652 ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . шо . 4 in policijska poročila posebej osvetljujejo tudi požrtvovalno delovanje slovenske proti­ fašistične duhovščine, ki je prevzela vlogo branika slovenstva pred italijansko asimila­ cijo. Zgodovinski arhiv italijanskega zunanjega ministrstva hrani veliko dokumentov v zvezi z odnosi z Jugoslavijo in Vatikanom. Bogato arhivsko gradivo Gramscijevega inštituta je bilo avtorici temeljni vir zlasti za prikaz odnosov KPI do KPJ in do na­ rodnih manjšin. V primerjavi z obsežnim arhivskim gradivom italijanskega izvora so se ohranili le redki slovenski arhivski dokumenti. Boljša je le ohranjenost tiska slo­ venskih ilegalnih organizacij. Zato si je avtorica prizadevala to praznino zapolniti s ti­ skanimi m rokopisnimi memoarskimi viri, veliko pričevanj pa je zbrala tudi sama. Z njihovo znanstvenokritično uporabo je uspešno izpopolnila vrzeli v pisnih virih in preverjala podatke v njih. S pritegnitvijo obsežne dokumentacije, ki jo podrobno na­ vaja v okoli tisoč opombah, je dr. Kacinova številna obravnavana vprašanja osvetlila prva, poznavanje mnogih problemov pa dopolnila in poglobila. Ob tem je v uvodu tudi poudarila, da je zaradi pomanjkanja virov marsikatero vprašanje ostalo še odprto, na nekatera pa odgovarja z novimi vprašanji. Nova monografija je potrdila dosedanje ocene glede ustreznosti znanstvene me­ tode obdelave različnih vidikov nacionalnega vprašanja. Dr. Kacinova je politične pro­ cese v zgodovini primorskih Slovencev prikazala ob upoštevanju nekaterih gospodar­ skih, socialnih in kulturnih elementov, tako da je omogočila njihovo razumevanje in osvetlila medsebojno povezanost. Glede na prepletenost usode primorskih Slovencev in istrskih Hrvatov v Julijski krajini je v njeni monografiji tudi precej podatkov o slednjih. Posebna odlika dr. Kacinove je edino pravilno vztrajanje na celoviti osvet­ litvi politične problematike primorskih Slovencev, t. j. na prikazu vloge meščanskih in delavskih dejavnikov v skladu z njihovim pomenom in aktivnostjo, s čemer je sledila pobudi svojega akademskega učitelja dr. Metoda Mikuža. To ji je povzročilo v začet­ nem raziskovalnem obdobju tudi težave ter neupravičene kritike, da zapostavlja revo­ lucionarni tabor in se posveča proučevanju Tigra, ki da ne zasluži znanstvene obde­ lave, avtorica pa je dokumentirano dokazala njegovo narodnorevolucionarni značaj. Končno naj kot metodološko odliko poudarimo tudi njeno analitično in sintetično ob­ delavo teme »-antifašizem zatirane narodne manjšine kot moralnopolitično gibanje v vseh svojih odtenkih«. Ob sklepu naj ponovno poudarimo, da je bil vseljudski odpor Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini, »-pasiven in aktiven, spontan in organiziran in celo oborožen«, prvi v Evropi. Avtorica je pri tem še poudarila: »Majhna in eko- nomskosocialno nepomembna narodnostna skupnost je bila skoraj dvajset let osamljen vzorec odporom in uporom, ki so med drugo vojno nastali po vsej Evropi zoper naci- fašistično agresijo« (str. 9—10). Dela dr. Kacinove odmevajo tudi v Italiji, kjer so dosegla v historiografiji o fa­ šizmu visoko oceno in tudi zahtevo za prevodi. To dokazuje tudi dejstvo, da bo zgodo­ vinski inštitut v Vidmu (Udine) v svoji reviji objavil dve poglavji iz pričujoče mono­ grafije. Prav glede na širšo pomembnost bi bilo knjigi koristno dodati še povzetek v italijanščini. Po izidu obravnavanega dela je ostalo do celotne podobe politične zgodovine pri­ morskih Slovencev neobdelano še zadnje obdobje 1935—1941. 