5 prekomerne porabe pitne vode je od normirane porabe višja za 50 odstotkov. Vendar pa to ne velja za kmetijska gospodarstva, saj so ta v primeru predložitve dokumentacije, višjega plačila oproščena.
Malenkost manjša poraba vode in manj vodnih izgub
Izsledki letnega poročila za leto 2016, ki ga je pripravila ormoška Komunala, kažejo, da
h
Vitomarci • Priprave na 80-letnico prostovoljnega gasilskega društva
Tudi s prodajo starega železa do denarja za gasilsko vozilo
V PGD Vitomarci, kjer so že začeli priprave na 80-letnico delovanja, ki jo želijo obeležiti z nakupom sodobnejšega gasilskega avtomobila s cisterno in z izdajo društvenega zbornika, so prvega aprila v okviru tradicionalne občinske akcije čiščenja okolja izvedli prvo akcijo zbiranja starega odpadnega železa. na ta način želijo tudi sami zbrati čim več denarja za nakup avta cisterne z zmogljivostjo 5000 l vode. Ta stane 210.000 evrov.
Tako kot v prejšnjih akcijah nakupa gasilske opreme bodo tudi v tej za pomoč zaprosili občino in občane. Občina Sveti Andraž je v letošnjem proračunu še zagotovila 15.000 evrov, še prej pa želijo tudi sami zbrati čimveč potrebnih sredstev. V prvi akciji zbiranja starega železa so zbrali 7 ton in 140 kg starega železa. Odpeljali so ga v Dinos Lenart, kjer jim za tono plačajo od 120 do 150 evrov, ker imajo v svojem ceniku za prostovoljna gasilska društva drugačno ceno. Ob tej priložnosti so občane znova pozvali, da jim odstopijo čim več odpadnega železa, saj bodo že v kratkem organizirali drugo akcijo, do konca leta jih načrtujejo še več.
Sredstva za nakup novega gasilskega avtomobila pa zbirajo tudi s prodajo koledarjev. 2 vsako akcijo, ki jo bodo izvedli v korist nakupa, želijo ljudem pokazati, da se zavedajo svoje vloge in odgovornosti, ki jo imajo kot gasilci in kot občani, ki želijo tudi sami čim več prispevati za razvoj svojega kraja. V občini Sveti Andraž je veliko farm in velikih kmetij ter gozdnih površin, usoden je lahko vsak požar, če ni učinkovite in hitre pomoči, ki temelji na sodobni opremi in čim bolj usposobljenih gasilcih.
Lani so intervenirali v dveh travniških in enem dimniškem požaru. Letos so bili nepogrešljivi pri črpanju vode iz kleti.
Vseh članov v PGD Vitomarci je danes 134, od tega je operativ-
nih več kot 30. PGD Vitomarci je vključeno v Gasilsko zvezo Trnovska vas, kjer deluje PGD Biš, s katerim tudi sodelujejo v intervencijah. Če bo šlo vse po načrtih, naj bi v letu 2018 kupili šasijo
in skušali tudi uspeti na razpisu za nadgradnjo avtomobila, ki jo bo opravila firma Webo iz Maribora, ki je bila najugodnejša med šestimi ponudniki. 80-letnico bo PGD Vitomarci praznovalo v letu
2019, saj je bilo uradno ustanovljeno leta 1939.
Že v začetnem obdobju so se operativni člani spopadali s številnimi požari in drugimi naravnimi nesrečami, zlasti še s poplavami v Pesniški dolini.
Vseskozi so v svojih vrstah usposabljali mladino, je povedal predsednik PGD Vitomarci Alojz Ploj; poveljnik je Stanislav Habja-nič. Oba imata bogate izkušnje, ki jih prenašata na mlajši rod.
Majda Goznik
Iz zgodovine prostovoljnega gasilskega društva Vitomarci
Njegovi začetki segajo v pomlad leta 1939, ko je bilo na pobudo Ivana Zorca iz Slavšine, kapelnika godbe na pihala, ustanovljena gasilska četa Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Prvi uradno zabeležen predsednik društva je bil Jakob Lovrec. Takrat je imela 24 aktivnih in 32 podpornih članov, ki so se sestajali po nedeljski maši v gostilni ali v zasebnih hišah članov društva.
Med II. svetovno vojno je prostovoljna gasilski četa Vitomarci delovala pod nemškim imenom; Nemci so jo tudi opremili. Po njihovem umiku ji je bilo slovensko ime povrnjeno. Zemljišče za gradnjo doma v središču Vitomarcev, ki so ga zgradili leta 1953, jim je podaril župnik fare sveti Andraž. Leta 1959 so s prostovoljnim delom dogradili še 13-metrski gasilski stolp s sireno. Opeko jim je podarila Opekarna Žabjak. V tem letu so razvili tudi prvi društveni prapor. Prvi gasilski avto so kupili leta 1971 od mariborske vojašnice. Leta 1975 so h gasilskemu domu dozidali večnamensko dvorano za potrebe in prireditve gasilcev ter krajanov. Gasilski stolp so porušili leta 1996. Dogradili in posodobili so garaže, v zgornjem nadstropju doma pa uredili prostore za potrebe društva. Novo kombinirano gasilsko vozilo Iveco z visokim tlakom so s pomočjo občine in občanov kupili leta 2000. Leta 2004 so kupili še 6600-litrsko gasilsko avtocisterno.
Alojz Ploj (predsednik PGD Vitomarci), Andrej Toš (namestnik poveljnika) in Danijel Kocuvan (operativni glasilec) pred starim gasilskim avtomobilom (cisterno), ki ga želijo nadomestiti z novim ob 80-letnici PGD Vitomarci v letu 2019.
Foto: MG
petek • 14. aprila 2017
Podravje
Štajerski	9
za gospodinjstva ostaja enaka
ostaja približno enaka. V prihodnje pa bodo cene oskrbe s pitno vodo določali za koledarsko leto, tako
so prebivalci občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž v lanskem letu porabili 802.858 kubičnih metrov vode, kar pomeni okoli 7.700 kubičnih metrov manj kot leto pred tem. Od skoraj 803.000 kubičnih metrov vode je bilo za gospodinjstva porabljenih približno 649.000 kubičnih metrov vode, za gospodarske dejavnosti 126.600 kubičnih metrov ter še približno 27.000 kubičnih metrov za negospodarske dejavnosti. Poleg malenkost zmanjšane porabe pa beležijo tudi zmanjšanje vodnih izgub, a v vodovodu še vedno izgubijo približno četrtino vse vode. Tako je bilo v lanskem letu v črpališču pitne vode skupaj načrpane 1.081.930 m3 pitne vode, v vodovodu pa se je izgubilo slabih 26 % oziroma 279.000 kubičnih metrov, predvsem zaradi dotrajanih vodovodov.
Sicer pa, kot ugotavljajo na Komunalnem podjetju Ormož, nadaljujejo trend zmanjšanja vodnih izgub. Samo v zadnjih petih letih so se te zmanjšale za približno deset odstotkov. V lanskem letu pa so v primerjavi z letom poprej zabeležili tudi nekaj manj okvar (43 okvar) na
vodovodnem omrežju, vsega skupaj 281 okvar. Največ jih je bilo zabeleženih v občini Ormož, kar 197, sledijo okvare v občini Ljutomer (31 okvar) na skupni liniji Kamenjak-Pušen-ci-Hum-Vodranci (24 okvar), Središče ob Dravi (18 okvar) ter v Svetem Tomažu (17 okvar)...
Neustrezni vzorci
Po letnem poročilu sodeč prebivalci pijejo dobro pitno vodo, ki ustreza strogim zakonodajnim predpisom in evropskim zahtevam. V okviru notranjega nadzora je bilo v lanskem letu analiziranih skupno 162 vzor-cevvode, od tega 55 po končani pripravi vode v črpališču pitne vode ter 107 vzorcev vode na omrežju pri različnih odjemalcih. Od 162 odvzetih vzorcev ni bilo ustreznih pet vzorcev, in sicer štirje zaradi prisotnosti koli-formnih bakterij in eden zaradi povišane koncentracije mangana. »Poseben poudarek je treba posvečati zaščiti vodnega vira, dolgoročno pa je treba preventivno delovati glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev ter drugih nevarnih snovi, saj je zajetje v Mihovcih edini vir pitne
Dolg neplačnikov se je v enem letu povečal za skoraj 60 odstotkov
Iz poročila o poslovnem izidu GJS oskrbe s pitno vodo izhaja, da so čisti prihodki od prodaje v lanskem letu znašali 1.149.000 evrov. Skupaj je bilo sicer ustvarjenih okoli 1.402.600 evrov prihodkov, kar je 20 % več kot leto pred tem, skupni stroški pa so znašali približno 1.290.700 evrov in so bili v primerjavi z letom 2015 višji za 1,5 %.
Kot še ugotavljajo na ormoški Komunali, se je stanje terjatev iz naslova dobave pitne vode, ki so zapadle nad 180 dni, v enem letu povečal za 58 %. Tako je stanje dolgovanih zneskov nad 180 dni na zadnji december 2015 znašalo 10.896 evrov, na zadnji december 2016 pa 17.278 evrov. »Stranke redno opominjamo o zapadlih zneskih. V primeru neplačila po opominjanju vložimo izvršbo na sodišču. V letu 2016 je bilo vloženih 64 izvršb,« je med drugim razvidno iz letnega poročila.
vode za celotno področje občin Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž in dela občine Ljutomer,« je razvidno iz poročila.
V okviru državnega monitoringa pa je bilo za ormoški vodovodni sistem odvzetih 24 vzorcev pitne vode na kemijske in mikrobiološke parametre, in sicer na sledečih odjemnih mestih: Vrtec Središče ob Dravi, Osnovna šola Miklavž pri Ormožu, OŠ Sveti Tomaž. Od 12 mikrobioloških preskušanj so ugotovili dva neustrezna vzorca, med dvanajstimi kemijskimi pa nobenega. Kot še zaključujejo, je bila pitna voda ocenjena kot zdravstveno ustrezna in kot taka ustrezna za pitje in pripravo prehrambnih izdelkov.
Ormoška komunala sicer v občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž ter delno na območju občine Ljutomer upravlja z omrežjem, sestavljenim iz 145 kilometrov primarnega in sekundarnega vodovodnega sistema ter nekaj nad 120 km terciarnega vodovodnega sistema. Vodo prodajajo nekaj čez 6.300 porabnikom (hišnim priključkom), kar je v primerjavi z letom 2015 okoli 400 priključkov manj zaradi prenosa le-teh na Javno podjetje Prlekija. Dodajmo še, da bodo vse tri občine s 1. aprilom podelile novo koncesijo za oskrbo s pitno vodo. Tudi naslednjih deset let bo to v rokah Komunalnega podjetja Ormož.
Monika Levanič
Foto: ML
Spodnje Podravje • Skupščina Območne gasilske zveze Ptuj
Maja 2018 bo Ptuj gostil kongres GZS
Pred tednom dni so se na 22. redni letni skupščini srečali vodstvo in delegati Območne gasilske zveze (OGZ) Ptuj, v okviru katere deluje 24 gasilskih društev iz občin Ptuj, Hajdina, Markovci, Cirkulane in Zavrč.
Skupščine OGZ Ptuj so se poleg delegatov udeležili povabljeni gostje, med njimi poveljnik GZS Franci Petek in predstavniki sosednjih gasilskih zvez, tudi mariborske in varaždinske. Za kratki kulturni utrip je poskrbela skupina ljudskih pevcev in godcev Stari prijatelji iz Kicarja. Poročilo o delovanju OGZ Ptuj za leto 2016 je podal predsednik Marjan Meglič. »Leto 2016 smo začeli z društvenimi občnimi zbori. Februarja smo nato organizirali nadaljevalni tečaj za gasilca in tečaj za vodjo enote, ki ju je končalo 35 slušateljev. 135 naših gasilcev je končalo tečaje za specialnosti, več kot 200 udeležencev je sodelovalo na drugih izobraževanjih in usposabljanjih. Med drugim smo organizirali kviz mladine, srečanje in pohod članic, sladke delavnice za najmlajše, srečanje veteranov, tekmovanje zveze, preverjanja operativne sposobnosti, dneve odprtih vrat ... Društva so organizirala in se udeleževala številnih gasilskih
Prihodki OGZ Ptuj so v letu 2016 znašali 214.000 evrov, odhodki 201.000 evrov. Stroški, vezani na delovanje občinskih poveljstev in regije, so znašali 106.000 evrov, stroški dela 48.000, stroški poslovanja in vzdrževanja prostorov zveze 29.000, stroški dela komisij 11.000, storitev, materiala in dela organov zveze pa dobrih 6.000 evrov. Za letos pričakovani prihodki za delovanje OGZ Ptuj znašajo 190.000 evrov.
Društva, ki delujejo v okviru OGZ Ptuj, so lani izvedla 214 dogodkov, gasilske enote so bile prisotne pri 331 intervencijah. Tretjina intervencij je bila zaradi požarov, petina zaradi prometnih nesreč, petina za drugo tehnično pomoč. Največ intervencij (198) je izvedla enota širšega pomena PGD Ptuj.
Številno intervencij v zadnjih petih letih
	2012 I	2013 I	2014 I	2015 I	2016	llSkupaj
Ptuj	206	221	267	215	240	1.149
Markovci	59	48	47	23	62	239
Hajdina	24	10	17	13	17	81
Cirkulane	24	10	26	19	11	90
Zavrč	18	4	9	9	1	41
Skupaj	331	293	366	279	331	1.600
Vir: OGZ Ptuj
tekmovanj. Lotili smo se priprav na izdajo zbornika, v katerem bi zajeli celovit pregled gasilstva v regiji v zadnjih 60 letih. Aktivnosti za izdajo zbornika vodi komisija za zgodovino, lani so se člani sestali trikrat. Dan gasilca OGZ Ptuj smo obeležili v Dražencih, kjer so lani praznovali tudi 30 let
delovanja tamkajšnjega gasilskega društva. Avgusta smo v Zavrču uspešno priredili tridnevni tabor gasilske mladine z 200 udeleženci. Oktobra smo aktivnosti prilagodili mesecu požarne varnosti ter izvedli vrsto preventivnih, promocijskih in izobraževalnih dejavnosti.«
OGZ Ptuj bo maja prihodnje leto na Ptuju gostila kongres Gasilske zveze Slovenije (GZS), največji gasilski dogodek v državi. Organizacija bo terjala veliko dela in znanja. Gasilci s Ptujskega nanjo gledajo kot na izziv, pa tudi kot veliko priložnost. »Organizacija kongresa je bila nekoč naša
želja, danes je to program našega dela,« je na skupščini poudaril Janez Merc, dolgoletni gasilec na vodilnih mestih v gasilski organizaciji. Za operativno gasilsko stroko je prav gotovo pomembna gradnja nacionalnega gasilskega vadbenega poligona. Poligon naj bi namenu predali maja letos. Še eno regijsko pomembno pridobitev za opremljenost enot zaščite in reševanja se pričakuje prihodnje leto. Gre za nakup gasilske avtomobilske lestve, ki jo kupuje PGD Ptuj, namenu bo predvidoma predana junija prihodnje leto. To pomlad pa podravske gasilce čaka še preizkušnja za uvrstitev na gasilsko olimpijado, ki bo julija v Celovcu. V kvalifikacije so se uvrstile ekipe PGD Hajdoše (članice A in B, člani B) ter mladinci PGD Bukovci.
Mojca Zemljarič
Foto: TM
10 Štajerski
Kultura
petek • 14. aprila 2017
Majšperk • Območno srečanj folklornih skupin
Pod lipo
Ptujska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) je na prvo aprilsko nedeljo v kulturno-poslovnem centru Majšperk pripravila območno srečanje folklornih skupin Pod lipo 2017.
Plesalo, godlo in pelo je deset folklornih skupin. Mladinska folklorna skupina (FS) Kulturno-prosvetnega društva (KPD) Stoperce je nastopila s spletom Bod' moja, ti bom lešnikov dal, oblikovala ga je vodja skupine Milena Golob. Mlajša FS Folklornega društva (FD) Lancova vas je prikazala štelngo, pregled nabornikov pred služenjem vojaškega roka, odrsko postavitev sta oblikovala Nežka Lubej in vodja skupine Janko Jerenko. FS FD Rožmarin Dolena se je predstavila s plesi zahodne Štajerske, za odrsko postavitev je poskrbel vodja skupine Bojan Glaser.
FS Kulturnega društva (KD) Rogoznica je gledalce razveselila s hudomušnim spletom Ne-dužnost mu je vzela, ki ga je pripravil vodja skupine Jure Meško. FS Vinka Koržeta - veterani Prosvetnega društva Cirkovce je cirkovške polke zaplesala malo drugače, odrsko postavitev je pripravila vodja skupine Simona Lo-zinšek. FS Bolnišnica Delavsko prosvetnega društva Svoboda Ptuj je zaplesala prekmurske plese, splet je pripravila vodja skupine Tamara Erhatič. FS KD Cirkulane je predstavila kolaž plesov iz Mej, obmejne vasice, ki je stoletja povezovala Slovence in Hrvate, odrsko postavitev je oblikovala vodja skupine Maja Glaser Bedenik.
Plesna skupina FD Antona-Jožeta Štrafela Markovci je svoj splet naslovila Prijatelj moj, nič se ne ženi; skupino vodi Mojca Kostanjevec, odrsko postavitev je oblikoval Vasja Samec. Starejša FS FD Lancova vas je prikazala fašenk v svoji domači vasi, odrsko postavitev so oblikovali vodja skupine Janko Jerenko, Nežka Lu-
Foto: Foto Langerholc
Številni nastopajoči so v Majšperku plesali, peli in godli v rekonstruiranih oblačilih svojih prednikov.
bej in člani skupine. Srečanje je s plesi iz zahodne Štajerske sklenila Odrasla FS KPD Stoperce, ki jo
vodi Ksenija Habjanič, za tokratno odrsko postavitev pa je poskrbela Milena Golob.
Poudarek predvsem na kostumih
Strokovni spremljevalec dr. Tomaž Simetinger je poudaril, da je folklorna dejavnost na tem območju precej živahna: »Opažam, da se v zadnjih letih še posebej poudarja razvoj kostumske dejavnosti; nekatere skupine so vložile precej časa (in denarja) v izboljšanje kostumske podobe.« Kljub temu meni, da je možnosti za razvoj in napredek folklornih skupin še veliko: »Kot vsako področje se tudi to razvija, pojavljajo se nove tendence. Re-
zerve so predvsem na področju koreografije oz. spodbujanja sodobnejših pristopov h koreogra-firanju. Ples na odru mora biti živahen in všečen publiki, imeti mora prave dinamične loke. Petje in glasba morata biti suverena, skupine lahko posežejo tudi po nekaterih priredbah.«
Po njegovih besedah je poleg Gorenjske prav Štajerska na področju folklore precej živahno območje Slovenije, saj je skupin v naših krajih precej: »Želel pa bi si, da bi Štajerci razvili še kake dodatne oblike nastopov; da bi npr. poiskali kakšno starejše gradivo ali posebej izpostavili regionalne specifike plesov. Res pa je, da časi društvom niso naklonjeni, pa tudi člani v njih delujejo pod vse večjimi delovnimi obremenitvami. Društvena kultura je na
Štajerskem zelo živa, zato pohvala tako vodjem skupin, pedagogom in samim članom, ki plešejo, godejo, pojejo ali kakorkoli drugače doprinesejo društvom. To ni samoumevno, zato je prav, da to cenimo.«
Voditeljica prireditve Mateja Kuharič je povzela: »Geografska in etnološka podoba slovenskega ozemlja je v splošnem različna, plesno izročilo pa je po koreo-grafskih značilnostih razmeroma enotno.« Vodja Območne izpostave Ptuj JSKD Iva Ferlinc je vodjem skupin podelila priznanja za sodelovanje, zbrane je nagovoril tudi podžupan občine Majšperk Cvetko Pepelnik. Najboljše folklorne skupine bodo nastopile še na regijskem srečanju, ki bo 10. junija v Lenartu.
Eva Milošič
Ptuj • Olgico obiskali učenci iz Koprivnice
Branje ne pozna meja
V okviru projekta Branje ne pozna meja smo se ponovno srečali z našimi prijatelji iz Hrvaške, tokrat pri nas na Ptuju.
Obiskali so nas namreč prijatelji iz pobratene Osnovne šole Buro Ester iz Koprivnice. Prišli so predstavit svoje delo v našem skupnem projektu Branje ne pozna meja/Čitanje ne poznaje granice. Sodelovanje v projektu smo začeli v lanskem šolskem letu. Vključen je bil naš 5. b in njihov 5. d-razred. Letos so ti učenci šestošolci. Gre
za mednarodni projekt sodelovanja šolskih knjižnic, v katerem hrvaški učenci berejo knjižno delo slovenskega avtorja in naši učenci delo hrvaškega avtorja, seveda v prevodu. Poleg kakovostnega branja ob tem učenci spoznavajo in raziskujejo slovensko in hrvaško književnost, jezik, zgodovino in kulturo, bogatijo jezik in ne naza-
dnje izmenjujejo izkušnje, se družijo in ustvarjajo nova prijateljstva.
Naši učenci so svoj delež v projektu hrvaškim vrstnikom že predstavili na našem obisku v Koprivnici v maju 2016. Skozi književno delo Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča smo spoznavali hrvaško književnost in avtorico Ivano Brlič-Mažuranič.
