v mm. i pumu*, t wm iow, XL IttS. Uhaja vsak dan ivećer, Izimši nedelje In praznike, ter veija po pofttt prejeman za aiatia agrzto dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt ieta'6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za L|«Mfaao s pošiljanjem na dom za vse letg 34 K, za pol leto 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leto 11 K, za četrt leto 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuj* delalo toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročb« ■rez Istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za osnaalla se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se Izvole frankovatf Rokopisi se;ne vračajo. — Uredništvo tal npravnlstvo je v Knaflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari nr?£a!šfoa telefon 41. 94. Jfcscina priloga: „Slovenski Tehnik", fiiiiHM številke pa l§ k. Opravniitva telefon IL 85. Napredno Ljubljana le govorilo. Včerajšnji shod narodno-napredne stranke v Ljubljani je bil nadvse sijajna manifestacija. Narodno-napredni volilci ljubljanski so včeraj jasno pokazali, kako brez glave so vse trditve zlasti od klerikalne strani, da narodno-napredne stranke ni več in da se zvija v smrtnih bolečinah. Naj bi šli včeraj ti klevetniki v „Mestni domu in videli bi bili odločne može, odkrite zastopnike naprednih idej, videli bi jih bili toliko, da bi jih bilo strah in sram svojih laži. Velika dvorana nMestnega domau je bila nabito polna z galerijo vred. Bilo je navzočih dosti nad 1000 oseb, med katerimi je bilo 20 socialnih demokratov, kakor se je izkazalo pri glasovanju. Nagovor predsednika. Shod je otvoril predsednik skli-eujoeega ^Slovenskega društva"4, g. dr, Kokalj, ki je pozdravil z iskrenimi besedami vse volilce in konšta-tiral, da tolika udeležba kaže zavednost in zavest ljubljanskih naprednja-kov, da so prišli odločilni in* veiepo-membni momenti za Ljublj-no, koje treba vsem narodno naprednim elementom storiti svojo volilno dolžnost. Naznanil je nato točke sporeda shoda, in sicer 1. razgovor o volitvah v občinski svet ljubljanski in 2. d r ž a v n o z b o rs k i kandidatza mesto Ljubljano se predstavi volilcem. Govornik je dejal: Uprava Ljubljane je že Četrt stoletja v rokah slovenske narodno-napredne stranke. Občinski svet ljubljanski je v tem času storil toliko za mesto, da se je naravnost čuditi temu velikanskemu delu. Letos se vam priporočajo v obč. svet kandidatje, ki so vam znani po svoji delavnosti. Nov kandidat je iz obrtno-delavske stroke. V državnem zboru je doslej zastopal Ljubljano dr. Ivan Tavčar, ki je pa opetovano odločno izjavil, da ne sprejme več kandidature. Ko se je izvedelo za dr. Tavčarjev sklep, so se vse oči obrnile na moža, kije znan po svoji izredni delavnosti in čigar preteklost je zlata knjiga, katere vsi listi so popisani z zaslugami za ves narod slovenski. Kamenje na Kras bi se reklo nositi, ako bi hotel posebej omenjati njegovih zaslug. Vendar župan Hribar, ki je ta mož (viharni živio klici in ploskanje) ni bil takoj spočetka voljan sprejeti ponudenega mandata. Zato ga je bilo treba prositi, da se je vdal. Preobložen je že itak z delom in njegovi dnevi so dnevi dela. Apelirali smo na njegovo rodoljubje, naj se žrtvuje za svoj ljubljeni narod in ko so prišle še deputacije obmejnih Slovencev s Koroškega, btajerskega in Primorskega, prevzel je župan Hribar dr-žavnozborsko kandidaturo. Naš kandidat ima pa protikandidata (Smeh; klici: ^Žalostne figure je ta protikandidat! Monštrancar !a) Kako sodijo o Kregarju klerikalci sami, priča četrtkov „Slovenecu, ki pravi, da ima Hribar v Kregarju protikandidata, ^ki ga ni zaslužil". 