2e dosedanja dela dr. Mi­ lice Kacin-Wohinz sodijo med najpomembnejše dosežke slovenskega zgodovinopisja med vojnama, želeti pa je, da bi ga s četrto monografijo še obogatila. Miroslav Stiplovšek Thomas M. Barker, Social Revolutionaries and Secret Agents: the Carin-, thian Slovene Partisans and Britain's Special Operations Executive. New York : Co>- lumbia University Press, 1990. 274 strani. (East European Monographs ; 276) Marjan Linasi, Antifašistično in narodnoosvobodilno gibanje mladine na Koroškem 1938—1945. Ljubljana : Partizanska knjiga, 1990. 228 + 24 strani. (Knjižnica OF ; 12) Protifašistični odpor in partizanstvo koroških Slovencev zaradi značilnosti in pri­ merjalnih posebnosti ter zaradi v naš čas segajočih posledic še vedno pritegujeta ne­ zmanjšano pozornost raziskovalcev in razmeroma širokega kroga (predvsem) avstrij­ ske in slovenske javnosti. Ob razmeroma bogati beri spominske literature o žitju in bitju koroških Slovencev pod nacizmom, ob objavljenih razpravah o posameznih ob­ dobjih ali vidikih koroškega partizanstva, ob rednem izhajanju Vestnika koroških partizanov in ob objavljeni obsežni tematski bibliografiji (M. Suhodolčanova) pa so le redka zaokrožena knjižna dela o zgodovini koroških Slovencev v drugi svetovni vojni (J. Rausch), čeprav v rokopisih obstoje. Zato tembolj velja pozdraviti skoraj hkraten izid dveh novih monografij o obravnavani tematiki; avtorja izhajata iz zelo različnih krogov, uporabljano zgodovinsko gradivo je tudi različno, ténor pisanja pa podoben in objavljeni rezultati enaki ali med seboj dopolnjujoči se. Avtor prve knjige (Družbeni revolucionarji in tajni agenti : koroški slovenski partizani in britanska služba za posebne operacije — SOE), profesor State University ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 • 4 653 v Albanyju (New York) Th. M. Barker (r. 1929) je strokovnjak za evropsko zgodovino novega veka in je svojo znanstveno pot začel prav s proučevanjem zgodovine koro­ ških Slovencev. V dveh izdajah je objavil edini celoviti obsežnejši pregled te tema­ tike za čas od naselitve do konca sedemdesetih let našega stoletja; njegovo doktorsko disertacijo so leta 1960 v seriji Studia Slovenica natisnili slovenski izseljenci v ZDA, leta 1984 pa je s sodelovanjem Andreja Moritscha precej dopolnjeno besedilo objavil v vrsti Vzhodnoevropskih monografij, tako kot tokrat. Med pripombami k drugi knji­ gi sem v pohvalni oceni (ZČ, 39/1985, str. 305—307) zapisal: »čeprav je v primerjavi s prvo izdajo oris koroškega partizanstva ustreznejši, bi si glede na njegov pomen in dosedanjo obdelanost v historični literaturi le želeli nekoliko popolnejšo sliko«. Izpol­ nitev naše tedanje želje predstavlja sedanja Barkerjeva tretja knjiga s koroško tema­ tiko. Na obeh straneh slovensko-avstrijske meje je tudi zaradi politične aktualnosti ideološko