Dokaj dobro smo raziskali mesto Koprivnica, se srečali s hrvaškim jezikom, veliko smo ustvarjali na najrazličnejše načine in pridobili smo nove prijatelje. Zato smo bili izredno veseli, ko so nam tokrat obisk vrnili. Obiskalo nas je 19 učencev 6. d razreda, ki so jih spremljale ravnateljica Sanja Pre-logovic, knjižničarka Nikolina Sa-bolic in učiteljica Ana Mihac-Ko-vačic. Skupaj smo odšli v šolsko knjižnico, kjer smo našim vrstnikom skozi filmček na kratko predstavili življenje in delo naše šole. Sledila je predstavitev projektnega dela hrvaških učencev. Raziskovali so mesto Ptuj in njegove znamenitosti, kar so nam predstavili s pomočjo izdelanega plakata. Na njem so predstavili, v čem se naša šola razlikuje od njihove in v čem sta si podobni. Preko elektronske predstavitve so nam prikazali življenjepis pisatelja Toneta Seliškarja in vsebino njegovega dela, ki so ga brali - Bratovščina Sinjega galeba. Še posebej nas je navdušila njihova e-slikanica, v kateri so vsebino zgodbe prikazali po poglavjih in jo opremili s čudovitimi ilustracijami. Del teh je dobil vsak naš učenec na knjižni kazalki, ki so jih izdelali posebej za nas. Sledila je delavnica, kjer si je vsak otrok izdelal svojo eko kazalko in jo odnesel domov kot spomin na naše srečanje.
Alenka Kandrič
Tednikova knjigarnica
Čudovite, težke, velikanske
Mesec april, mali traven, je tradicionalno knjižni mesec: začenja se s svetovnim dnem knjig za otroke (2. aprila) in ves teden okoli svetovnega dneva knjig in avtorskih pravic, 23. aprilom, je namenjen knjigam in skrbi za promocijo kakovostnega branja.
V	Knjižnici Ivana Potrča Ptuj - tudi tradicionalno - pripravljamo v počastitev obeh praznikov knjižni sejem na dvorišču ustanove (od 9. do 17. ure) ter na isti dan, v četrtek, 20. aprila, ob 19. uri domoznanski večer. Tokrat bo gost fotograf Boris B. Voglar, ki bo postavil na ogled vrsto zanimivih fotografij mesta Ptuj. Tega dne bodo lahko otroci uživali na Pravljici z jogo ob 17. uri v pravljični sobi Branke Jurca (več na www.knjiznica-ptuj.si in na FB).
In če boste tudi vi, cenjeni bralci Knjigarnice, želeli počastiti vrednost knjig, si kakšno kupiti, izposoditi ali pa samo prisluhniti po-menku o in ob knjigah, vas ob tem vabimo še h knjigam, ki niso dostopne na prodajnih policah v knjigarnah in si jih ni mogoče izposoditi na dom, pa vendar jih je mogoče doživeti v naši in vaši knjižnici na Prešernovi 33-35, kamor vas tako radi vabimo.
Morda je ravno čas okoli velikonočnih praznikov najboljši za obisk Domoznanskega oddelka in ogled ter branje nedavno pridobljenih žlahtnih knjig, ki si jih ni mogoče izposoditi in ne kar tako kupiti. Tudi sama sem si ogledala likovne monografije o Sikstinski kapeli v treh čudovitih, težkih, velikanskih knjigah: Freske iz 15. stoletja, Strop in Poslednja sodba.
Priznam, da sem bila presenečena ob pogledu na knjižničarske roke, ki so z vidnim naporom tovorile knjigo za knjigo na mizo Domoznanskega oddelka. In ta miza je bila premajhna, da bi lahko vse tri knjige Sikstinske kapele brez bralskih težav razgrnila. Presenetila me je tudi zunanja podoba knjig. Ob spominu na nekatere druge podobne žlahtne izdaje, ki so dostopne v navedenem oddelku, sem pričakovala razkošno pozlato platnic, morda oblikovalsko in likovno izstopajoča hrbtišča knjig, neko barvno zamolklost in žametnost, ja, priznam, mislila sem, da bo na platnicah uporabljena tista globoka rdeča barva, značilna za cerkveno najvišje dostojanstvo, da bo kaj brokatnega, svetlečega, tako ozaljšanega ... Ampak ne, presenetljivo so knjižni hrbti v modernih pastelnih niansah roza, zelene in modre barve. Materialno in barvno se hrbti nadaljujejo v prvo tretjino prednje in zadnje platnice, ki so dokaj minimalistično ilustrirane z znanimi detajli v nežno sivem pikastem rastru. Prva beseda v naslovu, torej Sikstinska, je izpisana v zlati, druga beseda, kapela, pa se sklada z barvo knjižnega hrbta, le da tokrat barva ni pastelna. Barve so izbrane načrtno, skladno z barvami, ki jih je za poslikavo kapele nanašal eden največjih slikarskih genijev - veliki Michelangelo Bounaroti (1475-1564), italijanski renesančni kipar, stavbar, slikar in pesnik, eden največjih evropskih umetniških ustvarjalcev. Naj spomnim na njegove stvaritve: kipe Davida, Pieta, Mojzesa, medičejske nagrobnike v Firencah, Sveta družina (Tondo Dono) je edina znana njegova dokončana panelna slika ... Njegove znamenite arhitekturne umetnine so Biblioteca La-urenziana v Firencah, Kapitolski trg v Rimu, kupola rimske bazilike sv. Petra .V teh, Michelangelovih, barvah so navedeni še izdajatelji, založniki: Scripta Maneat, Vatikanski muzeji in Mladinska knjiga.
V	slovenski jezik je knjige prevedla Irena Trenc Frelih in je izšla v petdesetih izvodih, ki so oštevilčeni. (Mimogrede: vseh izdanih izvodov je 1999.) Fotografije sta z najnovejšo tehnologijo in v zelo zahtevnih okoliščinah izdelala Gabriel Roli in Carl Vanini, kar 40 odstotkov slikovnega materiala je v merilu ena proti ena. Njuno delo je tako dokumentarno in omogoča natančne rekonstrukcije, če bi bile potrebne vsled naravnih nesreč ali drugih poškodb teh monumentalnih fresk, ki si jih je mogoče zdaj, v knjigah, ogledati tako od blizu, kot si jih je le mogoče.
Vsaka od treh knjig, ki prikazujejo pretežno Michelangelovo delo v Sikstinski kapeli in ob katerem je umetnik zapisal: »S čopiča mi kaplja, da imam obraz umazan kot tlak ...«, je unikatna in ročno vezana ter vsaka šteje po 254 barvnih strani; nekatere strani so, zaradi celostih podob, dvojno zložljive oziroma jih je možno razgrniti. Format knjig je 130 x 61 centimetrov in so tudi zaradi kakovosti papirja zelo težke.
A če pomislimo, da je Michelangelo v štirih letih poslikal 520 kvadratnih metrov 20 metrov nad tlemi, potem branje knjižnih dragocenih velikank ne bi smelo predstavljati nobene zagate! Pravzaprav je neverjetno, da zdaj lahko, tako enostavno in od blizu, v knjigi, gledamo stvaritve umetnika, ki je strop Sikstinske kapele poslikaval štiri leta, neudobno na zidarskem odru, brez pomočnikov. Ko je dokončal skoraj 300 figur, so ga slavili z besedami »il divino Michelangelo« ali božanski Michelangelo.
Vabljeni k dragocenim knjigam v Domoznanski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Ptuj in prijetne velikonočne dni želi
Liljana Klemenčič
Ilustracija : Delfijska Sibila, detajl stropne poslikave Sikstinske kapele, stran 298 v Svet umetnosti (Camillo Scemenzato. Prevedla in dopolnila Nataša Golob. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991).
Foto: AK
Rokomet
Mariborčani suvereni na Ptuju, Ormožani v Izoli
Stran 12
Ples
Naporen, a uspešen april
Stran 12
Kikboks
V BiH devet prvih mest za Ptujčane
Stran 13
Strelstvo
Venta tretjič zapored do naslova prvaka
Strani 13
Nogomet
Drava premočna za Bistrica ne
Strani 14 Poetovio Cup 2017
29 ekip, vrhunsko jadranje in zabava
Strani 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoiluiajti na.i na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska liga
Prazničen ponedeljkov izziv: Koper
Po odigranih povratnih polfinalnih srečanjih Pokala Slovenije se nogometaši v 1. ligi znova obračajo k prvenstvenim bojem. Dve tekmi bosta odigrani v soboto, tri pa v ponedeljek. Derbi kroga si lasti srečanje Gorica -Celje, saj se bosta med sabo udarili ekipi, ki sta spomladi med tremi najuspešnejšimi: Gorica in Celje (Štajerci so neporaženi že sedem srečanj po vrsti). Vodilni Maribor odhaja v Velenje k Rudarju, kjer se lahko nadeja treh točk.
Kidričani bodo v ponedeljek odigrali še tretjo zaporedno srečanje na domačem stadionu (Olimpija 2:1, Gorica 1:2), v goste prihajajo Koprčani. Obe ekipi sta spomladi osvojili po 10 točk, kar obeta zanimiv obračun. Koprčani niso slavili na zadnjih štirih srečanjih, ob enem porazu (Krško) so trikrat remizirali (Koper, Olimpija, Maribor). V letošnjih medsebojnih srečanjih so uspešnejši Primorci, ki so minimalno slavili na obeh srečanjih na Bonifiki, v Kidričevem sta se ekipi razšli brez zadetkov. Aluminij bo v četrtem poskusu v tej sezoni poskušal prvič doseči zadetek proti Kopru ...
»Na srečanju proti Gorici bi zagotovo lahko iztržili vsaj točko, a nogomet je igra, ki se igra za zadetke in Goričani so jih v tem srečanju dosegli
Foto: Črtomir Goznik
21-letni Ganec Derrick Ediyaa Mensah je v zadnjih krogih ena od gonilnih sil Aluminija.
več. Nam je lahko žal za zapravljenimi priložnostmi v prvem polčasu, ko bi lahko bila naša prednost višja od 1:0,« je najprej oceno zadnje tekme
Medsebojne tekme v sezoni 2016/17:
2. krog: Koper - Aluminij 1:0
11. krog: Aluminij - Koper 0:0
20. krog: Koper - Aluminij 1:0
podal trener Aluminija Slobodan Grubor, obrnil pa se je tudi proti Koprčanom: »Po prostem dnevu so bile naše misli takoj usmerjene proti temu srečanju, na katerem seveda računamo na pozitiven rezultat. Koper je dobra, organizirana ekipa, zato nas čaka težko srečanje. Ne zanimajo nas toliko tekmeci kot naša igra, posvečamo se predvsem izboljšavam v igri.«
Grubor proti Kopru ne bo mogel računati na kapetana Matica Vrbanca, ki bo poči-
val zaradi štirih rumenih kartonov. Zato pa bo toliko večja odgovornost na Derricku Mensahu, ki se je z vedno boljšimi predstavami ustalil v začetni enajsterici Aluminija. 21-letni Ganec je svojo pot v Evropi začel pri slovitem madridskem Atleticu, nato pa je
Nogomet • Pokal Slovenije, polfinale Maribor v finalu ne bo branil naslova
Pokal Slovenije, polfinale:
Maribor - Olimpija 1:1 (0:1); prva tekma 1:2 za Olimpijo (skupaj 2:3);
Krka - Domžale 0:2 (0:1), prva tekma 0:2 za Domžale (skupaj 0:4).
Nogometaši Domžal in Olimpije so finalisti Pokala Slovenije. Prvi so rutinirano premagali drugoligaša iz Novega mesta, drugi pa so bili v dveh srečanjih za gol uspešnejši od Maribora. Težko je spregledati dejstvo, da so bili Mariborčani na obeh srečanjih boljši tekmec v sami igri, a so v določenih delih sami dovolili tekmecem, da se ti »vrnejo v igro« - bodisi zaradi neučinkovitosti, bodisi zaradi težko razumljive postavitve igralcev. Težko je namreč razumeti postavitev s tremi napadalci v začetni enajsterici, na klopi pa je obsedel najboljši asistent lige, ki bi te napadalce moral zalagati z uporabnimi žogami.
Darko Milanič, trener Maribora: »Žal mi je, da nismo prvi zadeli, da nismo šli naprej, saj smo odigrali odličen nogomet. Več razlogov je, da Dare Vršič ni zadel v prvi postavi, saj je pred nami še veliko tekem, pa tudi dejstvo, da se Marcos Ta-vares na takih tekmah, ko je malo prostora, odlično znajde. Pokazalo se je, da je bila ta poteza fantastična, ker je kape-tan imel priložnosti, bil je aktiven v zgoščenem prostoru. Po drugi strani pa je bilo vse pripravljeno, da po potrebi v igro dodaš še koga, da osvežiš ekipo. Vršič ima za sabo štiri polne tekme; ko je šel v igro, smo imeli še veliko časa za spremembo izida, a nasprotniki so bili zgoščeni v šestnajstmetrskem prostoru. Ta poraz na nas nikakor ne sme vplivati, to je peta tekma v nizu. Imamo igralce, ki so bolj obremenjeni, na to se nočemo ozirati. Ko tako igraš, kot smo mi tokrat, ti je lahko samo žal, da nismo napredovali.«
1. SNL, 29. krog: Aluminij - Koper,
ponedeljek, 17. 4., ob 16.00 v Kidričevem
igral še na Češkem in v Norveški. »Doslej lahko o Aluminiju in o Kidričevem povem samo dobre stvari. Klub deluje kot velika družina, zato se tukaj res počutim kot doma. Vsi so me lepo sprejeli, zato so občutki res pozitivni,« je dejal Derrick in nadaljeval: »Smo
dobra ekipa, okrog kluba pa vlada prava atmosfera. Tudi trener je eden najboljših, ali pa kar najboljši, kar sem jih imel doslej, zato se lahko vsi skupaj nadejamo napredka. Zame je bil prihod v Slovenijo vsekakor prava odločitev.«
Jože Mohorič
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Za slovo od domače publike pričakovan poraz
ZRK Aklimat Ptuj -RK Zagorje 27:38 (13:17)
ŽRK AKLIMAT PTUJ: Mateša 7, Kac, Kreft 4, Križanec, Puž, L. Čagran, Selinšek 4, Majcen, Korotaj 7, Gomilšek 5. Trener: Nikola Bistrovic.
Ptujske rokometašice so se v torek s tekmo z Zagorjem za letos poslovile od svojega občinstva. Gostje so bile prepričljivo boljše, ne nazadnje gre za aktualne državne prvakinje. Domačinke pa so tokrat, sploh v prvem delu igre, pu-
stile dober vtis. Četa Nikole Bistroviča je bila na poslednji domači tekmi precej oslabljena, saj je zaradi poškodb in šolskih obveznosti manjkalo kar nekaj predvsem mlajših rokometašic.
Zagorjanke si vse do polovice prvega polčasa nikakor niso mogle priigrati višje prednosti, s serijo 0:3 v 20. minuti (6:9) pa so vendarle ušle na tri zadetke prednosti. Ob zaključku prvega dela so imele domačinke napad za približanje na gol zaostanka, a ga niso izkoristile, z dvema »kontrama« pa so nato Za-
savke prišle do izida polčasa 13:17.
V drugem polčasu se ptujska vrsta v napadu nikakor ni mogla prilagoditi obrambni postavitvi Zagorja 5+1, prednost aktualnih prvakinj je pričela rasti, v tem elementu pa sta prednjačili predvsem no-vopečena »Krimovka« Stankova in Reboljeva, obe repre-zentantki, ki sta skupaj dosegli kar 22 zadetkov golov. Na koncu so Zagorjanke prišle do nove, rutinske zmage, treba pa je dodati, da sta proti koncu srečanja oba stratega kar precej rotirala igralke.
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčanke so se gostjam iz Zagorja upirale po najboljših močeh, končna razlika pa je v tem trenutku realen kazalnik kakovostne razlike med ekipama.
Ptujske rokometašice bodo letošnjo sezono končale na velikonočno soboto, vendar ne s kakršnokoli tekmo, ampak bodo gostje najboljše slovenske ekipe - Krima. Tekma bo za večino deklet pravzaprav nagrada, obenem pa bodo igrale proti moštvu, ki je po nekaj letih letos spet pustilo pečat v Evropi.
Nikola Bistrovic, trener ŽRK Aklimat Ptuj: »Rezultat je realen in prikazuje trenutno dejansko kakovostno razliko med ekipama. Prvi del je bil z naše strani soliden, v drugem delu pa so gostje pričakovano prestavile v prestavo višje. S porazom nisem razočaran, takšna je v tem trenutku naša realnost. Tudi s končnim 7. mestom, glede na vse turbulence v klubu in okrog njega med sezono, nisem povsem nezadovoljen.«
tp
12 Štajerski
Šport
petek • 14. aprila 2017
Rokomet • 1. A SRL (m) - končnica za obstanek
Mariborčani suvereni na Ptuju, Ormož v Izoli
Drava Ptuj -Maribor Branik 22:28 (10:17)
DRAVA PTUJ: Rosič, Rajič 3, M. Žuran 4, Reisman 1, Bračič 2, Maroh 2, Hrupič 1, Gregorc 1, Jensterle 2, Krasnič, Lesjak 4, Osterc 2, S. Žuran. Trener: Ivan Hrupič.
SEDEMMETROVKE: Drava Ptuj 2/3, Maribor Branik 1/5. IZKLJUČITVE: Drava Ptuj 2 minuti, Maribor Branik 6 minut.
Rokometaši Maribora so bili z mislimi delno že na zaključnem turnirju Pokala Slovenije (konec tedna so gostitelji turnirja), tako da so nalogo v športni dvorani Ljudski vrt opravili rutinirano. Na drugi strani je Drava podobno kot čez vso sezono zelo oscilirala v igri, predvsem v napadu je bilo preveč zgrešenih strelov, tehničnih napak in izgubljenih žog. Kljub vsem naporom v obrambnih postavitvah 6-0 in 3-2-1 Ptuj-čani niso mogli zaustaviti predvsem levega in desnega zunanja igralca Špendeta in Hrastnika. Oba sta dosegla po šest zadetkov, predvsem prvi je modro izkoriščal višino ter zadeval preko obrambe. Nekaj strelov obeh posameznikov je polovil tudi domači vratar Sandi Žuran, ki je bil najbolj konstanten člen ekipe, ki jo vodi trener Ivan Hrupič.
Te obrambe in natančna realizacija je Dravi v uvodu prinesla tudi edino pravo prednost na tekmi (3:1), a kaj kmalu domači rokometa-ši niso mogli več premagati visokega obrambnega zidu branikovcev. Po nekaj obram-
Atletika • Miki Prstec
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Drave so le redko prihajali do čistih zaključnih strelov.
bah Čudiča in hitrih nasprotnih napadih je bilo hitro 4:9 in nato že 7:l4. Ptujski igralci so s težavo zabijali zadetke na postavljeno obrambo, zato so poskušali z meti iz neizdelanih položajev, kar jim je še zmanjševalo učinkovitost.
Z začetnim jurišem je Drava v 2. polčasu nekoliko presenetila spremenjeno postavo trenerja Sebastjana Soviča, ki je želel v nadaljevanju spočiti nekatere nosilce igre. Z gibljivejšo obrambo, ponovnim odličnim branje-
Jan Maroh, kapetan RK Drava Ptuj: »Zelo smo se trudili skozi vso tekmo, na koncu poraz s šestimi zadetki razlike ni previsok, saj so mnogi pričakovali, da nas bo Maribor dobesedno 'povozil'. V določenih delih tekme smo pokazali, da jim lahko pariramo, a za boljši rezultat bi morali manj nihati v naši igri, predvsem bi morali biti v napadu bistveno uspešnejši v zaključkih akcij.«
Sebastjan Sovič, trener RK Maribor Branik: »Na trenutke smo odigrali tako, kot sem si želel, medtem ko smo večji del tekme preveč grešili v napadu, saj smo zastreljali preveč čistih situacij za zadetek. V obrambi smo dobro zapirali prostor, tako da so rokometaši Drave težko prihajali do neoviranih metov. Ne glede na vse pa smo lahko na koncu zadovolji z zmago, čestital pa bi tudi domačinom za borbenost skozi celotno srečanje.«
njem Sandija Žurana in tremi zadetki v nizu se je prednost gostov zmanjšala na -4 (13:17). A bližje ni šlo, saj so Mariborčani ponovno stisnili v obrambi in zavzeto zaigrali v napadu, kar jim je v 55. minuti prineslo tudi najvišjo prednost na tekmi +9. Z borbeno igro do konca in štirimi zadetki so domačini popravili vtis do končnih 22:28. Pri Ptujčanih, ki so spet zaigrali z oslabljenim igralskim kadrom, so se vsi igralci razen Krasniča vpisali med strelce, po štirikrat sta bila uspešna Marko Žuran in Lesjak. Na drugi strani se je med strelce vpisala tudi večina igralcev Maribora, ki so pokazali tudi več individualne kakovsti in uigranosti za končno čisto zmago.