'Smeh). Meni se zdi, da je ravno tak ta protikandidat, kot ga je imel dr. Tavčar pred šestimi leti v osebi Kunoičevi. (Veselost! Tako je! Predsednik je imenoval za zapisnikarja shoda g. dr. Win d i s ch er j a ter za even tu talno potrebo za reditelje gg. Turka, Endlicherjain A n d e r w a 1 d a. Nato je povzel besedo župan Hribar, ki so ga volilci pozdravili z velikanskim navdušenjem. Poročal je o volitvah v občinski svet ljubljanski. Rekel je med drugim: V eni zadnjih sej občinskega sveta smo sklenili spremembo volilnega reda za Ljubljano. Po tej spremembi se ustanovi 4. razred za one 241etne moške, ki doslej niso imeli volilne pravice. Sklep občinskegaa sveta pa še ne bo tako kmalu sankcioniran, zato smo hoteli dati eu mandat v 3. razredu možu iz vrst organiziranega delavstva, B t binu Kristanu. 17. marca se je v tej dvorani soglasno proglasil za kandidata. 1. aprila je pa tudi na tem mestu izjavil Etbin Kristan, da hoče biti izvoljen samo s socialno demokratičnimi glasovi. Nočemo mu kvariti tega veselja, zato je shod zaupnih mož izbral drugega moža, ki je ravno tako iz delavstva. Ta mož je g. Ivan Zirkelbach, knjigo veški pomočnik. (Živio-klicij. Nato je nastopil Ivan Zirkelbach, ki je dejal: Ne bom razvijal v bujnih barvah svojega programa. Kaj takega lahko store klerikalci, ki pitajo svoje backe z vsem mogočim in nemogočim, a jim ti vse verjamejo. Jaz pravim le: Moje delovanje za delavske koristi bo v občinskem svetu ljubljanskem, če me izvolite vanj, vedno eiiergično in brezobzirno, kolikor mi bodo dopuščale moje moči. Jaz sem bolj rdeč nego socialni demokrat]e, ki imajo za ljudstvo samo lepe fraze. (Klici: Same falirane konsume!) Ako ima dandanes pri nas k erikalna stranka precej delavstva na svoji strani, ni to krivda narodno-na-predne stranke, ki je meščanska stranka, ampak to so zakrivili socialni demokratje! (Res je! Socialna demokrata Tokan in Vičič ugovarjata). Iz lastne skušnje bi lahko obelodanil reči o socialno-demokratični stranki, da so resnične moje trditve. Bil sem v odboru knjigovezov, a sem izstopil, ker nisem maral sklepati kompromisov s klerikalci. (Socialni demokratje ugovarjajo. Klici: Kaj pa Idrija? Tokan: To je bilo zdravo! Smeh). Pretekli ponedeljek so socialni demokratje v tej dvorani zasramovali slovensko narodnost. Jaz pa mislim: Ako bomo dali našemu narodu svobodno šolo in ljudsko univerzo, potem nas ne bodo tujci, ki bodo prišli k nam črez petdeset let zaničevali, ampak upoštevali kot zaveden narod. Ne hre- penim po časti občinskega svetovalca, ako me pa izvolite, zastavil bom vse svoje moči v korist delavskega stanu. (Navdušeni živio klici in ploskanje). G. predsednik je dal kandidaturo Zirkelbachovo na glasovanje. Bila je sprejeta soglasno —z izjemo 20 socialno-demokratičnih glasov. Nato je nastopil gospod župan Ivan Hribar kot državnozborski kandidat za mesto Ljubljano. Viharno pozdravljen je govoril približno tako-le: Velecenjeni gospodje volilci! Da stojim danes pred vami kot kandidat za državni zbor za Ljubljano, sem se silno težko odločil vsied velikega dela v Ljubljani in drugih okolnosti. Veudar sem se končno vdal vedno ponavljajoči se želji someščanov, ker sem sprevidel, da je velika večina ljubljanskih volilcev za me in ker so me prosili za to tudi obmejni Slovenci. Ne bom vam govoril spisa-nega in naštudiranega govora, ampak kar mi je v srcu. Ne boni vam razvijal programa, ker tega mi ni potreba razvijati. Program, ki ga zastopam, sem jaz sam. (Velikansko navdušenje.) Moj program se vidi od leta 1876. Velikih obetov vam ne bom delal, nemogočih reči ne pričakujte od mene. Poznate me vsi, da sem mož dela. Kar sem postal, sem si pridobil le z delom in talentom. V mladosti sem bil vajen na uboštvo in siromaštvo in da imam danes kaj, je vse uspeh moje lastne volje in moči. Nisem kakor dandanes že marsikateri 241etni mladenič, ki je že ves nervozen. Jaz imam krepke živce, ki sem si jih utrdil v mnogem in vztrajnem delu. Kakor se doslej nisem, se tudi za prihodnje ne plašim dela in tudi v državnem