neobremenjenega obravnavanja slovenskega partizanskega boja (predvsem, a ne samo) na Koroškem že vzbudila neobičajno živahen odmev v strokovni in širši ne-zgodovinarski javnosti. Za leto 1991 sta najavljena tako slovenski ko't nemški pre­ vod knjige, oba obogatena z dopolnitvami in popravki k angleškemu izvirniku. Nemški prevod bo Barkerjevo delo približal tudi večinskemu prebivalstvu v so­ sednji deželi in nanj utegne prav »terapevtsko« učinkovati. Obstoj oboroženega proti- nacističnega boja v eni izmed avstrijskih dežel oziroma v enem izmed gau-ov Hitler­ jeve »Ostmarke« je namreč še vse do danes šokantno dejstvo za znaten del Avstrijcev. Največkrat ga skušajo sprejemati le kot poskus izvoza komunistične revolucije preko karavanških vrhov ali pa kot drugi vpad balkanskih osvajalcev v 20. stoletju. V di­ plomatskih pogajanjih za obnovitev avstrijske državnosti po drugi svetovni vojni so koroško NOB sicer še predstavljali tudi kot avstrijski prispevek za lastno osvobodi­ tev; tudi novejše avstrijsko zgodovinopisje ne zanemarja te dimenzije koroškega par­ tizanstva. Barker pa jasno pokaže, da britanski poskusi, da bi partizanski odpor za­ nesli tudi v nemško-govoreče avstrijske kraje, niso obrodili sadov. Enaka je bila izkušnja OF-ovskih in KPS-ovskih aktivistov, ki so računali na internacionalistično pomoč avstrijskega delavstva in kmetov v boju proti zlu nacizma. Profesor Barker svoj posebni interes za koroško partizanstvo pojasnjuje tudi z naključnim lovskim srečanjem pod Obirjem, svojo neprikrito naklonjenost do naših koroških zamejcev pa s tem, »da so bili preveč dolgo žrtve narodnostne nestrpnosti in diskriminacije« (str.XII uvoda). Zaradi te naklonjenosti se avtor ni odrekel objek­ tivnosti in kritični analizi koroškega (in celotnega slovenskega) partizanstva. Veri etno danes v svetu ni drugega zgodovinarja, ki bi združeval temeljito poznavanje celotne koroške zgodovine, pregled nad avstrijsko, slovensko (jugoslovansko) in zahodno lite­ raturo o drugi svetovni vojni in o protinacističnem boju koroških Slovencev, pritego- vanje novih arhivskih virov različnih provenienc ter intenzivno intervjuvanje preži­ velih akterjev vojnega spopada na Koroškem. Ze iz naslova knjige je razvidno, da med te akterje avtor šteje tudi misijo britanske SOE, ki je preko koroškega sloven­ skega partizanstva želela oboroženi protinacistični upor razširiti tudi v notranjost Avstrije. Barker v svoji razpravi, v obsežnem izboru objavljenih dokumentov in v poglobljenih opombah obravnava (po mojem vedenju) vse relevantne dogodke in pro­ cese vojnega časa na južnem Koroškem. Tipičen anglosaksonski stil pisanja, na meji literature in angažiran v svojih sodbah, je privlačen tudi za bralca, ki ga dostopno obilje vojnih štorij in kontroverznih sodb in obsodb utegne že utrujati. Posebej za slovensko publiko je tematika Barkerjeve knjige še kako aktualna, saj analizira pro­ blematiko razvoja (komunistično vodenega in naravnanega) partizanstva v izrazito (katoliškem) kmečkem in polproletarskem okolju, križanje interesov velikih sil na ozemlju našega naroda oziroma njegovega obrobnega dela, zaključne boje (vključno z Borovljami in humperškim mostom) ter partizansko