David Breznik
Imeniten občutek ob naslovu svetovnega prvaka
Miki Prstec je postavil že nekaj mejnikov v zgodovini ptujske atletike, v marcu je k tem dodal novega, saj je v Daeguju v Južni Koreji postal svetovni veteranski prvak v suvanju krogle v dvorani v kategoriji M60. Pot do naslova pa še zdaleč ni bila lahka.
Odličen atlet veteran je v fazi priprav intenzivno treniral, kar se je kazalo tudi skozi odlične rezultate. Tako je na primer dvakrat popra-
vljal rekord v suvanju krogle v Schielleitnu in Budimpešti, tako da je njegova nova najboljša dvoranska znamka sedaj 14,11 metra. V tem obdobju je postavil tudi državni rekord v skoku v daljino v kategoriji M60, ki sedaj znaša 4,70 metra (rekorder je tudi na prostem, in sicer z rezultatom 4,78 metra iz Gold Coasta lani in v suvanju krogle s 14,35 metra iz Pertha lani, op. a.). V Avstraliji je Prstec
lani postal podprvak sveta v suvanju krogle in metalnem peteroboju na prostem, kar je sedaj še nadgradil z naslovom svetovnega dvoranskega prvaka v suvanju krogle. Gre za zelo lep dosežek za metalca, ki je lani na primer sodil med pet najboljših metalcev krogle na svetu, medtem ko je letos trenutno najboljši v tej disciplini v Evropi.
Tekmovanje v suvanju krogle je bilo izvedeno prvi dan
Izola - Jeruzalem 22:36 (13:17)
JERUZALEM: Balent, Šutalo; Kavčič 5, Ciglar 2, Čudč 5 (3), Žižek Cvetko 2, Grabovac 2 (1), Žuran, Kocbek 6, Kosi 6, Oz-mec, T. Hebar 2, Rajšp 2, Cirar 4. Trener: Saša Prapotnik.
Ormožani so v Izoli suvereno opravili svojo nalogo in visoko premagali zadnjeuvr-ščeno moštvo lige. Gostitelji so povedli z 1:0, nato je sledila serija štirih golov Jeruzalema (1:4). Dokler so Izolčani še imeli moči, so dohajali Or-možane (5:5 v 9. minuti). Pet minut kasneje je bil izid že +5 (5:10) za četo trenerja Saše Prapotnika, ki je tudi tokrat zaigrala v okrnjeni zasedbi. V 25. minuti je zadel levoroki Tinek Hebar (letnik 1999) za najvišjo prednost Jeruzalema +6 (10:16) v 1. polčasu.
V 2. polčasu so na igrišču popolnoma zavladali Or-možani, ki so rešetali mrežo nasprotnika iz vseh igralnih pozicij. V 40. minuti je bilo +7 (17:24), v 54. minuti pa že +15 (17:32) - mreža Jeruzalema se ni zatresla kar 14 minut.
Svoje minute na igrišču so zelo dobro izkoristili mladinci Boštjan Žižek Cvetko (1998), Timon Grabovac (1998), Žak Ciglar (1999) in Tinček Hebar (1999). V prvem delu Lige za obstanek so
1. A SRL (m) -liga za obstanek
REZULTATI 7. KROGA: Istrabenz plini Izola - Jeruzalem Ormož 22:36 (13:17), Drava Ptuj - Maribor Branik 22:28 (10:17). Srečanji Slovenj Gradec 2011 -Dobova in Dol TKI Hrastnik - Trimo Trebnje bosta 19. 4.
1.	MARIBOR BRANIK 7 5 1 1 37 (26)
2.	JERUZALEM ORMOŽ 7 5 0 2 33 (23)
3.	TRIMO TREBNJE 6 5 0 1 33 (23)
4.	DOBOVA	6 3 0 3 29 (23)
5.	SLOVENJ GRADEC 6 2 2 2 21 (15)
6.	DOL TKI HRASTNIK 6 2 1 3 20 (15)
7.	DRAVA PTUJ 7 1 0 6 10 (8)
8.	ISTRABENZ IZOLA 7 1 0 6 2 (0)
Ormožani na sedmih tekmah zabeležili pet zmag (Slovenj Gradec, Dol Hrastnik, Drava, Trimo, Izola) in doživeli dva poraza (Maribor, Dobova). V
9.	krogu Ormožane čaka gostovanje v Slovenj Gradcu.
ku
Saša Prapotnik, trener Jeruzalema Ormoža:
„Upravičili smo vlogo favorita in suvereno zmagali. Priložnost za igro so lepo izkoristili tudi mladinci. Izolčani bodo tudi naš zadnji tekmec v letošnjem prvenstvu - to tekmo bomo odigrali 3. junija v športnem parku Mestna graba na odprtem."
Ples
Naporen, a uspešen april
Miki Prstec na najvišji stopnički ob razglasitvi najboljših na veteranskem SP v suvanju krogle.
dopoldan ob 9. uri po lokalnem času. Ogrevanje in tekmovanje je potekalo v posebni hali, ki je bila v osnovi lepo pripravljena, vendar je bilo v njej precej mrzlo. Na tekmo-vališču je precej drselo, ker je bilo vse novo, zato so imel vsi atleti večje ali manjše težave. Prstečev najdaljši met je znašal 12,82 metra, kar je bilo precej manj od njegovih letošnjih najdaljših poizkusov, a ne glede na to je gladko zmagal. Drugo- in tretjeuvrščenega Italijana in Japonca je premagal za več kot meter, kar priča, kako superiorno je prišel do zmage.
Sledila je pika na i ali uradna proglasitev rezultatov, ki je potekala v centralni atletski dvorani. „To je bila moja prva proglasitev, zato sem z nestrpnostjo čakal, kakšna bo. Zanimalo me je, ali imajo slovensko zastavo, ali bodo predvajali pravo himno . .. Imeniten občutek je prišel, ko je vse 'kla-palo'. Prava zastava in himna, ki so jo prvič zaigrali meni v čast za naslov svetovnega prvaka v daljni Južni Koreji, sta mi prinesli posebne občutke," je o tem povedal Miki Prstec.
David Breznik
V aprilu imata Ana Ekart in Ivan Jarnec urnik močno zaseden s tekmovanji. V začetku meseca sta tekmovala v Brnu. V konkurenci 41 parov iz 15 držav sta v latin-skoameriških plesih osvojila 6. mesto. Enako mesto sta zasedla tudi v standardnih plesih, kjer je tekmovalo 39 parov iz 16 držav.
Minuli vikend pa sta dvigovala temperaturo v oddaljenem sibirskem Omsku. V
številčno nekoliko manjši, a kakovostno izredno močni konkurenci sta v standardnih plesih osvojila 3., v latinsko-ameriški plesih pa 4. mesto. Večina tekmovalcev je bilo domačinov, tudi zmagovalca obeh kategorij sta bila domačina.
Odlična nastopa napovedujeta dober nastop tudi na mednarodni tekmi konec meseca v Ljubljani.
UR
Ivan Jarnec in Ana Ekart
petek m 14. aprila 2Q17
Šport, šport mladih
Štajerski TEDNIK 13
Kikboks • BiH Open - Bihač 2017
Devet prvih mest za Ptujčane
Ekipa ptujskih kikboksar-jev, članov Kluba borilnih veščin Ptuj, se je v soboto, 8. aprila, udeležila tradicionalnega mednarodnega turnirja »BIH Open« v Bihacu v Bosni in Hercegovini. Na tokratnem tekmovanju, 18. po vrsti, je sodelovalo okrog 440 tekmovalcev iz šestih držav.
Ptujčani so tokrat nastopali s šestčlansko ekipo, vsi v disciplini point fighting. Bili so odlični, saj so osvojili devet prvih mest. Zelo pomembno je, da so imeli veliko borb in so si prva mesta res zaslužili z veliko borbami.
Rezultati:
1. mesta so osvojili:
- Doris Šulek (deklice do 10 let do 32 kg)
-	Staša Štern (mlajše kade-tinje do 47 kg in mlajše kade-tinje nad 47 kg)
-	Tilen Repina (mlajši kadeti do 47 kg in mlajši kadeti nad 47 kg)
-	Lara Vuzem Vajda (starejše kadetinje do 55 kg in starejše kadetinje do 60 kg)
-	Nino Bratušek (starejši kadeti do 69 kg)
-	Patrik Šulek (starejši kadeti nad 69 kg)
Po končanem tekmovanju je bil za najboljšega tekmovalca v disciplini point fighting (v vseh starostnih kategorijah) razglašen Tilen Repina, za najboljšo tekmovalko pa Staša Štern - oba sta prejela posebna pokala. Ta naziv sta si priborila z zmagami v dveh
kategorijah (vsak je dosegel šest zmag v borbah).
Na tekmovanju sta sodila tudi ptujska sodnika Aleš Skledar in Edvard Štegar, na tekmovanju pa je bil kot predsednik Kickboxing zveze Slovenije prisoten tudi Vladimir Sitar.
Ptujčani so se iz Bosne vrnili zelo zadovoljni, saj sta njihova forma in pripravljenost na visokem nivoju. To je posebej pomembno pred prvo letošnjo tekmo za svetovni pokal, ki bo od 21. do 23-aprila v Innsbrucku v Avstriji, v dresu reprezentance pa bo nastopilo kar nekaj članov Kluba borilnih veščin Ptuj.
Franc Slodnjak
Ptujčani v Bihaču
Foto: Franc Slodnjak
Strelstvo • Zaključek FIRST lige
Venta tretjič zapored do naslova prvaka
Z zaključnim šestim turnirjem v Murski Soboti se je končala 17. sezona mednarodne regionalne First lige v streljanju z zračno pištolo, kjer tekmujejo strelci iz štirih držav, Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Slovenski strelci so bili tudi v tej sezoni najuspešnejši med sodelujočimi, saj je tretjič zapored lovoriko posamičnega prvaka lige osvojil Ormožan Kevin Venta, tudi širši vrh skupnega seštevka pa je obarvan povsem slovensko, saj so bili Slovenci uvrščeni vse tja do 6. mesta. Ekipni naslov prvakov so po nekaj letih znova osvojili Ptuj-čani.
Največje presenečenje na zaključnem turnirju v sezoni je pripravil madžarski olim-pijec in večkratni prvak lige Miklos Tatrai iz Zalaeger-szega, ki je v letošnji sezoni nastopil šele tretjič. Prav na zadnjem turnirju je pokazal mojstrsko streljanje in s 587 krogi (98, 98, 95, 99, 98, 99) postavil posamični rekord lige. S petimi posamičnimi zmagami v sezoni in drugim mestom v zaključku (575) pa je novo odlično sezono v tem tekmovanju sklenil najboljši slovenski strelec Kevin Venta, ki zadnja leta kraljuje tudi v skupnem seštevku, kjer je že tretjič zapored osvojil naslov prvaka (povprečno 581 krogov na turnir). Novega uspeha v sezoni se je veselil tudi Sašo Stojak, ki je na zadnjem turnirju s 573 krogi osvojil 3. mesto, v celotni sezoni pa je bil kar štirikrat drugi za nepremagljivim Ormožanom, s povprečnim rezultatom 577 krogov na turnir pa je krepko izboljšal tudi svoj dosedanji najboljši dosežek iz lanske sezone, kjer je osvojil tretje mesto v skupnem seštevku. Velikega uspeha z bronastim odličjem v skupni razvrstitvi se je razveselila Ptujčanka Majda Ra-ušl, ki je na zadnjem turnirju s 561 krogi osvojila 8. mesto, v letošnji sezoni pa je v povprečju dosegala 565,5 kroga na turnir, najboljši uvrstitvi v sezoni pa je dosegla z dvema tretjima mestoma. Juršinski
Rezultati, ekipna razvrstitev:		
1. Ptuj A	1687	10186
2. Jože Kerenčič Miklavž A	1689	10078
3. Alzas Čakovec, HRV	1676	100S4
4. Region Süd AUT	1648	9964
5. Zalaegerszeg A, MAD	1677	9954
6. Juršinci A	1658	99S6
7. Zalaegerszeg B, MAD	1602	9667
8. Štefan Kovač Turnišče	16S4	8181
9. Region Süd B, AUT	1591	8004
10. Murska Sobota	154S	4S55
Posamezno - skupni seštevek:		
1. Kevin Venta, KOR	575	S487
2. Sašo Stojak, PTU	57S	S462
3. Majda Raušl, PTU	561	SS9S
4. Ludvik Pšajd, JUR	561	SS79
5. Boštjan Simonič, JKM	572	SS78
6. Simon Simonič, JKM	562	SS78
10. Zlatko Kostanjevec, PTU	55S	SSS1
11. Miran Miholič, JKM	555	SS22
13. Mirko Moleh, JUR	557	SS16
26. Alojz Trstenjak, JKM	52S	2665
32. Žan Bogša, JKM	549	2179
35. Miklos Tatrai, ZAL	587	17S4
37. Niko Pšajd, JUR	540	16S5
38. Gregor Vesenjak, JUR	I	1606
Futsal • Mlajše kategorije
Foto: Simeon Gönc
Naslov posamičnega prvaka First lige si je tretjič zapored priboril Kevin Venta, z drugim mestom v skupnem seštevku se je velikega uspeha veselil mladi Sašo Stojak, bronasto odličje pa si je priborila Majda Raušl. Odličja najboljšim posameznikom sta podelila idejni oče in vodja tekmovanja Štefan Balaško ter v imenu sponzorja tekmovanja direktorica podjetja First Murska Sobota, d. o. o., Anica Horvat.
strelec Ludvik Pšajd (561) je v skupnem seštevku osvojil četrto mesto in s krogom prednosti ugnal miklavška brata Boštjana (572) in Simona Simoniča (562), ki sta osvojila 5. in 6. mesto.
Ptujčanom ekipni naslov prvakov
V ekipni razvrstitvi skupnega seštevka so po dveh letih naslov prvakov znova osvojili Ptujčani, ki so v povprečju dosegali 1698 krogov na turnir in bili za dobrih 100 krogov boljši v skupnem seštevku od miklavške ekipe Jožeta Kerenčiča, prvakov v zadnjih dveh sezonah, s povprečjem 1680 krogov na turnir. Slednja je zmagala na zadnjem turnirju s 1689 krogi pred Ptujčani. Tretje mesto so osvojili hrvaški strelci Alza-sa iz Čakovca pred avstrijsko ekipo Region Süd ter Madžari iz A-ekipe Zalaegerszega. Jur-šinčani so kot tretja najboljša slovenska ekipa osvojili 6. mesto v skupnem seštevku.
Simeon Gönc
V Ljutomer prednostjo
Liga U-13, finale, 1. tekma: FC Hiša daril Ptuj - KMN Meteorplast 12:4 (7:1)
STRELCI: 1:0 Domjan (3.), 2:0 Milic (4.), 3:0 Jerenko (4.), 3:1 Horvat (7.), 4:1 Domjan (12.), 5:1 Čeh (12.), 6:1 Milic (17.), 7:1 Šega (18.), 8:1 Milic (23.), 8:2 Graj (24.), 8:3 Graj (24.), 8:4 Rudolf (27.), 9:4 Bez-jak (30.), 10:4 Horvat (31., ag.), 11:4 Domjan (31.), 12:4 Milic (39.).
FC HIŠA DARIL PTUJ: Miha Petrovič, Luka Kolar, Matevž Šega, Aljaž Verlak, Marko Stoj-kovič, Leo Čeh, Domen Brumec, Jaka Domjan, Jaša Jerenko, Bono Bezjak, Nino Milic, Sabur Ali, Tjan Kolednik. Trener: Aleksander Furek.
Mladi ptujski futsalerji so v prvi tekmi velikega finala storili odločen korak k ubra-nitvi naslova prvakov iz lanske sezone. V domači dvorani so pred številno in glasno publiko - zbralo se je več kot 200 gledalcev - ugnali goste iz Ljutomera, ki veljajo za eno najboljših mladih ekip v Sloveniji. Tekma je potekala
z lepo
v zares sijajnem vzdušju, h kateremu so veliko prispevali tudi gostje, ki so na Ptuj pripotovali s posebnim avtobusom.
Domačini so povsem prevladovali v igri, odigrali so eno najboljših predstav, kar je po tekmi potrdil tudi trener gostujočega moštva. Že ob polčasu so varovanci Aleksandra Fureka vodili s šestimi zadetki prednosti, v končnici so jo oplemenitili na +8.
Povratno srečanje bo v soboto ob 13.00 v Ljutomeru.
Liga U-15: ptujska ekipa v polfinalu
Ekipa Hiša daril Ptuj je uspešna tudi v kategoriji U-15. V četrtfinalu je bila v dveh srečanjih uspešnejša od ekipe Bronx Škofije, skupni izid je bil kar 19:10 (11:4 na Ptuju, 6:8 v Škofijah). Primorci so še ob polčasu upali na presenečenje (vodili so 6:3), a v drugem delu niso zadeli niti enkrat. Po tekmi so bili zelo razočarani, kar pa ne upravičuje dejstva, da niso znali športno čestitati tekmecem za napredovanje.
JM
Plavanje • Pomlad 2017
Ptujski plavalci v Mariboru izboljšali osebne rekorde
V mariborskem Pristanu je bilo v soboto zelo živahno, saj je Plavalno društvo Maribor pripravilo 11. mednarodni miting Pomlad 2017. Nastopilo je kar 418 plavalk in plavalcev iz 26 klubov iz sedmih držav, kar očitno kaže na popularnost plavanja.
Med njimi je bilo na startni listi tudi 14 plavalcev in plavalk PK Terme Ptuj: Maša Jeza, Mia Jeza, Julija Frangež, Ela Vuzem, Laura Marinič, Nuša Arnuš, Viktorija Rihtarič, Sara Lampret, Žiga Tomasino, Primož Dvor-šak, Marko Zelenjak, Tomaž
Robič, Pavel Čič in Bernard Veršič. Slednji, ki je tudi trener in vodja skupine, je bil na 50 metrov delfin tretji v njegovi starostni kategoriji. Še bolj razveseljivo je dejstvo, da so prav vsi plavalci prikazali dobre nastope, kar je pomenilo, da so prav vsi popravili svoje osebne rekorde.
Veseli tudi to, da se tekmovanj udeležuje vedno več mlajših plavalcev iz plavalne šole Plavalnega kluba Terme Ptuj. Tako je trenerka Mateja Rozman na tekmovanje pripeljala svoje mlade varovance. Najmlajša Nuša Arnuš je s sedmimi leti premagala 50-metrsko razdaljo v dobrih 55 sekundah, kar je spodbuden rezultat.
David Breznik
14 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 14. aprila 2017
Nogomet • Polfinale Pokala MNZ Ptuj
Drava premočna za Bistričane
Drava Ptuj - Kety Emmi Bistrica 8:0 (4:0)
STRELCI: 1:0 Križan (13), 2:0 Bašic (15.), 3:0 Križan (16.), 4:0 Bašic (42.), 5:0 Romih (66.), 6: 0, Šalamun (70.), 7:0 Romih (71.), 8:0 Perger (83.)
DRAVA PTUJ: Trajkovski, Dir-nbek, Gajic (od 46. Petek), Mo-čic, Golob T., Kukec, Golob M. (od 46. Perger), Šporn (od 46. Čeh), Romih, Bašic (od 46. Šalamun), Križan (od 46. Marcius). Trener: Simon Sešlar.
KETY EMMI BISTRICA: Stegne, Lipoglav, Hrušman (od 59. Rozman), Orešič, Motaln, Horvat, Topič, Mlinar (od 73. Ram-šak), Kovačič (od 46. Baranšič), Mraz, Gorečan. Trener: Marko Križanič.
Trener Drave Simon Sešlar je s kombinirano postavo, v kateri sta v prvi postavi svoje mesto našla tudi nadarjena mladinca Golob in Kukec (v nadaljevanju še Perger), visoko premagal ekipo iz Bistrice. V napad je postavil udarni dvojec Bašic in Križan, ki sta v prvem delu dosegla vsak po
Foto: Črtomir Goznik
Mitja Križan (Drava Ptuj)
dva zadetka. Ptujčani so konstantno napadali, medtem ko so se igralci Kety Emmi Bistrice krčevito branili in so bili občasno nevarni iz protinapadov. Pri začetnem rezultatu 0:0 je bil tako hitri Topič sam pred Trajkovskim, ki pa je dobro posredoval.
Vratar domače ekipe se je v prvem polčasu izkazal še po prostem strelu Lipoglava.
V drugem delu so gostje še bolj padli, domačini pa so kontinuirano napadali. Dva zadetka je dal Romih. S streli z bližine sta se med strelce vpisala še Šalamun in mladi
Nogomet • Mlajše selekcije
1. mladinska liga				6. NOGA TRIGLAV	38	18	6	14	60	19. krog: NS Drava Ptuj -				Za-
				7. KRŠKO	38	15	10	13	55	vrč 0:0				
19. krog: Aluminij	- Šampion			8. INTERBLOCK	38	13	10	15	49					
2:3 (1:1)				9. ALUMINIJ	38	14	5	19	47	SKUPNA LESTVICA:				
1. kadetska liga:				10. GORICA	38	11	10	17	43	1 NŠ MURA 38	25	4	9	79
				11. KRKA	38	11	4	23	37	2. NK DRAVA PTUJ 38	20	8	10	68
19. krog: Aluminij	- Šampion			12. VOC CELJE	38	11	4	23	37	3. KETY E. BISTRICA 38	18	4	16	58
1:0 (1:0).				13. RUDAR VELENJE 38		5	13	20	28	4. DRAVINJA 38	15	12	11	57
				14. ŠAMPION	38	5	6	27	21	5. VIPOLL VERŽEJ 38				
SKUPNA LESTVICA:											17	6	15	57
1. DOMŽALE 38 26	8	4	86	2. mladinska liga						6. BREŽICE1919 38	14	8	16	50
2. MARIBOR 38 26	5	7	83	19. krog: NŠ Drava Ptuj -					Za-	7. NK MB TABOR 38	14	7	17	49
3. OLIMPIJA LJ. 38 19	11	8	68	vrč 4:0 (3:0)						8. NORKA JARENINA 38	13	9	16	48
4. BRAVO PUBLIKUM 38 19	10	9	67							9. NK MALEČNIK 38	8	10	20	34
5.KOPER 38 18	8	12	62	2. kadetska liga						10. NŠ ZAVRČ 38	10	4	24	34


Foto: Črtomir Goznik
Mladinci Drave (modri dresi) so na domačem igrišču ugnali vrstnike iz Zavrča.