retorzijo (vrnitev domobran­ cev, ustašev in četnikov, »odvlečenje« stotnije nemškokoroških civilistov) itd. S formalne plati velja povedati, da je avtor osnovni tekst strnil v šest poglavij, ki skupaj z uvodom in zaključkom obsegajo vsega sedemdeset tiskanih strani. Polo­ vico toliko je še opomb, za štirideset strani se je nabralo imenskega, krajevnega in stvarnega kazala, zemljevidov in fotografij. Skoraj polovica knjige pa je namenjena objavi enajstih britanskih dokumentov o slovenskem partizanstvu, slovenskih zahte­ vah po priključitvi Koroške in zavezniškem odnosu do njih, o položaju po britansko- iugoslovanski osvoboditvi (zasedbi) Koroške, ko je ob ultimativni zahtevi po umiku Titovih sil skoraj prišlo do oboroženega spopada. Večina objavljenih dokumentov se­ veda neposredno ali posredno priča o delovanju britanske misije »Clowder« pri ko­ roških partizanih. Zanimiv je prikaz ozadja teh misij in medsebojnih odnosov v SOE. Če so partizani podcenjevali ali včasih zamolčevali veliko materialno pomoč zahod­ nih zaveznikov (posredovale so jo vojaške misije), se je z Barker jem težko strinjati v oceni, da je bila na Koroškem britanska pomoč partizanom pomembnejša od po­ moči narodnoosvobodilnega gibanja iz matične Slovenije (str. 29 in 77). Avtor uspešno umešča koroško partizanstvo in zaključne boje na Koroškem v splošni okvir druge svetovne vojne in v mediteranski oziroma balkanski vojni »teater«, ne zanemarja pa 654 ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 tudi političnih komponent koroškega slovenskega odporništva Ob številnih laskavih nifhnv rSZTT Ba^er.na P?dlagi dokumentov zapiše tudi mars klero gorko na njihov royas Britanski veterani partizanom posebej ne morejo odpustiti smrti nai ?or a1CPa0hS1,t^ene|a-mKna mî?9e -Clowder« Alfgarja CG. н4к*Жљ£С>-га- KÄ&SÄCÄ^ ?svanju napak nekaterih p««SnS?Äa- i«. K,£ekaì !?кШ bri!ans^Ìh sod° Je slovenskim bralcem tako ali tako že znanih sai Borcu ms ТшГкГЈ^- л JÌh Ba'kerjeva kn*Sa vključuje, že predstavah v nw «M?« • ? J?0-Zad.u?1 Dušana Blbra in Toneta Ferenca. Čeprav avtor navala n Sodaibf lahkolS'CerŠnj-° P°m?e, omembe te prve integralne objave dokumentov ?hi= CS! ,?оЛhkoJe °PozoriI° na kakšen neupoštevan, a npr. v koroški reviji Carin­ ola eta 1987 ze objavljen ameriški dokument o pozni pomladi 1945 na Koroškem na SSn°?:Šlh а^8к]ћ disertacij (tudi) o koroškem odporniškem giÄ n™'ob- Ж ta ЖЕ ra^a™iPd- ? tem Pa bi ŽG PreŠli k P°drobni diskusij/o Vsebini j-eneK poročila razmeroma malomarnega tiska, kar ni namen tega po dolžini ome- H,-r,»AîVt0Mdr1Ugert?krast ocenievane knjige, dela o protifašističnem boju koroške mla- dw' 3e 5*a^an, LinaSi' razmer°nia mlad tudi sam (r. 1958). Sedanji ravnatelj Koro­ škega pokrajmskega muzeja (revolucije) v Slovenjem Gradcu se jeT že medl študijem Sa?1? mtŽ^r^r*0-^* & na k°^ko Partizansko; s%ThdveTp)0edfl nïnVo tir LL l-P?-P;°feS?r]V stiPlovšku Pripravil svojo seminarsko in diplomsko S°'e. začtel objavljati v strokovnem tisku. Bralci Zgodovinskem časopisa ga po- rere°j£ M t s°avt°r]a kn"*e o koroškem partizanskem zdravstvu (prim, ugodno vimo  Ï. ,^?TbaM T Zp «o/me, št. 3, str. 355-356). Za Linasija lahko ugoto- Irmv,4dfJl. Pel Str?ltl ln. izkoristiti pozitivne dosežke dosedanjega memoarskega, ASSir^rï Publicističnega obravnavanja (koroškega) partizanstva nlmi Srf«^i?J? -]a zlV0.shk0.