Rokomet •
Mlajše selekcije
KADETI,
polfinalna skupina B
RUDAR TRBOVLJE - JERUZALEM 28:27 (15:13)
JERUZALEM: Firšt Šeruga, Benjak; Munda, Sovič 1, G. He-bar 4 (2), Horvat 2, Cvetko 3 (1), Notersberg 5 (3), Šutalo 2, Toplak 5, Torič 5. Trener: Mladen Grabovac
Mladi Ormožani so na tekmi zgrešili kar pet sedemmetrovk,
še posebej sta bili boleči zadnji, v 51. in 60. minuti. Trenutno stanje na lestvici kaže, da bodo Ormožani igrali za mesta od 13. do 16. v državi. Če ne bi bilo nesreče s poškodbami bi se ekipa zagotovo borila za visoka mesta v državi.
STAREJŠI DEČKI A, polfinalna skupina B
RUDAR TRBOVLJE - JERUZALEM 27:30 (15:15)
JERUZALEM: Zemljič; Herga, Kovačec 1, Novak 1, Fergola 4, Škrinjar, Rubin, Cvetko 9 (3),
Perger. Drava je na koncu visoko in brez večjega naprezanja visoko zmagala in se bo 24. maja v finalu Pokala Medobčinske nogometne zveze Ptuj pomerila z Vidmom (ta je v finale napredoval brez borbe z Zavrčem).
David Breznik
Liga U-15 vzhod
19. krog: Aluminij - Krško 4:1 (1:0), Gerečja vas Hajdina
-	Šampion 1:2 (1:0), Vipoll Ver-žej - Drava Ptuj 1:0 (0:0), Mura
-	Kety Emmi Bistrica 2:1 (1:1).
1.	MARIBOR	19	19	0	0 98:7	57
2.	ALUMINIJ	19	16	1	2	64:11	49
3.	CELJE	19	15	1	3	61:11	46
4.	ŠAMPION	19	15	0	4	59:21	45
5.	KRŠKO	19	12	0	7	49:32	36
6.	VIPOLL VERŽEJ	19	10	1	8 27:27	31
7.	RUDAR VELENJE 20	8	2	10 35:36	26
8.	MURA	19	8	1	10 33:42	25
9.	DRAVA PTUJ	19	6	2	11 23:54	20
10.	GEREČJA VAS 19	6 1 12	39:46 19
11.	DRAVOGRAD 19	4	4 11 25:44	16
12.	K. E. BISTRICA 19	3	3 13	22:63	12
13.	DRAVINJA 20	3	1 16 28:90 10
14.	ŠMARTNO 28 19	0 1 18 6:85	1
JM
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
PARI 29. KROGA - SOBOTA ob 18.00: Gorica - Celje; SOBOTA ob 20.15: Rudar - Maribor; PONEDELJEK ob 16.00: Aluminij - Koper; PONEDELJEK ob 18.00: Domžale - Krško; PONEDELJEK ob 20.15: Olimpija - Radomlje.
2.	SNL
PARI 21. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Roltek Dob - Brda, Triglav Kranj - Zarica Kranj, Brežice Terme Čatež - Krka; SOBOTA ob 18.00: Ankaran Hrvatini - Drava Ptuj.
3.	SNL sever
PARI 19. KROGA - PETEK ob 17.00: Šmartno 1928 - Dravograd; SOBOTA ob 13.00: Maribor B - Fužinar Ravne Systems; SOBOTA ob 16.30: AjDAS Lenart - Šmarje pri Jelšah, ZU-VIL Brunšvik - Videm, S. Rojko Dobrovce - Rogaška; SOBOTA ob 17.00: Mons Claudius - Šampion; SOBOTA ob 18.00: Korotan Prevalje - Dravinja.
Super liga
PARI 16. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Središče ob Dravi -Bukovci, Hajdina - Skorba; PONEDELJEK ob 16.00: Gerečja vas - Cirkulane, Podvinci - Kety Emmi Bistrica, Stojnci - Apače.
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 16. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Boč Poljčane - Mar-kovci, Rogoznica - Gorišnica, Dornava - Tržec; PONEDELJEK ob 16.00: Ormož - Leskovec, Pragersko - Podlehnik.
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 13. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Zgornja Polskava -Polskava avtoprevozništvo Grobelnik, Pohorje Oplotnica - Lovrenc; PONEDELJEK ob 16.00: Makole bar Miha - Hajdoše.
Rokomet • 1. A DRL (ž)
PAR 22. KROGA: Krim Mercator - ŽRK Aklimat Ptuj (SOBOTA ob 18.00).
Velikonočni turnir Alius
Rokometni klub Drava Ptuj v soboto od 9. ure naprej organizira Velikonočni turnir Alius v rokometu za selekcije 20062008 in cicibane 2009.
Odbojka • 2. DOL vzhod (ž)
PAR 22. KROGA: ŽOK GSV Zava Ptuj - Svolley Vuzenica (SOBOTA ob 17.30).
Kasaške dirke v Ljutomeru
Po odprtju nove tekmovalne kasaške sezone minulo nedeljo v Ljubljani se konjeniška karavana seli v Ljutomer, kjer bodo v ponedeljek, 17. 4., tradicionalne velikonočne dirke. V petih točkah se bo na 1600 metrov dolgi stezi pomerilo 34 konjev iz KK Stožice (Ljubljana), Posavje (Krško), Slovenske gorice (Lenart), Šentjernej, Komenda in Ljutomer. Prireditev na ljutomerskem hipodromu se bo začela ob 14. uri, prva dirka pa bo odpeljana ob 14.30.
DB, NŠ
Bowling • Podjetniška liga
Borko 6, Lukman 9. Trenerja: Davorin Kovačec in Uroš Krstič Gostitelji so s hitro igro Or-možanom povzročali velike težave in šele v 2. polčasu je gostom uspelo zlomiti odpor žilavih "rudarjev". Žal so Je-ruzalemčki za dalj časa ostali brez poškodovanega levičarja Nika Novaka. Z zmago ali remijem v Trebnjem (v sredo, 19. 4.) bi se Ormožani s to generacijo že četrtič zapored uvrstili na zaključni turnir najboljše četverice.
KU
Dokl gostinstvo le še korak do naslova
Teoretično sicer ekipa Dokl gostinstvo še nima zagotovljenega naslova, a to je res le še teoretično. 13 točk prednosti bo zlahka zadoščalo za zadnji dve tekmi, negotov pa ostaja boj za 2. mesto. Ekipa Tamesa si je v tem krogu priborila malenkostno prednost pred VGP Drava, a boj še zdaleč ni odločen. Omenjeni ekipi sta tokrat dosegli najboljša rezultata kroga - Tames 2777 in VGP Drava 2458. Tudi najboljša posameznika kroga prihajata iz teh ekip, prvič je vrh zasedel Peter Vesenjak, ki je edini presegel mejo 800 podrtih kegljev.
Do konca sezone sta le še dva kroga, srečanja predzadnjega kroga bodo zaradi velikonočnih praznikov odigrana v torek in sredo.
REZULTATI 11. KROGA: Pe-
rutnina Ptuj - Bowling center Ptuj 3:5, SKEI - Tiskarna Ekart 8:0, Gostišče Iršič - Novo prodaja 7:1, Tames - Restavracija Pan 7:1, Talum - Dokl gostinstvo 4:4, VGP Drava - Elektro Maribor 5:3. Tekma Radio te-
dnik Ptuj - Saubermacher Slovenija je bila prekinjena zaradi okvare steze.
Najboljši posamezniki 11. kroga: 1. Peter Vese-njak (VGP Drava) 802, 2. Andrej Trunk (Tames) 786, 3. Sašo Vidovič (Novo prodaja) 752, 4. Zvonko Čer-ček (Talum) 751, 5. Boris Kurbus (Gostišče Iršič) 749, 6. Boštjan Kostanje-vec (Perutnina Ptuj) 742, 7. Romana Čuček (Bowling center Ptuj) 733, 8. Miran Buran (Elektro Maribor) 729, 9. Matic Dokl (Dokl gostinstvo) 707, 10. Damjan Kaučevič (Bowling center Ptuj) in Tadej Star-čič (Dokl gostinstvo), oba 706.
1.	DOKL GOSTISTVO
2.	TAMES
3.	VGP DRAVA
4.	BOWLING CENTER PTUJ
5.	SKEI PTUJ
6.	GOSTIŠČE IRŠIČ
7.	TALUM
8.	RADIO TEDNIK PTUJ
9.	ELEKTRO MARIBOR
10.	PERUTNINA PTUJ
11.	SAUBERMACHER SLOV.
12.	RESTAVRACIJA PAN
13.	NOVO PRODAJA
14.	TISKARNA EKART
11 2662 11 2777
73 60
11 2758 58 11 2653 55 11 2671 53 11 2692 11 2653
10
50 48 47
10	2518 37
11	2574 33 24 23
11 2493 20 11 2249 19
10 -10 2115
RAZPORED 12. KROGA: torek, 18. 4., ob 19.00: Perutnina Ptuj - SKEI, Dokl gostinstvo - Radio Tednik Ptuj, Tiskarna Ekart - Novo prodaja, Gostišče Iršič - Elektro Maribor; sreda, 19. 4., ob 19.00: Restavracija Pan - Bovling center Ptuj, Tames - Saubermacher Slovenija, Talum - VGP Drava.
JM
petek • 14. aprila 2017
Šport, rekreacija
Štajerski	15
Judo • Evropski pokal, kadeti J Atletika, triatlon • Svetovne igre veteranov
Šlambergerjeva na Češkem blizu stopničk
Komel v pozitivnem pričakovanju tekmovanj
Češke Teplice so minuli konec tedna gostile tekmo za evropski pokal v judu v kadetski kategoriji. Slovenijo in JK Drava je zastopala Nika Šlamberger.
V	prvem krogu je bila kot nosilka skupine prosta. V svoji prvi borbi se ji je nasproti postavila Poljakinja Aleksandra Gaj. Po uvodnem ogrevanju se je naša judoistka dobro znašla v situaciji za protinapad in Gajevo spravila na hrbet za sedem točk. Dobljeno prednost je nato ohranila do konca borbe. V naslednjem krogu jo je čakala neugodna Turkinja Mine Kalender, s katero je izgubila na lanskem evropskem prvenstvu v Helsinkih. Šlambergerjeva je dobro začela, in ko je izgledalo, da že „diši" po zmagi, je popustila in tekmici dovolila, da jo je po metu za sedem točk zadržala v končnem prijemu. Kalendelova se je uvrstila v finale in je naši tekmovalki odprla pot v popravne borbe za bronasto medaljo - v repasaž.
V	prvem popravnem boju je po točkah premagala Ukrajinko Mario Merkulovo brez večjih težav in nato še
Madžarko Szilvio Farkasevo z ipponom. Po dveh zmagah jo je čakala borba za bronasto medaljo, nasproti ji je stala Poljakinja Kinga Wolszczak, ki pridno nabira medalje na letošnjih tekmah evropskega pokala. Šlambergerjeva je v tej borbi v vseh elementih juda dominirala in gladko vodila s točkovno prednostjo sedmih točk. Ko se je samo še čakalo, da mine zadnjih deset sekund in sodnik zaključi borbo z njeno zmago, Nika v zadnjem obupnem poskusu Poljakinje ni ustrezno reagirala, prestopila je v smer nasprotničinega potiskanja, padla na wazari (7 točk) in obstala v končnem prijemu. Tako je na presenečenje vseh, tudi same Poljakinje, izgubila praktično dobljeno borbo in bronasto medaljo.
Kljub temu je Nika v Čeških Teplicah pokazala dobre borbe in dokazala, da je konkurenčna vsem tekmicam v svoji starostni kategoriji. Glavni cilj mlade tekmovalke v letošnji sezoni je nastop na evropskem kadetskem prvenstvu, ki bo letos v Mariboru.
David Breznik
Pred približno letom in pol si je ptujski športnik Brani-mir Komel za tekmovalni fokus izbral nastop na svetovnih igrah veteranov v Auc-klandu v Novi Zelandiji. Te so na neki način veteranske olimpijske igre, ki po številkah presegajo »prave« olimpijske igre. Tako se bo od 21. aprila do 1. maja v 28 športih predstavilo 27000 športnikov iz 105 držav sveta. Gre za zares impozantne številke, na tem velikem tekmovanju bo v štirih disciplinah tekmoval tudi Branimir Komel.
Komel se je pripravljal po točno določenem programu in je glede na trenutne časovne teste v zares dobri formi. Pred odhodom v Auckland je dejal: „Zares se veselim tekmovanj v Novi Zelandiji, saj sem popolnoma zdrav in odlično pripravljen. Želim si dobrih nastopov in mislim, da sem ujel tudi pravo formo za to tekmovanje.«
V atletskem delu bo v starostni kategoriji M50 tekmoval v teku na 3000 metrov z zaprekami, na 5000 metrov in v krosu, ki bo dolg okrog 6 km. Ob tem bo v starostni kategoriji M55 tekmoval tudi v sprint triatlonu, ki zajema 750
Foto: Črtomir Goznik
Branimir Komel
metrov plavanja v morju, 20 kilometrov kolesarjenja in 5 kilometrov teka. Po tihem si želi osvojiti kakšno medaljo, njegova „paradna disciplina" je 3000 metrov z zaprekami. V tej disciplini je že na minulih dveh svetovnih igrah osvojil medalji, saj je bil v Sydneyju leta 2009 drugi v teku na 3000 metrov z zaprekami in na 5000 metrov,
Jadranje • Poetovio Cup 2017
29 ekip, vrhunsko jadranje in zabava
Ljubitelji jadranja so si v koledarju obkrožili in rezervirali termin med 6. in 9. aprilom, ko so Brodarsko društvo Ranca Ptuj, Jadralno športno društvo Felnar in Euronautic - vsi so združeni tudi v Jadralni klub Poeto-vio - organizirali Poetovio Cup 2017. Gre za tradicionalno tekmovanje s 16-letno zgodovino, ki je do lanskega leta bilo poznano pod imenom Ptujčanka, medtem ko
se od lani pojavlja z novim imenom. Dobro ime iz preteklosti zagotavlja iz leta v leto veliko standardnih udeležencev, ki se nekaj dni sprostijo v jadranju, zabavi, dobri hrani in pijači ...
V ospredju pa je za večino vendarle jadranje in tokratna regata je bila izpeljana na mo-noklasnih jadrnicah First 35 in Bavaria 40. Prijavljenih je bilo skupno kar 29 ekip, ki so v petih plovih večinoma
prikazale vrhunsko jadranje. O jadralnem delu je član organizacijskega odbora regate Drago Ljubec povedal: »Ko so barke prihajale v cilj v večini plovov in so bile vse dejansko zelo poravnane, se je videla dejanska kakovost posadk in skiperjev. To pomeni, da se je na naši regati splačalo delo v preteklih letih, saj so se ekipe naučile jadrati in sedaj iz leta v leto uživajo na regati.«
medtem ko je bil v Torinu leta 2013 tretji v teku na 3000 metrov z zaprekami in v duatlonu. Morda se mu tudi v tretjem nastopu obeta kakšna medalja, vsekakor pa bo v Aucklandu napadal dobre rezultate.
Za pot v Novo Zelandijo je bil ptujski športnik veteran deležen pomoči, pred njim pa sta sedaj dva velika izziva.
Prvi bo polet iz Benetk do Dohe in od tam z Boeingom 777 do Aucklanda (slednji velja za trenutno najdaljši direkten polet z letalom na svetu, saj traja kar 17 ur in 20 minut), drugi izziv je povezan s športom oziroma z njegovimi čim boljšimi nastopi na svetovnih igrah veteranov.
David Breznik
Top avtomobili in JKO Black magic
Jadralna akcija je bila izvedena med otokoma Žminja-kom in Žutom, med katerima so bile navigacije dolge od 6 do 15 morskih milj. Jadralce je spremljal rahlo spremenljiv veter, ki je v glavnem pihal med 10 do 15 vozli. V teh pogojih je bila v razredu First 35 najboljša ekipa Top avtomobili, ki jo je do zmage na
Najboljša ženska ekipa letošnje regate - Lucky Ladies s skiper-jem Janijem Bobekom.
barki Libra pripeljal vrhunski skiper Smiljan Simerl. Po
zmagi je dejal: »Lahko rečem, da je naša ekipa odpeljala kar se da dobro in je bila v ospredju v vseh plovili. Na splošno pa so bile pri vrhu na regati ekipe, ki načeloma nekaj več vedo o jadranju. Ne zmaga pa vedno tisti, ki je najboljši, ampak tisti, ki na regati naredi najmanj napak.«
Med 18 ekipami v razredu Bavaria 40 so se zmage veselili člani ekipe JKO Black magic. Skiper zmagovalne ekipe Srečko Škrlec je bil po regati zelo zadovoljen: »Ptujčanka
Skupinska fotografija udeležencev regate Poetovio Cup 2017
Rezultati:
-	razred First 35:
1.	Top avtomobili
2.	JKO 42
3.	JKO LPKF
-	razred Bavaria 40:
1.	JKO Black magic
2.	Ponente
3.	JKO z vetrom
je regata, ki ima po mojem okusu največ veselja, najbolj simpatične udeležence in na kateri se veliko tudi jadra. Na njej se sam in tudi moja posadka počutimo fantastično. Naš cilj na regati je, da jadramo dobro in da smo zadovoljni s celotnim programom.«
Med petimi ženskimi posadkami so bile v skupnem seštevku najhitrejše jadralke posadke Lucky Ladies s krmarjem Janijem Bobekom.
Ob jadranju je treba izpostaviti še zabavni del, za katerega je ponovno neumorno skrbela skupina Smile, in na dobrodelni del, v katerem so udeleženci zbrali približno 800 evrov za projekt Mirno morje (gre za tradicionalni projekt OŠ dr. Ljudevita Pivka, ki vsako leto šest njihovih učencev pelje na morje na jadranje, op. a.). Regata Poetovia Cup 2017 je ponovno prinesla veliko jadralnih užitkov in novih nepozabnih spominov.
David Breznik
16 Štajerski
Ljudje in
dogodki
petek m 14. aprila 2Q17
Ptuj • Uspeh učencev OS Breg
Med finalisti slovenskega natečaja
V Planici se je med 23. in 26. marcem 2017 odvijal finale svetovnega pokala v smučarskih skokih. Zraven izjemnih smučarskih skakalcev so bili tam tudi nadarjeni likovni ustvarjalci 7. in 8. razredov iz vse Slovenije, ki so se na Likovnem natečaju Planica in otroci uvrstili med 15 finalistov.
Tema letošnjega natečaja je bila Z vlakom v Planico in med najboljšimi so bili tudi učenci OŠ Breg. Izdelali so izviren navijaški plakat, ki je prepričal strokovno komisijo in jih nagradil z izletom v Planico. Učenci so v Dolini pod Poncami uživali v izjemnih skokih in bučno navijali za vse skakalce. Kljub temu da naši niso bili na „stopničkah," so pravi krilati junaki in upravičeno je na njih ponosna vsa Slovenija.
Preostali učenci od 6. do 9. razreda so čudoviti marčevski dopoldan preživeli po s soncem obsijani Haloški planinski poti. Prebujajoča pomladna narava nas je razvajala s prijetnim soncem, zelenim
DAJMO NAS
in cvetočim drevjem in poskrbela nad prekrasnim razgledom smo za pomirjujoče trenutke z melo- se okrog enih vrnili pred šolo. dijami ptičjega orkestra. Očarani Simona Kornik in Helga Mihelač
Maribor • Dan odprtih vrat Energije plus
Nov klicni center in prodajno mesto
S krajšo slovesnostjo je podjetje Energija plus, d. o. o., prejšnji teden odprlo sodoben klicni center in prodajno mesto na desnem bregu reke Drave v Mariboru.
Moderen klicni center z zaledno pisarno na Veselovi ulici 10, v Borovi vasi, se razprostira na 130 m2. Na isti lokaciji je tudi nov prodajni center, kjer lahko kupci osebno pridejo do želenih informacij in svetovanja strokovnih sodelavcev Energije plus.
Po uradnem odprtju je potekal dan odprtih vrat, kjer so za kupce ob vodenem ogledu pripravili vrsto ugodnosti in nagradno igro, brezplačno energetsko svetovanje, predstavili rešitev za spremljanje in upravljanje porabe ter moderno in napredno mobilno aplikacijo ePlus.