- bogato dokumentirano tudi s povednimi in sugestiv- S^strokovnderCavni.ZVO;,na " ]e razvidna' analiza zgodovinskega dogajanja na pri- Naslov knjige avtor presega tako vsebinsko kot časovno. V prvih razdelkih na­ mreč pregledno prikazuje napredno (pravzaprav skojevsko, komunistično) mladinsko gibanje v Mežiški dolini in položaj slovenske mladine na avstrijskem Koroškem med obema vojnama. Glede vsebinskega okvira pa že v predgovoru nekdanja koroška par­ tizanka in mladinska aktivistka Olga Kastelic-Marjetka točno ugotavlja »da je govo­ riti posebej o gibanju mladih v osvobodilni vojni pravzaprav protislovno,« saj je bilo med partizani »mladih več kot osemdeset odstotkov« (str. 8). Dvanajstletnikov torej otrok in še mu ne mladincev aH teenagerjev, je bilo v koroškem protifašističnem od­ poru vključenih kar nekaj. V krajšem prvem poglavju o uporništvu od anšlusa do jeseni 1942 je nov pred­ vsem prikaz akcij mežiških skavtov, ki so do 1944 nato večinoma odšli v partizane • /I?J)ogIavle prikazuje začetke organiziranega delovanja Zveze slovenske mladine in SKOJ na Koroškem od oktobra 1942 do novembra 1943. Razmah gibanja v nasled­ njem letu na vsem področju od Ziljske doline do mežiškega okrožja je tema tretjega poglavia. katerega značilnost je med drugim tudi pomoč v šolanih mladinskih kadrih iz osredme SJoveniie ter veliko število žrtev med njimi. Za ta čas se je Linasi v večji meri ze lahko oprl tudi na pisano dokumentacijo, sai tudi koroška NOB ni minila b/™,r™a~irnate v°ine<< in mreže forumov. Junija 1944 je bil tako ustanovljen Ob KOM SKO.T z Marjeto Vasic kot sekretarko. »Delni zastoj gibanja v zimi 1944—45 in ponovna oživitev spomladi 1945« je naslov četrtega poglavia. Posebni poglavji sta na­ menjeni še mežiškemu okrožju in delovanju SKOJ-a v koroških partizanskih enotah saj večina besedila sicer govori o organiziranju mladine »na terenu«. Linasi onozarja' da so tu ostali mladoletni fantje, ki jih nemška (ali partizanska) mobilizacija še ni zajela m dekleta, ki niso služila »dolžnostnega leta«. Odbore ZSM so sestavliala sko- rai izključno mlada kmečka dekleta. Prepletenost ZSM. SKOJ. KPS in OF ie bila večia kot v osrednii Sloveniii. Sodelovanja z nemškogovorečo mladino je bilo malo Vsebino kmige zaokrožaio fotografska Driloga. seznami mladinskih vodstev, seznami aktivnih mladincev v Mežiški dolini (502 imeni) in na zamejskem Koroškem (250 imen), kratka kronologiia in kazalo oseb. krajev, domačij, enot. organizacij, političnih organov m nekaterih pojmov. Splošnega ugodnesa vtisa ob braniti knjige ne bi spremenilo navaianie posamez­ nih spodrsljaiev v besedilu in še odprtih vprašanj, ki jih nekatere avtor tudi evi­ dentira. Za bodoča raziskovania bo notrebno VPČ izvleči iz obstoječe literature, ki o koroški mladini v NOB govori morda samo bežno ali posredno, oredvsem tudi i? neslovenske in neoartizanske literature. Zgodovinarji protifašističnega boia pa s» bodo (bomo> morali znebiti tudi še vedno prevladujočega (nezavednega) prevzemania agitpropovskega nolitičnega žargona. Janez Stergar