Široka ponudba na novi lokaciji
Širitev ponudbe energentov in storitev je temeljna razvojna usmeritev Energije plus. V prodajnem centru na Veselovi je tako moč kupiti različne izbrane produkte, ki zagotavljajo prihranke in sledijo smernicam učinkovite rabe energije. V prvi vrsti so izpostavili viso-
kokakovostne lesne pelete, LED-si-jalke in toplotne črpalke ter osebni pristop. Slednji bo odslej tudi po digitalnih kanalih učinkovitejši, saj bo v novem klicnem centru imelo možnost hkrati delati in odgovarjati več sodelavcev. Glavni cilj modernizacije je, da bodo še bliže kupcem in tudi v konicah zagoto-
vili ažuren in kakovosten telefonski ter e-poštni servis.
Z uspešnim zasledovanjem temeljnih ciljev podjetja so bili zadovoljni tudi v Elektru Maribor, ki je podjetje za prodajo električne energije Energija plus, d. o. o., ustanovilo leta 2011.
Mladenka Bogatinovski
Foto: Elektro Maribor
Prlekija • Velikonočna razstava v Veržeju
Na ogled 700 pirhov in križevi poti
Zavod Marianum Veržej je skupaj z Občino in TIC ter Termami Banovci in Pomurskim muzejem Murska Sobota, pripravil že deveto razstavo pirhov slovenskih pokrajin.
Na razstavi sodeluje 25 šolskih skupin in skupin vrtcev, kar deset več kot lani, ter 29 posameznikov in društev iz celotne Slovenije. Razstava, ki bo v prostorih rokodelskega centra na ogled do 2. maja letos, ponuja okoli 700 vrst pirhov. Tokratno prireditev bogatijo še križevi poti, ki dajejo razstavi svojstven pomen, pred-njači pa križev pot akademske kiparke Dragice Čadež iz Ljubljane. Križeve pote raziskuje in opisuje ob tej priložnosti izdan velikonočni zbornik, ki ga je uredila etnologinja Jelka Pšajd iz soboškega Pomurskega muzeja. Kot pomembna novost pri nastajanju zbornika, ki obsega 50 strani, sta prispevka iz Porabja in avstrijske Koroške.	Razstava, ki bo v prostorih rokodelskega centra na ogled do 2. maja NŠ letos, ponuja okoli 700 vrst pirhov. Prireditev bogatijo še križevi poti.
Lenart • Prva obravnava Odloka o mladini
Odpirajo prostor mla
Na marčevski seji so lenarški svetniki opravili prvo obravnavo Odloka o lenarškega območja.
To pa ni prvi korak, ki ga je občina naredila pri pridobivanju tega certifikata, nekatere aktivnosti so že izvedli na sistemski ravni. Ko so zaključili investicijo Center Slovenskih goric, so zagotovili prostore Študentskemu klubu Slovenske gorice, podeželski mladini in tudi nekaterim drugim. Mladim pa so na voljo tudi drugi občinski prostori. Odlok o mladini, ki ima zakonsko podlago v Zakonu o javnem interesu v mladinskem sektorju in Zakonu o mladinskih svetih, bo omogočil, da bodo lahko pridobili tudi dodatna finančna sredstva iz drugih fondov. „Pri-čakujemo tudi, da bodo mladi preko mladinskega sveta sooblikovali politiko tega prostora, v katerem skupaj živimo in tako tudi prevzeli odgovornost za to. Veliko govorimo o medgenera-cijskem sodelovanju, tega pa si ne moremo predstavljati, ne da
bi bili mladi in tudi starejši organizirani. To je dokument, ki nam daje podlago za to," je poudaril župan Janez Kramberger.
V pripravi odloka so se še posebej osredotočili na mladinski svet, ki predstavlja interese vseh mladih in mladinskih organizacij v občini ter ima hkrati status mladinskega predstavništva, in na mladinski center Slovenske gorice, kot funkcionalno središče za mlade, v okviru katerega se bodo izvajali programi mladinskega sektorja in mladinsko delo na lokalnem območju. Kot je povedala Iris Ambrož, regijska predstavnica Zveze ŠKIS in predstavnica Študentskega kluba Slovenske gorice, ena izmed sooblikovalk Odloka o mladini, nosilka je bila mag. Lidija Šipek, so predstavniki organizacij mladih ugotovili, da niso povezani, da je veliko projektov, ki bi jih lahko izvajali skupaj in bi si tudi
Iris Ambrož, regijska predstavnica ena izmed sooblikovalk Odloka o
Ptuj • V pričakovanju velike noči
Pirhi iz jajčnih lupinic so nekaj posebnega
Praznovanje velike noči je že od nekdaj v družini Ptujčanke Jožice Travnikar nekaj posebnega, ne samo zaradi praznovanja in ustvarjalnosti, ki jo prinaša, temveč predvsem zaradi druženja bratov in sester ter njihovih družin, vsakokrat je gostitelj drugi, na katerem si že po tradiciji izmenjujejo pirhe.
Jajca so pri Tranikarjevih barvali in okraševali že od nekdaj, že kot majhni otroci so jih ti praznični trenutki navduševali in usmerjali v ustvarjalnost. Tudi ko je Jožica odšla za možem v tujino, najprej za eno leto, ostala sta 30 let, so velikonočno mizo vselej krasili domači izdelki. To je tista domačnost, ki družino še bolj povezuje. Njen dar za ustvarjalnost je še bolj prišel do izraza, ko se je vključila v ustvarjalne delavnice društva Optimisti Ptuj, tudi po zaslugi izjemne Nežke Belca. Njihove izdelke lahko vsako leto občudujemo tudi na društveni
razstavi. Na eni od njih so njegove članice razstavile glinaste posode, ki so jih oblekle v jajčne lupinice. Jožica je ob tem prišla na idejo, da bi iz jajčnih lupinic začela izdelovati velikonočne pir-he. Najprej se je lotila majhnih, nato še velikih. Za izdelavo velikega jajca, pirha, potrebuje mesec dni oz. tri do štiri ure dnevno. Po uporabi jajc lupin Jožica ne zavrže, zbira jih, očisti, nato pa zdrobi na čim manjše koščke, ki jih nato nalepi oz. z zobotrebcem nanese na celo jajce. „Vzorce" dajejo lupinice svetlih, temnih, prepeličjih, zelenih jajc, pa ostan-
ki pirhov, lupine, pretekle velike noči. Če pa se že odloči za barve, uporabi le naravne materiale, špi-načo, čebulo in podobno. Tehnika izdelave velikonočnih pirhov iz jajčnih lupinic, ki se je je Jožica Travnikar domislila prva, je sčasoma postala priljubljena tudi pri drugih, ki želijo domače razveseliti s tem izjemno lepim pirhom domačnosti. S to edinstveno tehniko je navdušila tudi priznanega slovenskega etnologa Janeza Bogataja, ki do nedavnega te tehnike ni poznal, da bi iz odpada nastali takšni pirhi in vzorci.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Jožica Ttavnikar je s svojo tehniko izdelave velikonočnih pirhov iz jajčnih lupinic navdušila tudi priznanega slovenskega etnologa Janeza Bogataja, ki te tehnike doslej še ni poznal.
Foto: SK
petek • 14. aprila 2017
Ljudje in dogodki
Štajerski	17
dim in njihovim interesom ter odgovornosti
mladini. Tudi občina Lenart si namreč prizadeva za certifikat Mladini prijazna občina, zato so se lotili priprave tega odloka, ki bo povezal vso mladino
Foto: MG
Zveze ŠKIS in predstavnica Študentskega kluba Slovenske gorice, mladini.
fizično in finančno pomagali pri uresničevanju le-teh, pa temu ni tako, ker ni skupne komunikacije in skupne povezave, kjer bi se lahko družili. Mladinski svet je odgovor na vse to, kot krovna organizacija mladih, ki ima sedež v občini Lenart. Takšna organiziranost mladih je pomembna ne samo za lokalno skupnost, temveč predstavlja prednost tudi v slovenskem in mednarodnem merilu, je izpostavila Iris Ambrož.
V pripravi je tudi že lokalni program za mladino. V mladinski svet in oblikovanje lokalnega programa bodo povabili vse mlade v občini, organizirane in neorganizirane, da bi prišli do predlogov o tem, kaj si mladi v občini želijo, je povedala svetnica Mojca Kram-berger, tudi predsednica Podeželske mladine. Teh je v Lenartu vedno več, več pa je tudi mladih družin. V okviru mladinskega centra bi lahko zagotovili počitni-
ške dejavnosti; oratorij, ki traja en teden in je odlično organiziran, je premalo, podporo mladim družinam, varstvo otrok, kreativne delavnice, aktivno preživljanje prostega časa, študentske čitalnice, podjetniški inkubator. Odlok o mladini je samo temelj vsega dela, ki mlade v Lenartu še čaka, je še dodala Mojca Kramberger.
Pomisleki o morebitnem političnem vpletanju
V odboru za družbene dejavnost, ki ga vodi Tilen Štefanec, so odlok podprli, z nekaterimi pomisleki oz. vprašanji o tem, kakšne bodo finančne posledice za javne finance, kakšna bo organiziranost mladinskega sveta, pri tem pa ni izostalo vprašanje politične „prevlade" nad njim, za katero pa upajo, da ne bo prišlo in da bo mladinski svet dejansko
združil vse mlade, da bo njihov glas prodrl do tistih, ki o stvareh odločajo. Podali so tudi nekaj pripomb, o katerih bodo odločali v drugi obravnavi odloka. Združevanje mladine v celoti podpira svetnik Saša Tomažič, nekoliko pa ga je zmotil zapis glede možnega vključevanja posameznih organiziranih skupin iz političnih strank. „Vemo, da se politične stranke ne združujejo, politične stranke si nasprotujejo, si mečejo polena pod noge, razen če imajo kakršnekoli resnične in poštene namene. To pa sem v svojem življenju doslej malokdaj doživel. Po mojih izkušnjah imajo resnične razdvajalne namene. Če je mogoče vključevanje po vseh drugih linijah, zakaj mora biti navedeno še, da so lahko iz političnih strank. Kljub pojasnilu, da je to tako zapisano v zakonu, dvomi ostajajo." Mojca Kramberger je pojasnila, da
trenutno v Lenartu ni nobenega organiziranega podmladka političnih strank. Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju in Zakon o mladinskih svetih nalagata demokratično delovanje do vseh mladinskih organizacij. „Ne želimo si politične participacije v mladinskih organizacijah, ker se mladini ni treba ukvarjati s politiko, ki smo je vajeni oz. jo poznamo. Ne smemo pa zapreti vrat nobenemu političnemu podmladku. Vsak član mladinskega sveta bo imel en glas. To je enako, kot če bi imeli kakšno društvo več."
Predvsem pa naj bi šlo za združevanje interesov mladih, za to, da lahko skupaj povezani nekaj uresničijo. Kljub nekaterim javno izraženim pomislekom je vseh 15 svetnikov podprlo Odlok o mladini v občini Lenart v prvi obravnavi.
MG
Gornja Radgona • Sejemski utrip se nadaljuje
■■ ■ ■ ■ ■ ■ ■■ ■ ™■ Prihajajo lovci in ribici
Po tridnevnem uvodnem letošnjem sejmu sodobne medicine Medical (6.-8. april) se sejemski utrip Pomurskega sejma v Gornji Radgoni nadaljuje z 10. mednarodnim sejmom lovstva in ribištva.
Ob njem pa bosta potekala še 4. mednarodni sejem aktivnosti in oddiha v naravi Naturo ter 4. mednarodna razstava sta-rodobnikov Avto-moto klasika. Sejemsko dogajanje v dneh od petka do nedelje (21.-23. april) so na tiskovni konferenci predstavili predsednik Pomurskega sejma Janez Erjavec, direktor Lovske zveze Slovenije (LZS) Srečko Žerjav, predsednik Ribiške zveze Slovenije (RZS) Miroslav Žaberl in predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja. Lovci in ribiči se bodo predstavili na okoli 9000 kvadratnih metrih razstavnih površin, sodelovalo pa bo 155 udeležencev, 45 iz tujine (Avstrija, Češka, Hrvaška, Italija, Madžarska, Slovaška, Srbija).
AGRA
Razstavni prostor starodobnih vozil bo obsegal kar 5000 kvadratnih metrov. Na sejmu bo na ogled in prodajo oprema za lovstvo, ribištvo in kinologijo, ob tem pa se bodo vsak dan predstavljale krovne stanovske organizacije - LZS, RZS, lovske organizacije iz tujine (Avstrija, Madžarska), Ribiška družina Radgona, Zavod za gozdove Slovenije, Strelska zveza Slovenije in številne druge. Na strokovnem področju bo LZS posvetovanje namenila slovenskemu stanju in upravljanju populacij divjadi v primerjavi s tujino, RZS pa bo med drugim prikazala tehniko lovljenja na suho in tehniko vezanja umetnih muh. Sejem Naturo bo povezoval ponudnike trajnostno usmerjene-
ga turizma in ljubitelje aktivnega preživljanja prostega časa v naravi. Obiskovalci bodo lahko dobili informacije in ideje za pohodniški ali kolesarski potep, planinsko ali tekaško turo ter podobno obliko rekreacije v naravi. Razstavni prostor sejma Naturo bo zavzemal okoli 1700 kvadratnih metrov površin, sodelovalo pa bo 130 razstavljavcev iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Na nekaterih stojnicah bo pripravljena tržnica, kjer bodo na voljo raznovrstni naravni prehranski, rokodelski in kozmetični izdelki, pa tudi različna olja in čaji. Sejem bo v petek ob 10. uri odprl kmetijski minister Dejan Židan.
NŠ
GREEN LOV RIBOLOV iNAium,
S
Na posnetku (z leve): Srečko Žerjav (LZS), Miroslav Žaberl (RZS), Janez Erjavec (PS), Peter Mišja (TZS)
Središče ob Dravi • Ob 63. občinskem prazniku
Zlata plaketa gasilskemu društvu
Občina Središče ob Dravi je minuli konec tedna ob 63. občinskem prazniku pripravila sklop prireditev, med drugim tudi osrednjo proslavo. Na slovesnosti je župan Jurij Borko zlato plaketo občine izročil PGD Središče ob Dravi.
V spomin na 11. april 1942, ko so bili v mariborskih zaporih ustreljeni štirje krajani, občina Središče ob Dravi praznuje svoj občinski praznik. Letos so obeležili že 63. občinski praznik, kar nedvomno priča o zavesti, domovinski pripadnosti in želji samostojno odločati o poti, ki vodi k razvoju in prepoznavnosti. V počastitev občinskega praznika so znova pripravili vrsto prireditev - od športnih, kulturnih do družabnih, še posebej slovesno pa je bilo na osrednji proslavi minulo soboto. Svečanost je odprla nepogrešljiva Godba na pihala Središče ob Dravi s slovensko himno. Množico zbranih je nagovoril prvi mož občine Središče ob Dravi Jurij Borko, ki se je v slavnostnem govoru ozrl na prehojeno pot in izpostavil največje dosežke občine, predvsem v za-
dnjem letu. Ob tem se je še zahvalil vsem občanom, društvom, občinski upravi in svetu ter drugim, ki so na kakršen koli način prispevali k razvoju občine.
Višek prireditve je bila podelitev občinskih priznanj najzaslužnejšim občanom. Priznanja občine so prejeli: Matilda Aleksič za aktivno delo v Turističnem društvu Središče ob Dravi, Marija Škorjanec za večletno aktivno delo v Društvu upokojencev Središče ob Dravi, Tea Žinko in Radovan Aleksič kot plesni par v Folklorni skupini Kulturnega društva Obrež za prizadevno delo ter Damjan Munda za aktivno in požrtvovalno delo v gasilstvu. Bronasto plaketo občine Središče ob Dravi so podelili Franju Žemljiču za dolgoletno požrtvovalno delo v Rekreacijskem društvu Stras, srebrno
plaketo Toniju Jelovici za 30 let aktivnega delovanja v gasilskih vrstah, zlato plaketo pa so ob 130-letnici neprekinjenega delovanja izročili Prostovoljnemu gasilskemu društvu Središče ob Dravi. Sledila je razglasitev rezultatov športnih tekmovanj za pokal Občine Središče ob Dravi.
Svečanost so obogatili s kulturnim programom, ki so ga zaradi odpovedi nastopa Big Band orkestra Slovenske vojske uspešno spletli domači izvajalci - središka godba, učenci Osnovne šole Središče ob Dravi in folklorna skupina Kulturnega društva Obrež, z izbranimi besedami pa ga je povezoval Peter Kirič.
Po končanem uradnem delu sta sledila skupno druženje in pogostitev v tamkajšnji telovadnici.
Monika Levanič
Foto: Arhiv Občine Središče ob Dravi
Letošnji dobitniki občinskih priznanj in plaket z županom Jurijem Borkom in občinsko tajnico Mileno Milosavljevič
Foto: NS
18 Štajerski
Nasveti
petek • 14. aprila 2017
Zdravstveni nasveti
Pomen in pravilna uporaba ustne vodice
Uporaba ustne vodice je v sodobnem času postala redni del vzdrževanja ustne higiene in služi kot dopolnilo ščetkanju in uporabi zobnih nitk ter ščetk za čiščenje medzobnih prostorov. Zavedati pa se je treba pomena pravilne uporabe ustne vodice, saj napačna uporaba nima želenega učinka.
Ustna vodica služi kot sredstvo za dezinfekcijo ust, pomaga pri slabem zadahu in pri nekaterih prinaša občutek svežine v ustih.
Prva omemba spiranja ust z različnimi zvarki sega v čas 2700 p. n. št. v kitajski in vzhodni medicini. Grki in Rimljani so si pripravljali mešanice kisa, olivnega olja, vina, raznih začimb in medu. Na začetku našega štetja in dalje pa so si usta spirali tudi z urinom. Uporaba ustekleničenega urina iz Portugalske naj bi bila tako popularna, da jo je cesar Neron celo obdavčil. Ustno vodico, kot jo poznamo sedaj, so začeli proizvajati
v 19. stoletju v mestu Dresden v Nemčiji.
Ustna vodica je raztopina aktivnih in neaktivnih delcev. Neaktivni delci so arome, konzervansi, barvila in nosilci, to je na primer alkohol. Alkohol ne služi kot sredstvo za uničenje bakterij temveč kot nosilec za aktivne učinkovine. Sestavine v ustni vodici delujejo antiseptično, protivnetno, proti slabemu zadahu in proti kariesu. Vodice vsebujejo tudi sredstva proti nastajanju zobnega plaka in površinske agense, ki zmanjšujejo krvavitev, delujejo tudi analgetič-no. Kot antiseptično sredstvo je
najpomembnejši klorheksidin in triclosan, proti kariesu pa učinkuje fluor.
Bakterije v ustih niso le na zobeh temveč so prisotne praktično na vseh površinah sluznice, veliko gojišče pa je tudi jezik. Ustna vodica je le pika na i pri izvajanju ustne higiene, mehansko čiščenje je še zmeraj potrebno.
Ustno vodico grgramo praviloma 20 s, nato jo izpljunemo in pomembno je, da po tem ne spiramo ust več z vodo, saj s tem speremo učinkovine s površin ustne sluznice, jezika in zob. Že sestavine ustne vodice se med
seboj lahko izničijo, zaradi različnih območjih delovanja, nekatere delujejo bolje v okolju z nižjim pH, nekatere v višjem, zato mora biti narejena pravilna formula, v kateri bodo učinkovine ohranile svoje pozitivne lastnosti. Še bolj pa se izključujejo med seboj sestavine zobne paste in ustne vodice. Natrijev-lauril-sulfat je najpogostejši sestavni del zobnih past, njegovi anionski delci pa deakti-virajo kationske delce nekaterih učinkovin ustne vodice. Zato je smiselno, da med čiščenjem zob in spiranjem ustne vodice poteče vsaj 1 ura.
Stranski učinki pri uporabi ustnih vodic so pogosti, najpogostejši so moteno okušanje, zabar-vanje zob in izsušenost ter občutek suhih ust. Številne raziskave dokazujejo povezavo alkohola z nastankom raka ustne votline, zato je priporočljivo, da kupujemo ustno vodico brez alkohola. Prav tako lahko zaradi alkohola pride do izsušitve ust, kar pa lahko še dodatno poslabša slab zadah. Zaradi klorheksidina pa rado prihaja do zabarvanja zob, nekateri proizvajalci že prodajajo ustne vodice s sistemom proti zabarva-nju. Treba jih je shranjevati stran
Foto: Črtomir Goznik
Jure Tihole, dr. dent. med.
od dosega otrok, saj so bili že večkrat opisani primeri zastrupitve.
Ustne vodice so odličen pripomoček za izboljšanje ustne higiene, so preproste za uporabo in relativno varne. Služijo naj kot dodatek k rednemu ščetkanju in nitkanju. Zdravi in lepi zobje niso naključje, so odraz dobre ustne higiene in discipline.
Jure Tihole, dr. dent. med., JZ Zdravstveni dom Ptuj, OE Zobozdravstvo
Pomagajmo si	.
Gremo taborit
Kot družina smo se redno udeleževali različnih seminarjev, organiziranih iz več društev. Ti večdnevni seminarji so nas zmeraj napolnili z pozitivno energijo, navdali so nas z upanjem v lepo, kakovostno prihodnost, spoznali smo veliko prijetnih in pozitivnih družin, z marsikaterimi smo postali tudi pravi prijatelji.
(kolikor pač noč sva prespali). Če sem se sredi noči odplazila v svojo posteljo, je deklič čez dve minuti priplezal za mano in me na ves glas spraševal, če ne morem spati. Čez dan mi ni uspelo niti na stranišče, ne da bi ji morala povedati kam grem. Za vsak slučaj se je naslonila na vrata, da ji ne bi ušla. Vsaka igra, vsako udejstvo-
Najbolj všečno pa je, da so te družine iz vseh koncev Slovenije in si lahko izmenjamo marsikatero izkušnjo ali novo informacijo, hkrati pa imamo zmeraj razlog za izlet. Od nekdaj so me zanimale psihološke teme, raziskovanje človeškega uma, medosebni odnosi. Prav na teh seminarjih smo spoznali tudi neprecenljive predavatelje, ki so znali stvari postaviti na pravo mesto. Še danes se veselim kakšnega predavanja kot majhen otrok nove igrače. Res pa je, da imam raje diskusije; torej
da predavatelj načne temo, o tej temi pa debatiramo vsi.
Nekaj let nazaj (Nastja še ni imela 7 let) je bilo na seminarju predavanje o osamosvajanju otrok s posebnimi potrebami ali kdaj jih izpustiti izpod svojih peruti. To je bila tema zame! Odločena, da tega gospoda, ki se na to očitno zelo spozna, izžamem do konca! Za menoj je bilo namreč večletno obdobje, da nisem več niti dihala sama ampak vzporedno z Nastjo. Do takrat še ni bilo noči, ki je ne bi skupaj prespali
Foto: Drugačnost
vanje, učenje, oblačenje, slačenje, osebna higiena; zmeraj sem morala biti zraven nje. Seveda sem to opravičevala tudi z njenim (ne) vidom in mi je bilo celo normalno, da se zaradi nje lahko tudi razpočim. Tukaj je bil še majhen sinek, ki je vse to potreboval zaradi njegove starosti, saj je komaj prikobacal iz plenic. Se pravi: vse to krat dva. Mislim, da ni potrebno razpredanje o tem, da sem bila psihično in fizično izmučena. Vendar je šlo. Če pogledam nazaj, je vse šlo tako, kot se spodobi. Zato so me tudi tako razveseljevali ti seminarji, ker sem spoznala, da nisem v tem sama, in če zmorejo druge mame, ki imajo še večje težave, zmorem tudi jaz.
Torej zaradi izmučenosti, spoznanja, da Nastjino vedenje že presega meje mojega potrpljenja, sem se odločila, da moramo nekako ukrepati. Po eni strani sem razumela, da me resnično potrebuje, da sva resnično pove-
zani; morda celo preveč, po drugi strani pa sem vedela, da takšna situacija, kot je, ne pelje v nič dobrega. Dokler sem še razumna in imam vse pod kontrolo, je treba nekaj spremeniti. Njena učiteljica mi je svetovala, naj jo pošljem na poletni tabor. Lepo te prosim! Kakšen tabor! Otrok bo dobil živčni zlom, že če jo dam na avtobus, kaj šele, da bi na neznani lokaciji prespala! In to sama, brez mame! Saj vendar nihče ne pozna njenih potreb in želja! Pa še slep otrok je, da ja ne bo videla, kje je in zakaj je tam, brez mame! Pa tako majhna, nebogljena. Kaj če se ji kaj zgodi? Ni govora.
En delček v meni, ne vem natanko kje, ali v možganih ali v srcu, pa si je močno želel, da bi Nastja za nekaj dni odšla na tabor. Da bi se lahko jaz naspala. Spočila. Nabrala nove energije. Sem egoistka?
Se nadaljuje ...
Romana Bošnik
Tačke in repki	.
Problematika prevelike telesne teže pri malih živalih
Debelost je težava, ki prizadene tudi živali in ne samo ljudi. V Veterinarski bolnici Ptuj ocenjujemo, da je med psi in mucami, ki redno obiskujejo našo Ambulanto za male živali, četrtina živali preveč rejenih, kar pomeni, da za 20 odstotkov in več presegajo svojo idealno telesno težo.
Kakor pri ljudeh je tudi pri živalih debelost velika grožnja zdravju. Debele živali se manj igrajo, manj se gibljejo, več počivajo, zraven tega imajo krajšo pričakovano življenjsko dobo. Pri predebelih psih in mucah se pogosteje pojavijo bolezni gibal, kot so bolezni sklepov in hrbtenice. Hitreje pride do pretrganja križnih kolenskih vezi. Pojavljajo se najrazličnejša še-panja zaradi obremenitve sklepov. Tudi fizična kondicija je pri predebelih živalih močno zmanjšana nasproti vrstnikom z normalno telesno težo. Pojavlja se povišan krvni tlak, katerega posledica je lahko popuščanje srca in bolezni ledvic. Za predebele živali so tvegani tudi kirurški posegi, saj so bistveno bolj občutljive na narkozo, tudi večja je možnost okužbe ran zaradi veliko podkožne maščobe. Problematika kožnih bolezni je izrazitejša pri predebelih živalih. Zelo so podvržene najrazličnejšim alergijam, srbenju, praskanju. Pogosteje se pojavljajo presnovne
bolezni, sladkorna bolezen, rakava obolenja, bolezni jeter in nekatera hormonalna obolenja.
Zaradi vsega zgoraj omenjenega je nujno, da začnemo z zmanjševanjem telesne teže, oziroma s hujšanjem predebele živali. Najbolje to storimo s sodelovanjem z veterinarjem, ki ima izkušnje s shuj-ševalnimi programi pri živalih. Ni primerno, da nenadoma zmanjšamo količino hrane na minimum, saj smo s tem zmanjšali tudi količino esencialnih aminokislin, ma-ščobnih kislin, vitaminov in mineralov. Zraven tega žival ne razume, zakaj naenkrat ne dobi več hrane in je zaradi tega vznemirjena, nervozna in glasno in jasno zahteva svoj obrok. Uporabimo lahko posebno dietno prehrano, ki je uravnotežena in ima manjšo kalorično vrednost, hkrati pa je še vedno polnovredna z vsemi hranilnimi snovmi. Te hrane ni v prosti prodaji, predpiše jo veterinar. Prenehati moramo s priboljški, ker so to dodatne kalorije. V kratkem bodo
na tržišču tudi tablete za zmanjševanje teka pri živalih.
Strategija izgube telesne teže pri živalih je podobna kot pri ljudeh. Težimo k temu, da je vnos kalorij manjši od porabe kalorij. Da lahko to uspešno počnemo, je
nujno, da omogočimo živali čim več gibanja. Pri psih je enostavno, saj lahko hodimo, tečemo, se igramo z metanjem predmetov, ki nam jih kužek veselo prinaša nazaj. Večji izziv je v gibanje spraviti muco, za kar moramo imeti precej
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiral-nik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
volje in iznajdljivosti. Najbolje je, da za muco najdemo igračko, ki jo spravi v gibanje. Tako se z muco večkrat na dan poigramo za 5 do 10 minut.
Zelo pomembno je nadzorovanje napredka pri hujšanju živali. Kontrola pri veterinarju je potrebna na 2 do 3 tedne in glede na rezultate bo veterinar prilagodil shujševalni program. Če ni napredka pri izgubi telesne teže kljub manjšim obrokom in večji aktivnosti živali, je treba preveriti ščitnične hormone v krvi živali, saj ti zelo regulirajo metabolizem maščob.
Foto: Črtomir Goznik
Emil Senčar, dr. vet. med.
Če imate hišnega ljubljenčka s preveliko telesno težo, se posvetujte z veterinarjem o shujševal-nem programu in z upoštevanjem navodil boste v hujšanju uspešni. Svojemu kosmatinčku boste v veliki meri izboljšali kakovost življenja, povečali vitalnost in ga ohranili zdravega tudi v pozni starosti.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Foto: osebni arhiv
petek • 14. aprila 2Q17
Za kratek čas
Štajerski	1S
SESTAVIL
EDI KLASINC
ČEŠKA ZNAMKA AVTOMOBILOV
OMEJEN ČLOVEK, TEPEC (NAR.)
BOKSARSKI UDAREC OD STRANI
ODDIH, POČITEK, PAVZA
ZAPISOVALEC
ZVOKA, FONOGRAF
HRVAŠKA PEVKA ŠTEFOK
VODNA GLADINA
AJDOVA SLAMA, AJDOVKA
PTUJSKA PEVKA
PREBIVALEC NEVERK
FRANCOSKA PLESALKA IN IGRALKA (LUDMILLA)
SLIKOVIT TRG NA KOZJANSKEM
LUKA NA HONŠUJU
NEBESNI SVOD
SANKAČ (MARIO)
CVRTNIK, CVRTNJAK
OPOREČNIK
DODATEK, DOSTAVEK
KRČEVITA JEZA
VAS OB ŠČAVNICI
NAŠA GORA
VAS V POLJ. DOLINI
ROMULOV BRAT
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA CARRERE
DALJŠE KROKANJE
NEMŠKA LUKA
NAŠ KITARIST IN PEVEC (BOJAN)
MODEL VW
NIZOZEM. NOGOMETAŠ HAAN
EVA EBNER
LUKA NA KJUŠUJU
ZORAN DIDEK
KANADSKI PIANIST
SOVJETSKI TELOVADEC
AM. PISEC
DROG NA VOZU SENA
ZADNJA PLAT
BOGASTVO GOZDOV
NASA KIPARKA (NIVEA)
NEMŠKO BELO VINO
KRAJ PRI ADLEŠIČIH
EDVARD KOCBEK
TONE PAVČEK
GRŠKA BOGINJA MIRU
ALUMINIJEV SILIKAT
NASIČEN OGLJIKOVODIK
VAS PRI CERKNICI
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA (MERYL)
POLOŽAJ V JOGI
UGANKARSKI SLOVARČEK: AŠOT = armenski šahovski velemojster Anastasjan, BAČNE = naselje v Poljanski dolini, BENDER = daljše krokanje, DRAVH = gora nad Zgornjo Sorico, GRABONOŠ = naselje ob Ščavnici, KIANIT = aluminijev silikat, PFITZNER = nemški skladatelj (Hans), RADLEK = naselje pri Cerknici, UBE = luka na japonskem otoku Honšuju.
'vnvsv 'd33dis 'vmava 'nvjjo 'iinvivi 'enehte 'ionii/\i
'dENdEVI '3IZ3N 'ddO 'A33VVI1 'NI1WI 'QZ '33 '30dl 'd3QN3a 'VI! 'HAVdO 'SONOaVdD 'V1HI '33~IVrdVA09n 'VZ31ldJ 'lN3IAIVIAIdld 'VQ3dSaOd '9NVd3IAina '10SV 'VVHAlOd 'NlOd! 'VOOVIS :ouABJopoA 3MNVZIHM 3! A3IIS3H
Sela, Videm • 2. blagoslov motoristov in motorjev
Zbralo se je več kot 100 motoristov
Pri sv. Družini so se v nedeljo, 2. aprila, zbrali številni lastniki jeklenih konjičkov, ki so k blagoslovu pripeljali svoje motorje, mopede, skuterje, štirikolesnike, motorna kolesa za motokros, veliko pa je bilo tudi oldtajmerjev. Podobni blagoslovi že vrsto let potekajo po različnih krajih po Sloveniji, najmnožičnejši je vseslovenski v Mirni Peči, letošnji blagoslov na Selih pa je bil drugi. Motoriste in njihove jeklene konjičke je blagoslovil p. Jože Petek.
Ideja o blagoslovu motorjev na Selih se je porodila lani, letos pa je zgodba že dobila nadaljevanje. Pod organizacijo letošnjega dogodka so se podpisali trije motoristi iz Lancove vasi: Primož Flos, Edvard Jurgec in Gregor Potočnik. V sončnem nedeljskem dopoldnevu se je okrog cerkve
na Selih zbralo več kot 100 motoristov, med njimi je bilo tudi kar nekaj mladih motoristov in mo-tokrosistov, številne poglede pa so pritegnili tudi nekateri zares všečni starodobniki. Motoristi so se pri blagoslovu priporočili, da bi bili njihovi kilometri varni in brez nezgod ter da bi se srečno
vrnili z vsake poti. Veliko pa lahko motoristi za svojo varnost naredijo tudi sami z upoštevanjem cestnoprometnih predpisov, uporabo zaščitne čelade in obleke ter s preudarnim ravnanjem v prometu. Blagoslov motoristov, njihovih sopotnikov in motorjev je opravil p. Jože Petek; vsake-
mu je segel v roko in mu zaželel predvsem »varno in srečno ra-jžo«. V spomin na drugi blagoslov motorjev na Selih so vsi prejeli spominsko nalepko, organizatorji pa so po končanem obredu poskrbeli še za družabno srečanje s pogostitvijo.
Petra Krajnc
Foto: Primož Flos
Pred novo motoristično sezono se je na Selih pri blagoslovu zbralo več kot 100 motoristov.
Ptuj • Velikonočna razstava TD Ptuj
Na ogled tudi veliko ptujsko jajce
V nakupovalnem središču Qlandia na Ptuju je od 7. do 17. aprila na ogled velikonočna razstava TD Ptuj, ki jo je društvo v prejšnjih letih, vse od leta 2003, postavljalo v starem mestnem jedru.
Na njej z velikonočnimi izdelki za dom in praznično mizo sodelujejo članice ustvarjalnih delavnic društva Optimisti Ptuj pod vodstvom mentorice Než-ke Belca, Turistično društvo Središče, zasebni vrtec Vilinski gaj Ptuj ter veliki in mali Vrtca Sonček pri OŠ Videm z enotama Mavrica Leskovec in Zvezdice Sela, skupaj s strokovnimi sodelavkami.
TD Ptuj pa je na ogled postavilo veliko ptujsko jajce, ki ga je poslikal Toni Hamler. Letos je društvo naredilo prostor v starem mestnem jedru vsem tistim, ki ga oživljajo zgolj z besedami.
MG
Foto: Črtomir Goznik
20 Štajerski
Doma in po svetu
petek • 14. aprila 2017
Piše: Dani Zorko • Spet na Bližnji vzhod - 3. del
Na štop
Wadi Rum predstavlja eno najbolj slikovitih puščav, ki so pogojno dostopne za ljudi, ljudje pa se tja odpravljajo na nekajurne izlete s terenci ali pa se odločajo za nočitve v šotorih. Jaz sem si tu že prej rezerviral dve nočitvi, zato sem ta dan pač nekako moral priti do tja.
Poti je bilo morda skupaj za kakšne tri ure, težava pa je bila v tem, da je bil petek, kar pri njih predstavlja našo nedeljo, o javnem prevozu pa ne duha ne sluha. Malce sem za prevoz tipal pri taksistih, ki so v arabskem svetu zelo fleksibilni, a je bila cena malce previsoka, zato sem se po kratkem ogledu karte odločil kar za štop. Verjeli ali ne, nekateri ljudje v teh predelih ne uporabljajo javnega prevoza in sploh ne vedo, ali kje vozi kakšen kombi ali avtobus v nek kraj. Sprva sem mislil, da pač tujcu nočejo dajati informacij, na koncu pa sem ugotovil, da nekaterih stvari pač res ne vedo.
Po kakšni uri hoje sem prispel do točke, kjer se je ulica širila v dvopasovnico in kjer sta dva v turbanih že molila prst na cesto. In takoj jima je nekdo ustavil. Jaz sem bil sprva skeptičen do tega načina transporta, a se je kar nekaj ljudi ustavilo, vendar niso šli daleč. Pri meni je bila situacija, da sem se moral najprej peljati po hitri cesti skoraj sto kilometrov do nekega odcepa, ki vodi še do enega križišča za puščavo.
Najprej mi je ustavila skupina petih študentov, ki so me natla-čili zraven, kupili pa so mi še kavo in prigrizek, v že omenjenem križišču pa nisem utegnil iti niti na malo potrebo, ko mi je že ustavila neka mlada družini-ca, ki me je potem pustila nekaj metrov pred puščavo, v varstvu policijske kontrole. Kontrolirajo namreč vstope v puščavo in varujejo pred morebitnimi kriminalnimi dejanji. Med vožnjo sem sicer že kontaktiral mojega gostitelja, ki mi je obljubil prevoz od tam, vendar sem ga moral čakati skoraj eno uro. Policisti so si dali kar veliko opravka z mano, vendar nič službenega. Seveda niso znali nobenega jezika, povedali pa smo si vse o nogometu in politiki. Vmes sem nekje zinil, da je Obama moj kolega in malo je manjkalo, da bi me od samega
Wadi Rum vasica sredi puščave
veselja kar sami odpeljali v puščavo.
Medtem je s terencem prispel Murad, brat od mojega gostitelja Mohameda, ki me je odpeljal do vstopne točke, kjer se plača vstopna taksa v puščavo. Ni mi je bilo treba plačati, ker sem si že doma priskrbel listino, imenovano 'Jordanpass', ki služi kot viza in vstopnica za veliko znamenitosti v Jordaniji hkrati. Ta listina ima svojo kodo, prihrani pa ti lahko lepe denarce pri vstopninah na določena območja, predvsem v Petro, o kateri bo več govora v nadaljevanjih. No, Murad me je odpeljal do Mohamedove hiše v vasici Wadi Rum, kjer mi je šefe malo povedal o bivanju v puščavi, nato pa sem dobil še osebnega šoferja za v puščavo do tabora.
Ta vasica izgleda zelo polovičarsko, saj je zelo malo stvari dograjenih, cesta je na četrt asfaltirana, okrog po ulicah pa se
sprehaja živina, ki si išče zelenje. S šoferjem sva se odpravila do lokalne trgovinice, kjer sem se oskrbel z nekaj hrane in pijače. V avtu sem imel šipo popisano in privezano na vrata, pa tudi sicer je terenec deloval zelo asketsko in pomanjkljivo. Moj sum se je potrdil, ko sva hotela oditi izpred trgovine in avto ni več hotel vž-gati. V stilu izkušenega mehanika sva poznavalsko zrla v motor, dokler se nisem spomnil starega pravila samoukov, da je vedno treba najprej spihati svečke na motorju. To je velikokrat delovalo na naših mopedih, ko smo še bandali naokrog, in glej ga zlom-ka, delovalo je tudi tokrat. Saj če bi možakar uporabil na motorju vsaj nekaj plastičnih pokrovov za zaščito proti prahu, bi bila vsa ta medigra odveč.
Pri vožnji skozi peščeno puščavo je treba malce izpustiti zrak iz gum, da je naležna povr-
šina širša in se avto ne pogreza. Nekih standardnih poti in cest tu pravzaprav ni, tako da šoferji vozijo kar po občutku med skalnatimi skulpturami, ki služijo za orientacijo. Wadi Rum ni tipična peščena puščava z neskončnim pogledom, kot si morda predstavljamo Saharo, ampak gre za puščavo s skalnatimi masivi in rdečim peskom, ki po slabi uri vožnje začne prevzemati belo barvo in označuje najbolj divje in oddaljene predele.
Po poti sva srečevala skupine kamel, ki jih lastniki vsak teden enkrat zberejo in preštevajo, drugače pa jih največkrat uporabljajo za kamelje dirke. Baje se v tem 'športu', ki pri nas ni preveč znan, obračajo lepi denarci. Z avtom sva se še nekajkrat zakopala v pesek, zato sem bil kar vesel, ko sva prispela v tabor. Še malo, pa bi šoferja zamenjal za kamelo ...
OVEN (21.3. - 20.4.)
Ujeti boste v primež preteklosti. Zadeve se ne bodo premaknile toliko časa, dokler ne boste poiskali rešitve. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč na delovnem mestu. Bodite premišljeni in pomembne podatke preverite večkrat - tako ne bo prišlo do zmote. V ljubezni bo čas za prijetnosti in romantiko.
¿BIK
(21.4. - 20.5.)
Razmislili boste o tistem, na kar ste lahko ponosni. Cas bo v osnovi namenjen kreativnosti in ustvarjalni energiji. Sledili boste svojim sanjam in naredili tudi prerez, kdo vašo pomoč potrebuje. Ljubezenska sreča bo bolj namenjena samskim. Nekaj previdnosti ne bo odveč na delovnem mestu.
DVOJČKA
(21.5. - 20.6.)
Popaziti boste morali na svoje zdravje. To pomeni, da se morate bolj zavzeto lotiti zdravega načina življenja. Obdobje bo neugodno za nove začetke in prijeme. Preteklost vam bo bogata učiteljica. Zaupnika in učitelja boste našli v srčnem izvoljencu. Odprli boste svoje srce in zaupali.
<C> rak
(21.6. - 22.7.)
Ojačalo se bo notranje hrepenenje. Pričakovati je obdobje ustvarjalnosti in darežljivost. Na delovnem mestu se boste lotili opravil, s katerimi ste odlašali. Odkrili boste določene zanimivosti. Teden, ki je pred vami, je namenjen tudi prijateljstvu in prijetnim pogovo-

TEHTNICA
(23.9. - 23.10.)
Privlačile vas bodo skrivnosti. Naredili boste prerez in tako ugotovili, kaj boste morali še spremeniti. Vsekakor vam bo blizu svet duhovnosti in ezoteričnih zako- '
nitosti. V ljubezni boste hrepeneli po pogovoru. Sledi čas službenih projektov in dogovarjanj. Srečen dan: petek.
ŠKORPIJON H
(24.10. - 22.11.)
Sprostili se boste v okrilju doma. Življenje vam bo ponudilo dovolj možnosti za sprostitev. Na delovnem mestu boste ujeti v obveznosti in dokončati boste mo- O rali zastavljene projekte. Zanimivo in poučno bo v ljubezni. Zdi se, da boste v tem obdobju nekoliko bolj a kritiko.
STRELEC r/ (23.11. - 21.12.)
Nadvse pomembno bo, o energijo znali usmeriti. Določite si zastavljene naloge in od omenjenega ne odstopajte. Vsekakor boste potrebovali dovolj pri- O ložnosti in kreativnosti v ljubezni. Služba: čeprav bo naporno, boste dosegli tisto, kar vam je blizu. Beseda ni konj.
R
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) S
ÍV'
dela in delovnih obveznosti. Raziskovali boste novosti in sledili svojim sanjam. Odprle se vam bodo tudi nove poti in priložnosti. Nakazano je, da boste oddajali magnetično energijo in s tem privabljali ljudi, ki vam lahko pomagajo. Romantika bo ključ us
K
m^ , LEV
T/9r (23.7. - 22.8.)
Pričakovati je čas, v katerem boste delali analizo. Odločali se boste na premišljen način. Seveda boste iskali odgovore na svoja vprašanja. Ugodno bo, da se ukvarjate s tistim, kar vas veseli. Kocke usode se bodo zasukale v vaš korist na delov-
CgAj VODNAR
Jfy (21. 1. -18. 2.)
Obiskala vas bo vila sreče. Daleč v ospredju bo trma. Pravilno bo, da boste povedali svoje mnenje in vendarle si boste morali pred tem postaviti meje. Cveteli boste v ljubezni in svoje občutke izražali kreativno. Ljudje, ki bodo prihajali v vaše življenje, vam bodo učitelji.
m&l ribi
(19.2. - 20.3.)
VODNAR
nem mestu. smerokaze življenja.
Ik DEVICA
J§ (23.8. - 22.9.)
Dobre iztočnice vas čakajo v pogledu denarja. Znali boste analizirati stvari in zložili jih boste po predalčkih. Vaši prijatelji, znanci in bližnji bodo deležni prijetnih in vzpodbudnih nasvetov. Naredili boste tiste zadeve v komunikaciji, s katerimi ste odlašali. Življenjska energija bo nihala.
O
P
prinaša po- ( sebna sporočila. Odločno boste stopili naprej po svoji poti. Na delovnem mestu ne boste smeli spregledati smerokazov. Dobro vam bo služila intuicija. Raziskovali boste duhovna obzorja in sledili ezoteričnim resnicam. Tišina bo naravna oblika
Foto: Dani Zorko
Prostor za piknik ob točki za avtoštop
Iz sveta • Hrvaška
Odprli največjo trgovino s poceni hrano
V Zagrebu so odprli največji hrvaški »food outlet«, v katerem na 350 kvadratnih metrih ponujajo hrano, ki je od 50 do 90 odstotkov cenejša kot v drugih trgovinah z živili. Na policah samopostrežne prodajalne Žabac so izdelki, ki predstavljajo presežek v tovarnah, ki imajo poškodovano embalažo ali so pred potekom roka uporabe.
Medtem ko je največja hrvaška trgovska veriga Konzum v krizi in ima težave z dobavitelji, nova zagrebška trgovina s poceni hrano ne more sproti polniti polic.
Mnogi Zagrebčani so pohiteli po nakupih v novo trgovino s poceni hrano, ki so jo odprli v bližini ene mestnih tržnic v širšem centru mesta prejšnji ponedeljek. Obiskovalci so se prepričali, da je za nekaj deset kun možno kupiti veliko več hrane kot v drugih trgovinah z živili. Nekateri so zadovoljno novinarjem kazali polne vrečke, v ka-
Foto: agobiz.si
terih so bili olje, čokolada, marmelada, klobasa, začimbe, testenine, juhe, čaji, kis in mnogi drugi izdelki znanih blagovnih znamk, ki so jih kupili za "drobiž". Mešana moka za palačinke je bila v začetku tedna najcenejša. Kilogram so prodajali po 10 lip (1,3 centa), medtem ko je s polic med prvimi izginila cedevita.
Gre za start up podjetje, ki je prvo majhno trgovino s poceni hrano odprlo lansko jesen v središču Zagreba. Kot so pojasnili, na Hrvaškem letno propade 400.000 ton hrane. Poudarili so, da od proizvajalcev kupujejo presežke, izdelke, ki bi sicer končali v smeteh zaradi neustreznega pakiranja, ter izdelke pred potekom uporabe.
Lastniki so povedali, da na nekaterih izdelkih nimajo zaslužka, medtem ko dobiček ustvarjajo z množično prodajo. Poleg hrane po zelo ugodnih cenah ponujajo tudi čistila in izdelke za osebno higieno. (sta)
petek • 14. aprila 2017
Naši bralci pišejo
Štajerski	21
Gorišnica • Praznik vrtca
Čaroben gozd pravljičnih junakov
Zadnji četrtek v marcu smo v Vrtcu Gorišnica pripravili osrednjo prireditev vrtca z naslovom Čaroben gozd pravljičnih junakov.
Pravljice so pomemben dejavnik v otrokovem razvoju, saj pripomorejo k boljšemu razumevanju jezika in branju. Otroka pa popeljejo v svet po meri njegove domišljije.
Vsaka skupina si je izbrala pravljico. Pravljico so prebrali, se o njej pogovorili, se z njo poigrali, izbrali glasbo, pripravili kostume in jo na koncu tudi uprizorili na svoj edinstven način. V pravljicah je vse mogoče, v njih se lahko spremenimo, v karkoli želimo. Otroci Vrtca Gorišni-ca so se spremenili v prave pravljične junake. Tako smo
Videm • Slovesna cvetna nedelja
Pasijon na prostem v Vidovi fari
Na cvetno nedeljo, 9. aprila, je bilo pred župniščem sv. Vida nadvse slovesno. Pater Janez Ferlež je najprej opravil slovesen blagoslov presmecev, potem je sledil igrani Kristusov pasijon na prostem.
Sodelujočih v predstavi je bilo na dan dogodka 100 (otroci, mladina, odrasli, pater, člani KTD Klopotec So-viče-Dravci in drugi). Z oljčnimi vejicami in presmeci so pozdravljali Jezusa: „Hozana Davidovemu sinu! Blagoslo-
vljen, ki prihaja v Gospodovem imenu! Hozana na višavah!"
Vse pohvale Jožefu Kozelu in celotni videmski ekipi za idejo in izvedbo pasijona na prostem.
TM
Dornava • Otroci iz vrtca sodelovali na natečaju
lahko na odru videli Vidka in ovčice, račke in grdega račka, Sneguljčico in palčke, zvezdice Zaspanke, mačke Murije in Mace, deklico z dežnikom, kuharje, čebelico Majo, Vilija in njune prijatelje in Rdeče kapice in volkove. Zvrstilo se je kar devet različnih pravljic, s katerimi so nam otroci pričarali čudovit večer, poln prijetne glasbe in plesa.
Za organizacijo prireditve sta poskrbeli vzgojiteljici Tanja Majerič in Aleksandra Bra-čič Emeršič.
Aleksandra Bračič Emeršič
Prijateljstvo, kaj je to?
Otroci Vrtca Dornava, skupini Sončki in Pikapolonice, smo sodelovali v natečaju Spodbujajmo prijateljstvo, ki je potekal od oktobra do marca. Otroci so preko pogovora, igre spoznavali, raziskovali, ugotavljali, kaj je prijateljstvo, kdo je prijatelj. Prišli so do zanimivih spoznanj.
Obe skupini sta likovno ustvarjali na temo prijateljstva in osvojili priznanje za 2. mesto v natečaju. Udeležili smo se zaključne prireditve, ki je potekala 31. 3. 2017 v BTC-ju v Murski Soboti. V kulturnem programu smo se predstavili s plesno in pevsko točko.
Razmišljanja otrok: Prijatelji so prijazni drug do drugega, si pomagajo, se skupaj igrajo, si povedo skrivnosti, skupaj plešejo, prepevajo, ustvarjajo ... In še in še ... se je porajalo v majhnih glavah naših najmlajših.
Janja Čuš Kodrič
Foto: TM
Foto: ABE
Foto: JCK
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado.
Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem StCLJCTSki TEDNIH vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in	RADIOPTUJ
se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto.	Vik^ 89.8.98.2.104,3
POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE SPLAČA! Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli PRIROČEN HLADILNI NAHRBTNIK.
Hladilni nahrbtnik bo zagotovo postal vaš zvesti spremljevalec na piknikih, plaži in pohodih v naravi. Pijačo in hrano bo ohranjal hladno in svežo, prvi časopis Po-dravja - Štajerski tednik - pa bo poskrbel za prvovrstne in vedno vroče vsebine. Odločite se za pravo poletno kombinacijo.
NAROČILNICA ZA Štajerski
č>taiersRi
TEDNIK
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon:_
Datum naročila: Podpis: _
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bii/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici.
v	v	______j .	'—, '* S'
S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI
20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti
vsak petek prejmete TV-prilogo TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma
20-odstotni popust pri naročilu malih^glasov v Štajerskem tedniku
RADIO TEDNIK Ptuj, d . .. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
\
•	Avtobus zvestobe (izbrani izleti p^ug*
•	praktična darila za nove in obstoječe naročnike
•	ekskluzivne kupone ugodnosti za obstoječe naročnike
POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLA
www.tednik.si
tednik@tednik.si
22 Štajerski FEDNIK
Poslovna in druga sporočila
torek • 11. aprila 2017
ZNAMKA LETNIK CENA			OPR.	BARVA
ALFA ROMEO GIULIETTA 1.6JTD	2013	12.290	ŠPORT, ODLIČEN,USNJE	BELA
CITROEN C4FURI0	2012	8.790	I.LAST., REDNO SERV.	RDEČA
FORD B-MAX 1.6 TDCI-DIESEL	2014	11.990	I.LAST., ODLIČEN	KOV MODRA
FORD C-MAX 1.6 TREND	2008	5.890	I.LAST., REDNI SERV.	KOV. T. SIVA
FORD FOCUS 1.6TDCI,TITANIUM	2013	11.990	ODLIČEN, 2.LAST., TRAJNIK	KOV RUMENA
FORD GALAXY 2.0 TDCI TITANIUM	2011	15.990	7 SEDEŽEV, ODLIČEN	KOV SREBRNA
FORD KUGA 2.0 TDCI TREND	2011	13.480	ODLIČEN, I.LASt.	KOV. SREBRNA
FORD RANGER 2.2 TDCI XLT 4X4	2013	22.900	SAMO 47.129KM, ODLIČEN	KOV SREBRNA
FORDS-MAX 2.0 TDCI TITANIUM	2007	7.990	ODLIČEN, DRUŽINSKI AVTO	K0V.B0RD0RD.
HONDA CIVIC 1.4 SPORT	2012	11.790	I.LAST., ODLIČEN,	RDEČA
HYUNDAI ELANTRA 1.6 MPI LIFE	2012	9.990	ODLIČEN, SAMO 41.800KM	KOV SREBRNA
OPEL CORSA 1.4	2012	7.990	I.LAST., 4.3875 KM	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 207 TRENDY 1.4	2010	5.490	ODLIČEN, SAMO 81.976	KOV. T. SIVA
SEAT CORDOBA 1.4 TDI reference	2006	3.250	SERV.KNJIGA, ODLIČEN	KOV. ZLATA
VW EOS CABRIOLET 1.6 FSI	2007	7.900	ODLIČEN, VINJETA, TRAJNIK	KOV. T. SIVA
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr				
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
NOVO! NOVO!
KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET.
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cena Oprema Barva
RENAULT SCENIC 1.5 DCIDYNAMIQUE GRAND	2005	2.650,00 €	7 SEDEŽEV
RENAULT CLI01.216V STORIA	2006	2.890,00 €	KLIMA
SSANGYONG KYRON 2.7DAVT. XDIAWD	2008	6.500,00 €	SERV. KNJIGA
RENAULT MEGANE1.616V PRIVILEGE LUX GT	2006	3.690,00 €	SERV. KNJIGA
RENAULT CLI01.416V EXPRESSION	2006	3.790,00 €	SERV. KNJIGA
SEAT ALHAMBRA 1.9TDI STYLANCE	2006	5.900,00€	7 SEDEŽEV
ŠKODA RAPID 1.4TDI AMBITION	2015	12.800,00€	PRVILAST.
VOLKSWAGEN GOLF 1.9TDI TRENDLINE	2006	6.350,00 €	SERV. KNJIGA
KIACEED 1.6 CRDISWLX URBAN	2012	9.480,00 €	PRVILAST.
ŠKODA YETI 2.0TDI 4X4 DPF AMBITION	2010	7.850,00 €	SERV. KNJIGA
PEUGEOT 4071.6 HDI SPORT LOOK SW	2007	4.450,00 £	PRVILAST.
OPEL ASTRA 1.616V NJ0Y	2009	4.990,00 C	PRVILAST.
PEUGEOT 207 1.4 VTIMILLESIM 200 SW	2011	6.190,00€	PRVILAST.
PEUGEOT 2071.4 SWTRENDY	2008	4.890,00 €	SERV. KNJIGA
RENAULTTWING01.2	2003	1.590,00 C	PRVILAST.
OPEL CORSA 1,216V ENJOY	2007	4.600,00 €	PRVILAST.
RENAULTTWING01.2 ELAN	2008	3.790,00€	PRVILAST.
PEUGEOT 2061.4 STYLE BREAK	2007	3.090,00 €	PRVILAST.
VOLKSWAGEN GOLF PLUS 1.6TDI COMFORTLINE 2010	9.900,00 €	SERV. KNJIGA
PEUGEOT 30081.6 HDI PREMIUUM	2010	9.600,00 €	SERV. KNJIGA
KOV. SV. MODRA RDEČA KOV. SIVA KOV. SIVA KOV. ZLATA KOV. ČRNA RDEČA
BELA
KOV. SIVA KOV. SREBRNA
ZELENA KOV. ZLATA KOV. MODRA
KOV. SREBRNA BELA PERLA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
7NAMKA
LETNIK CENA, OPR.
RARX/A
ALFA R0ME0 GIULIETTA 1.6JTD	2013
CITROEN C4FURI0	2012
FORD B-MAX 1.6 TDCI-DIESEL	2014
FORD C-MAX 1.6 TREND	2008
FORD FOCUS 1.6TDCI,TITANIUM	2013
FORD GALAXY 2.0 TDCI TITANIUM	2011
FORD KUGA 2.0 TDCI TREND	2011
FORD RANGER 2.2 TDCI XLT 4X4	2013
FORDS-MAX 2.0 TDCI TITANIUM	2007
HONDA CIVIC 1.4 SPORT	2012
HYUNDAI ELANTRA 1.6 MPI LIFE	2012
OPEL C0RSA 1.4	2012
PEUGEOT 207 TRENDY 1.4	2010
SEAT CORDOBA 1.4 TDI reference	2006
VW FflS HARRini FT 1 fi FSI	90(17
12.290	SP0RT, ODLIČEN,USNJE	BELA
8.790	1.LAST., REDNO SERV.	RDEČA
11.990	1.LAST., ODLIČEN	KOV. MODRA
5.890	1.LAST., REDNI SERV.	KOV. T. SIVA
11.990	ODLIČEN, 2.LAST., TRAJNIK	KOV RUMENA
15.990	7 SEDEŽEV, ODLIČEN	KOV SREBRNA
13.480	ODLIČEN, I.LASt.	KOV. SREBRNA
22.900	SAMO 47.129KM, ODLIČEN	KOV. SREBRNA
7.990	ODLIČEN, DRUŽINSKI AVTO	K0V.B0RD0RD.
11.790	I.LAST., ODLIČEN,	RDEČA
9.990	ODLIČEN, SAMO 41.800KM	KOV SREBRNA
7.990	I.LAST., 4.3875 KM	KOV. SREBRNA
5.490	ODLIČEN, SAMO 81.976	KOV. T. SIVA
3.250	SERV.KNJIGA, ODLIČEN	KOV. ZLATA
790(1	ODLIČEN VINJFTA TRAJNIK KOV T SIVA
[ TOP'./AVTOMOBILI
VOZILA Z GARANCIJO
Hajdoše 22,2288 Hajdina i	(ob glavni cesti
I	Ptuj - Maribor),
GSM: 031 341 092 041 500 760

ZNAMKA
LETNIK CENA« OPREMA BARVA
BMW 520 D KARAVAN VW SHARAN 2.0 TDI SSANYONG KYRON VWTOURAN 1.9 TDI BMW 525 LIMUZINA IVECO DAILY 17M2 PEUGEOT 508 1.6 HDI SEAT LEON 1.9 TDI NISSAN JUKE 1.5 DCI BMW 520
FORD GALAXY 2.0 TDCi PEUGEOT 508 2.0 HYBRID
2008 2014 2006
2009 2004 2006 2012
2010
2014
2015 2014 2013
7.990 22.990 4.290 8.990 5.990 5.990 10.900 8.990 12.990 33.990 13.900 13.990
ODLIČEN
ODLIČEN
ODLIČEN
ODLIČEN
LIMUZINA
ODLIČEN
LIMUZINA
ODLIČEN
ODLIČEN
KOT NOV
DOBRO OHRAN.
ODLIČEN
TEMNO MODRA
SREBRNA
SREBRNA
SREBRNA
ČRNA
SV.RUMENA BELA SREBRNA SIVA
SREBRNA SREBRNA ČRNA
O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA
(DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA
LETNIK CENA« OPR.
,	2013
BMW 118 DM-PAKET	2013
BMW 320D COUPE LCI	2012
BMW SERIE 320XD	2014
CHEVROLET AVE01,4	2009 CITROEN C4 GRAND PICASS01,6 HDI AVT.KLIMA 2012
CITROEN C4 PICASSO	2012
FORD C-MAX 1,6 TDCI	2014
HONDA CMC 1,41 LS KLIMA	2003
MERCEDES BENZ B 200	2013
OPEL ASTRA SW 1,7 C0SM0	2012
OPEL INSIGNIA 2.0 CDTI USNJE	2011
OPEL TIGRA 1,4	2005
PASSAT 2,0 TDI	2007
VW PASSAT 1,2 TDI	2008
VW PASSAT 1,6 TDI BLUE MOTION NÄVI	2013
VW TIGUAN 2,0 TDI	2011
Vso zalogo vozil	najdete na
VEČ BARV
BELI
16.990	1. LAST., ODLIČEN
14.990	1. LAST., ODLIČEN
16.490	1. LAST, ODLIČEN
17.990	1. LAST., AUT.
2.790	2. LAST, SLOV
7.990	1. LAST.
7.890	1. LAST.
11.490	1. LAST.
I.799	ZELO UGODEN 15.990	LEPO OHRANJEN 9.490	1 .LAST. 8.980	1 .LAST., ODLIČEN 3.990	TWIN TOP 5.490	SLO 7.490	1 .LAST., XENON
II.490	LEPO OHRANJEN, I.LAST. SREBRNA 14.990	1. LAST, SLOV. SREBRNA
i: www.topavtomobili.si
BELI
KOV. SV. MODRA ČRNA SREBRNA SIVA
SREBRNA
ČRNA
ČRNA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ
Prireditvenik
Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj, e-mail: avtomobili.profi@gmail.com
08:00 Da rt vrtca GoriSnica 05:00 Oddaja iz Slovenskih goric 10:30 Utrip iz Ormoža 11:40 Polka in Majolka 12:40 Ujemi sanje 14:10 Video slrani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 16:00 Oddaja iz Slovenskih goric 20:00 Kronika iz občine GoriSnica
SIP
I 21:00 Utrip iz Ormoža I 22:20 Glasbena oddaja I 23:00 Video slrani
PROGRAMSKI NAPOV&DNIK vat na aplalnlh alranih www.aip1v.mi
08:00 ŠKL
08:30 Ptujska Kronika _
09:00 Materinski dan v Skorbi 11:00 Pas ion na prostem - Videm 12:00 Glasbena oddaja 13:00 Pasion na prostem 2004 14:00 Uživajmo
15:00 Kronika iz občine Gorišnica 17:00 Oddaja Iz občine Dastrnik 18:30 Oddaja iz Slovenskih gofic 20:00 Oddaja iz občine Starše 21:30 Veseloigra 23:00 Video strani
Uredništvu' www.Siptv.Si
02 754 OO 30; infq@siptv.si Marteting: 02 749 34 27; 031 627 340
i:00 Oan vrtca Markovd 1:10 ŠKL
:40 Ptujska Kronka ):30 Oddaja iz Slovenskih goric !:Q0 Seja sveta Markovci - ponovitev :00 Italijanska trgovina - v živo :00 Revija folklornih skupin 1:00 Mat. dan v Bukovcih in Stojncih :QQ Ujemi sanje !:30 Polka in majolka
program V ŽIVO tudi preko spfein www.slptv.sl 08:00 Pasion na Vidmu 09:00 SKL
09:30 Ptujska Kronika 10:00 Polka In majolka 11:00 Ujami sanje 12:30 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Pasion na prostem - Videm 20:00 Mat. dan v Bukovcih, Stojncih 21:15 Dan vrtca Markovci 23:00 Video strani
Petek, 14. april
10:00 Ptuj, CID, posvet mladih iz Spodnjega Podravja, namenjen spodbudi in krepitvi
mladinskega sektorja in izboljšanju položaja mladih v družbi 10:00 Rogoznica, ribiški dom, ribiška malica Ribiške družine Ptuj 17:00 Destrnik, OŠ Destrnik-Trnovska vas, svečana prireditev ob 300. obletnici omembe šolstva na Destrniku
Sobota, 15. april
10:30 Slovenska Bistrica, Dom svobode, lutkovna predstava Smetiščni muc 15:30 Ptuj, CID, kitarska delavnica Igramo Hendrixa in koncert, delavnica in koncert Tribute to rock, blues and funk, After Life, The chili Piper, Stone Free
Nedelja, 16. april
2G:GG
Starše, večnamenska dvorana, gledališko-glasbeni spektakel Pasijon na polju, prikaz Jezusovega trpljenja in smrt na križu, 100 nastopajočih
Ponedeljek, 17. april
16:00 Dornava, kulturni center, komedija Moža je zatajila, vstop prost 18:00 Ptuj, dominikanski samostan, koncert Slovenskega okteta z gosti 20:00 Starše, večnamenska dvorana, gledališko-glasbeni spektakel Pasijon na polju, prikaz Jezusovega trpljenja in smrt na križu, 100 nastopajočih
Torek, 18. april
16:00 Turški Vrh, Bar pri Veseliču, ocenjevanje vin
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Po Jezusovih sledovih, dokumentarni film iz svete dežele Izrael, avtorja Jožeta Krašovca in Frančka Jauka; Bogata ponudba pre-smecev na ptujski tržnici; Priprava in izdelava presmeca;
Običaji priprave velikonočnih jedi na Štajerskem, Doživetje velike noči v pripovedi patra Milana Kosa in patra Jožeta Osvalda; Cvetna predstava velikonočnice na rastišču Boča - dokumentarni avtorski film; Vabilo na velikonočna razstavo; Zgodba male Pike v Domu upokojencev na Ptuju; Z glasbo v sobotni večer, Velikonočno voščilo.
Promocijsko sporočilo
Cista voda za zdravje človeka
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobiliDr
Voda je glavna sestavina človeškega telesa in bistvenega pomena za opravljanje življenjskih funkcij telesa. Telo najbolje deluje, če ima na voljo dovolj čiste vode. Zdravo življenje se začne s čisto vodo. Zato je zelo pomembno, da pijemo res čisto vodo.
Za filtriranje in čiščenje vode so na voljo vodni filtri, ki se namestijo na glavni vod vode ali pod koritom v kuhinji. Iz vode odstranijo rjo, pesek, mivko, mulj, blato, fine delce, klor, slab vonj in okus, škodljive organske spojine ,pesticide, hormone in težke kovine. Magnetni nevtralizator vodnega kamna Atlas Filtri na povsem naraven način preprečuje nastanek vodnega kamna. Zagotavlja učinkovito zaščito vodnih grelcev, pralnih strojev, pomivalnih strojev, pip, tušev, WC-kotličkov, ventilov, cevovodov in drugih naprav pred
vodnim kamnom. Najčistejšo možno pitno vodo po najvišjih standardih kakovosti pitne vode zagotavlja reverzna osmoza Reverzna
osmoza je večstopenjski fil-trirni sistem, s katerim dobimo na povsem naraven način, kemijsko in mikrobiološko popolnoma čisto vodo!
PVC okna, vrata, senčila
Vodni mm
za 100 % čisto vodo, boljšo od najboljše izvirske vode!
Vodni filter Matrikx® + Pb1 0,5 mer, podpultnt
Dvojni vodni filter za hišo Biq Blue Duplex
Magnetni nevtralizator vodnega kamna Atlas Filtri
V IU
Reverzna osmoza PurePro® EC105 Lux ■^PMftiffWVlH' 11
T iï
PTUJ GSM: 041 716 251
www.nknavrata.com
PETKOV VEČER
Bodite nocoj C družbi oddaje
Z glasbo do srca z	dO
na radiu Ptuj z Marjanom
•ÜT
nai s« ?7n
info@vodni-filter.si www.vodni-filter.si Henrik Homšak s.p. Krulejeva ulica ? äfvmiha
i ii
TEDNIK
v digitalni knjižnici: www.dlib.fii
petek • 14. aprila 2017
Oglasi in objave
Štajerski	23
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
PRAVNI TELEFON 090 33 69. Nudimo strokovne in cenovno ugodne pravne nasvete po telefonu. Pravna pisarna Contracta, Darija Cafuta, s. p. Cena klica je 1,69 EUR/min.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
OKNA, rolete, žaluzije, komar-niki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail. com.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
KMETIJSTVO
Mestni kino Ptuj
Petek, 14. april: 17:00 Maša in Medved; 18:30 Koliba; 21:00 Hitri in drzni 8.
Sobota, 15. april: 17:00 Maša in medved; 19:00 Upokojitev v stilu; 21:00 Ko ljubezni ni več.
Nedelja, 16. april: 17:00 Maša in medved; 18:30 Koliba; 21:00 Ko ljubezni ni več.
PO zelo ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713.
NEPREMIČNINE
ZARADI bolezni prodamo bivalni vikend s 15 ari zemlje. Tel. 051 637 005.
PRODAM vikend z vinogradom, Gru-škovec 23 b, Cirkulane. Tel. 041 314 199.
ODDAM ali prodam garažo v Gregorčičevem dr. na Ptuju. Tel. 031 801 855.
VOZNIKA C+E-kategorije v domačem in mednarodnem prometu, smer EU, zaposlim, dobro plačilo. LAMOT, d. o. o., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž, www.lamot.si.
NA ŽAGI V MEDRIBNIKU zaposlimo mizarja za daljše časovno obdobje. Delo se izvaja pretežno v delavnici, občasno pa na terenu po Sloveniji. Zaželene so delovne izkušnje. Za več informacij pokličite na 031 81 1 297.
Iščemo delavca za delo s čebelami, najprej sezonsko, nato pa z možnostjo redne zaposlitve. Izkušnje niso potrebne, prosimo pa, da so kandidati zanesljivi in delovni. Oglasite se nam na info@cebelarstvo-pislak.si ali na telefon 031 734 905. Čebelarstvo Pislak Bali, Apače 303, Lovrenc na Dr. polju.
MOTORNA VOZILA
PRODAM motorno kolo Kawasaki 250, čoper. Tel. 070 713 014.
RAZNO
PRODAM lepe železniške tramove - švelerje. Cena 15,00 €. Možnost dostave. Tel. 041 893 305.
PRODAM centralno peč Stadler. GSM 040 204 023.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960.
PRODAM obračalnik SIP 220, še kot nov. Tel. 051 316 591.
PO znižani ceni prodam 1 ha gozda v bližini športnega parka v Stojncih. Tel. 041 748 318.
PRODAM suha bučna semena, približno 100 kg. 041 258 832.
KUPIMO traktor, lahko je Zetor, Ursus, IMT, Deutz, Štore, Univerzal ali podobno. Tel. 041 872 029.
PRODAM telico simentalko, brejo 8 mesecev. Tel. 031 713 160.
NESNICE, mlade, rjave, sive in črne, v začetku nesnosti, cepljene, prodam vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer. Telefon 02 582 14 01.
PRODAM belo in rdeče vino. Tel. 070 713 014.
Novejšo, nadstandardno, samostojno hišo, l. 2008, vel. 300 m2, z veliko teraso v Trnovski vasi, cena 205.000,00 €. „...^ Pokličite za ogled:	Hr//rin\
051 373 583 ali
02 / 620 88 16. www.re-max.si/Poetovio
Štajerski"
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, tasta, dedka in pradedka
Janeza Goloba
1926-2017
IZ NOVE VASI PRI MARKOVCIH 44
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrekli sožalje. Iskrena zahvala lovcem, gasilcem, praporščakom, govornici in g. župniku za opravljen obred.
Njegovi najdražji
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 79. letu tiho zapustila naša draga
Marija Murks
rojena Klobasa
IZ NJIVERC, OB ŽELEZNICI 10, KIDRIČEVO
Od nje smo se poslovili v sredo, 12. aprila 2017, ob 16. uri na pokopališču v Kidričevem.
Žalujoči njeni najdražji
amnosek
F
spomeniki police
Boštjan ZEMLJAKs.p. stopni|
Pobrežje 54/c, 2284 Videm pri Ptuju
tel.: 02 764 8991 GSM: 031 584 965 PE DELAVNICA-LANCOVA VAS 2 b
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o..
Poraba energije za ogrevanje:
02/ 749 34 10	v 101,00 kWh/m2 na leto ,
v _ Štajerski 1		IK	www.tednik.si
KUPON ZA BRALCE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA
V sodelovanju s potovalno agencijo Turistagent nudimo bralcem Turistagentov TERMALNI AVTOBUS v SV. MARTIN NA MURI za samo 19 EUR (odhod sreda) in 23 EUR (odhod sobota).
V ceno so vključeni prevoz, celodnevno kopanje in kosilo.
Prijavite se lahko
v Poslovalnici Turistagent
Pt"i "a Miklošičevi 2 M	02 23 50 206
Odhodi z avtobusne postaje Ptuj: 19. 4., 29. 4., 3. 5., 13. 5., 27. 5. 2017 ob 8.35.
IT
^^fVSDMILj
Bilo lepo je prelepo, skalilo srečo je slovo, slovo za nas najhujše zlo, spoznali smo, da te več ne bo!
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, stare mame, prababice, sestre in tete
Štefke Vidovič
IZ DRAVCEV 5
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, besede tolažbe, za podarjene sveče, denarno pomoč ter darovane sv. maše. Zahvala p. Janezu Ferležu za opravljen obred in molitev, govorniku Jožiju Zavcu za izrečene besede slovesa, pogrebnemu podjetju Mir ter vsem tistim, ki so našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala sosedom Korpič in družini Merc.
Žalujoči otroci: Janko, Zvonko in Marija z družinami
Pomlad bo v tvoj vinograd prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni.
ZAHVALA
ob izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka in pradedka
Stanislava Frica
IZ GRUŠKOVCA 11, CIRKULANE 28. 3. 1936-4. 4. 2017
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so našega dragega moža, očeta, tasta, dedka in pradedka pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrekli sožalje. Hvala osebju Internega oddelka Ptuj, hvala govorniku za lep govor, zastavonošema, nosilcema križev, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in g. dekanu za cerkveni obred. Vsem in vsakemu še enkrat hvala.
Žalujoči žena in hčerka ter sin z družinama
Delo, skromnost in poštenje tvoje je bilo življenje.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega
Franca Feguša
IZ PODLEHNIKA 3 D
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje, podarili cvetje, sveče in darovali za svete maše.
Zahvaljujemo se osebju internega oddelka Bolnišnice Ptuj, br. Andreju Fegušu za darovani maši in poslovilne besede, organistu Maksimiljanu Fegušu in pevcem. Posebej se zahvaljujemo vsem, ki se ga bodo spomnili v molitvi in ga ohranili v lepem spominu.
Vsi njegovi
Pomlad je na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. Sedla je na rožna tla in jokala, ker te več ni...
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi drage žene, mame, hčerke, sestre, svakinje, tete in botre
Melite Sakelšek
IZ ZAKLA 14 PRI PODLEHNIKU
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, nam pomagali in bili v oporo v teh težkih trenutkih, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo družinam Trafela, Svenšek, Bele-Vogrinec, Zakelšek, Plajnšek in Darinki Horvat, zdravnikom in osebju UKC Maribor, kolektivu podjetja Mercator, sodelavcem VIZ OŠ Rogatec, Foto Langerholc in Restavracije Gastro.
Hvala patroma za opravljen cerkveni obred, govorniku g. Plajnšku za izrečene poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, nosilcem cerkvenih simbolov ter pogrebnemu podjetju Mir. Še enkrat vsem iskrena hvala.
Žalujoči: mož Stanko, sinova Damijan in Marko, mama Zalika, brat Branko z družino
Ptuj • Okužbe v zdravstvu
Čiste roke so ključ do zdravja
Mikroorganizmi, ki povzročajo okužbe, lahko povzročijo resne bolezni. Prav zato, da bi se izognili širjenju teh in ljudem svetovali, kako naj se v zdravstvenih ustanovah kot obiskovalci ali bolniki skušajo izogniti širjenju okužb, so v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj pripravili nekaj preprostih, a zelo pomembnih nasvetov.
Najbolj so ogroženi bolniki, ki se zdravijo na oddelkih za intenzivno nego in terapijo
„V Evropi prizadenejo okužbe, povezane z zdravstvom, več kot 4 milijone bolnikov, vsaj 37.000 bolnikov pa zaradi njih umre. Po zadnjih podatkih prizadenejo okužbe v povezavi z zdravstvom v Sloveniji približno 6,4 % bolnikov. To so predvsem starejši bolniki, bolniki s težkimi osnovnimi obolenji, operirani, bolniki z vstavljenimi žilnimi ali urinskimi katetri. Še zlasti pa so ogroženi bolniki, ki se zdravijo na oddelkih za intenzivno nego in terapijo," poudarjajo v službi za preprečevanje in obvladovanje okužb SB Ptuj.
Fotografija je simbolična.
„Okužbe povezane z zdravstvom, so eden od največjih javnozdravstvenih problemov v svetu, Evropi in tudi v Sloveniji. Ko vstopamo v zdravstveni sistem, se te nevarnosti običajno sploh ne zavedamo, čeprav imajo okužbe, povezane z zdravstvom, pogosto zelo resne posledice. Okužb v povezavi z zdravstvom ne moremo v celoti preprečiti, lahko pa v veliki meri zmanjšamo njihovo pojavnost. K temu lahko kot bolniki ali obiskovalci v bolnišnicah veliko pripomoremo tudi sami - z zelo preprostim ukrepom -higieno rok," v uvodu pojasnjujejo v službi za preprečevanje in obvladovanje okužb SB Ptuj.
Ne glede na to, zakaj se znajdemo v bolnišnici, je med resnimi zapleti, ki sploh niso nujno povezani s primarno boleznijo, eden najpogostejših tako imenovana okužba, povezana z zdravstveno oskrbo. Nastane lahko zaradi izpostavljenosti bolnika postopkom diagnostike, zdravljenja, zdravstvene nege ali rehabilitacije, pri operativnih posegih pa se
Lani sta plače z zakonodajo razbremenili Belgija in Avstrija. Davčni primež v prvi je šel navzdol za 1,32 odstotne točke, davčni primež v drugi pa za 2,47 odstotne točke.
Četudi se je davčni primež na plače v OECD v letu 2016 v povprečju znižal, pa se je v 20 državah zvišal. Za več kot odstotno točko se je sicer okrepil le v Grčiji.
Plače posameznikov brez otrok so z davki in prispevki najbolj obre-
lahko te okužbe pojavijo celo eno leto po operaciji: „Najpo-gostejše okužbe, povezane z zdravstvom, so okužbe sečil, sledijo okužbe kirurških ran, bolnišnične pljučnice in sepse. Zdravljenje teh okužb je težko, saj jih zelo pogosto povzročajo bakterije, ki so odporne na antibiotike, kar pomeni, da antibiotiki za zdravljenje takih
menjene v Belgiji. Višji kot v Sloveniji je bil davčni primež na plače lani še v Nemčiji (49,4-odstoten), na Madžarskem (48,2-odstoten), v Franciji (48,1-odstoten), Italiji (47,8-odstoten), Avstriji (47,1-od-stoten), na Finskem (43,8-odsto-ten), Češkem (43-odstoten) in Švedskem (42,8-odstoten).
Najbližje povprečju OECD so bili Norvežani s 36,2-odstotnim in Poljaki s 35,8-odstotnim davčnim primežem na plačo posameznika.
okužb pogosto niso učinkoviti. Posledice okužb, povezanih z zdravstvom, so torej resna obolenja, smrt bolnika, invalidnost, podaljšano bivanje v bolnišnici in dodatni stroški zdravljenja za bolnike, njihove družine in celoten zdravstveni sistem. Zelo skrb vzbujajoča posledica je povečana odpornost na antibiotike in posledično pomanjkanje
Manj kot 25-odstotno pa so bile plače poleg v Čilu obremenjene še v Južni Koreji (22,2 odstotka), Izraelu (22,1 odstotka), Švici (21,8 odstotka), Mehiki (20,1 odstotka) in na Novi Zelandiji (17,9 odstotka).
Sicer pa OECD v poročilu ugotavlja še, da so davki na plače zaposlenih z otroki nižji kot davki na plače posameznikov brez otrok. Izjema sta le Čile in Mehika, kjer v tem smislu ni razlik.
(sta)
Foto: Črtomir Goznik
učinkovitih zdravil za zdravljenje resnih okužb," pojasnjujejo v ptujski bolnišnici. Obenem pa poudarjajo, da se okužbam izognemo, lahko veliko storimo tudi sami; namreč najpogostejši vzrok za širjenje okužb, povezanih z zdravstvom, je dokaj banalen: neustrezna higiena rok. Zlasti po uporabi stranišča in pred jedjo je umivanje rok izjemno pomembno, kot tudi to, kako jih umivamo: z milom in toplo vodo ter da pipo na umivalniku zapremo s čisto papirnato brisačo. Še eden izmed nasvetov je, da se v bolnišnici po nepotrebnem ne dotikamo površin ali drugih bolnikov; če to počnemo, pa si roke razkužimo. „Tudi za obiskovalce v bolnišnicah je pomembna higiena rok. Preden vstopite na bolniški oddelek in ko odhajate z oddelka, si roke razkužite, da boste zaščitili svoje zdravje in zdravje svojih bližnjih. Roke razkužite pred stikom s svojcem in po njem, preden zapustite bolniško sobo. Ne posedajte po bolniških posteljah in ne dotikajte se površin po nepotrebnem. Osebnih stvari ne odlagajte na bolniške postelje. Zelo pomembno je tudi, da na obisk prihajate zdravi in
dosledno upoštevate navodila zdravstvenega osebja v zvezi z omejitvami obiskov ter obnašanjem v bolniških sobah, zlasti v tako imenovanih izolacijskih sobah. Roke si razkužujte tudi, kadar prihajate na preglede v ambulante, in sicer ob prihodu in ob izhodu iz čakalnice. Svojega osebnega zdravnika ali medicinsko sestro v ambulanti povprašajte o okužbah v povezavi z zdravstvom in o ukrepih, ki jih lahko izvajate za preprečevanje njihovega širjenja. Kadar se zdravite z antibiotiki, dosledno upoštevajte navodila osebnega zdravnika in farmacevta ter jemljite zdravila izključno po njihovem predpisu. Bodite pozorni na pojav driske ob jemanju antibiotikov in se o tem posvetujte s svojim zdravnikom. Opazujte svoje telo in o spremembah obvestite zdravnika. Pred boleznimi se zaščitite
tudi s cepljenjem (gripa)," še poudarjajo v službi za preprečevanje in obvladovanje okužb SB Ptuj.
Ob tem zaključujejo, da igra higiena rok pomembno vlogo ne samo v procesu preprečevanja okužb, povezanih z zdravstvom, ampak tudi sicer, saj se virusi in bakterije prav tako prenašajo preko umazanih rok. Največ torej za svoje zdravje lahko naredimo sami, in sicer na preprost, a učinkovit način.
Dženana Kmetec
OKNA, VRATA , GARAŽNA VRATA J www.naitors.si ■
BREZPLAČNO SVETOVANJE, BREZPLAČNE IZMERE, BREZPLAČNA PONUDBA, STROKOVNA VGRADNJA, TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI
NOVO! OKNA ZA PASIVNE HIŠE PO ENAKI CENI KOT SO KLASIČNA OKNA
NAlTORSo,
Tel.: 02 741 13 80, Mob: 031 793 204
Danes bo zjutraj in dopoldne pretežno oblačno, popoldne pa delno jasno, nastale bodo krajevne plohe, ki se bodo nadaljevale tudi v noč na soboto. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 11, ob morju 13, najvišje dnevne od 16 do 21 stopinj C.
Obeti
V soboto bo oblačno, občasno bo deževalo. Hladneje bo. V nedeljo bo dež ponehal, popoldne se bo delno zjasnilo.
Vremenska slika
Nad zahodno Evropo je območje visokega zračnega tlaka, nad vzhodno Evropo pa ciklonsko območje. Oslabljena vremenska fronta se v bližini naših krajev pomika proti jugovzhodu.
osvežitev v pomaranči
Napoved vremena za Slovenijo
Če na veliki petek dežuje, jiobro se leto napoveduje.
5/16
Slovenija • OECD o višini obdavčitev plač
Zelo visoki davki na plače
Davki na plače v OECD so se lani znižali že tretje leto zapored. Davčni primež, ki meri delež davkov in prispevkov v plači posameznika brez otrok, je bil lani v OECD v povprečju 36-odstoten. Najvišji je bil v Belgiji, 54-odstoten, najnižji pa v Čilu, sedemodstoten. Slovenija se je z 42,7-od-stotnim primežem med 35 državami znašla na 10. mestu.