zboru, če me izvolite tja, bom delal z vsemi močmi za vas. Žrtvujem se za vas. Pač bo v klerikalni stranki kdo, ki mi bo očital dijete. Prosim vas, kaj pa je 20 K na dan, če hoče Človek, zavedajoč se svojih dolžnosti, dostojno zastopati svoje volilce? Ali mislite, da bom nosil po žepih suhe skorjice, ali da bom Šel stanovat na prenočišča, kjer se plača za posteljo 20 do 40 kr. ? So kandidatje, ki bi vam obljubili vse, ki bi vam obljubili zaradi burje, ki piha od Zaloga v Ljubljano, da vam postavijo Triglav pod Spodnji Kašelj. So tudi kandidatje, ki bi za vsakega volilca utrgali zvezdo z nebes in mu jo utaknili v gumbnico. Jaz vam takih obljub ne bom dajal. Ne bom zastopal le enega stanu, ampak vse. (Živio-klici.) Dobro, predobro vem. koliko je st »riti za Ljubljano in da je veliko storiti. Vsi stanovi potrebujejo pomoči, eden kot drugi. Deloval bom v državnem zboru predvsem kot strogo naroden, kot odkrito napreden, kot narodno - napreden zastopnik Ljubljane, kot vsak Slovenec, ki želi narodu svojemu boljše bodočnosti. Dokler načelo narodne enakopravnosti v naši državi ne prodre popolnoma, ni cilj našega naroda dosežen. Kakor kaže sedanji politični položaj, ta trenutek še dolgo ne bo nastopil. Tudi sooialnodemokraticna stranka bo končno prišla do prepričanja, da se mora priklopiti narodnostnim skupinam. Pri Čehih se to že opaža. Samouprava naroda je prvi in glavni pogoj njegovega blagostanja. Nam očitajo, da se poteguje narodno-napredna stranka preveč za narodnost. Gospoda! Narodnostno vprašanje je eminentno krušno vprašanje za slovenski narod. Kadar se bodo vsi dohodki, ki jih daje naša zemlja, stekali v roke domačinov Slovencev, takrat bo pri nas dobojevan eminentno važen končni boj. Jaz sem se vedno kazal zavednega narodnega Slovenca in Slovana. Že v mladih letih sem se naučil vseh slovanskih jezikov v govoru in pisavi, kar mi bo gotovo v korist, ako pridem v parlament in mi bo opraviti s poslanci drugih slovanskih strank. Svoje slovansko prepričanje LISTEK. Strahovala dveh Kron. Zgodovinska^povest. (Dalje.) XXXXI. Sakupit ću Turke katalane, Oružat ću tanene galije, Brže šajke, od boja džemije. Uranit ću rano prija zore Zavest ću se uza sinje more; Osvojit ću Kotor i Korčulu 1 bijela Barbarigu Kulu. Porobit ću po moru otoke, Razorit ću palače visoke. Od Kotora do bilih Mletaka, Pohvatat ću dosta divojaka. Razorit ću crkvt* i oltare, Sagradit ću visoke munare I džamije, krajem Dalmacije, Odi će klanjat odže i adžije. Hrvatsko narodna. Ribiški Čolni, z beguni in begunkami, so pluli kar možno daleč od brega, da bi jih s kopna ne mogla doseči nobena krogla. Plahost je bila med temi ljudmi tako velika, da Asunta dolgo časa ni mogla ničesar izvedeti, ne kako je prišel kralj Gja-čič v te kraje, niti kako je prišlo do boja med pirati in med Turki. Vpra-SevatiJse"Asunta|ni upala, saj bi se bila s tem izdala, da ji je kraj neznan in da so ji neznani ljudje. Zato je molče sedela na dnu čolna med drugimi ženskami, a pazila je skrbno na vse njih govorjenje ter si skušala napraviti iz ujetih besedi nekako sliko dogodkov tega dne. Izvedela je, da so piratje sklenili novo zvezo z Benečani ter da se pripravljajo naskočiti Turke na morju in na kopnem. Kralj Gjačič je med tem, ko so se zbirale piratske ladje, prišel pred Famagusto, da zbere kar mogoče moštva za boj in da sprejme svojega sina, ki ga imajo Benečani v rokah. Ta dan je s svojimi ljudmi pregledoval ozemlje, da določi, od kod naj piratje planejo nad turško armado, oblegajoČo Fainagusto Nesrečen slučaj je nanesel, da so nekateri njegovi ljudje padli v roke turškim vojakom in jim najbrž izdali, kaj se pripravlja in da jim stoji na čelu grozni strahovalec Turkov, piratski kralj GjačiČ. Turki so se takoj v velikem številu zapodili za pirati in jih pognali v beg. Užgali so drugič največjo piratsko vas, ležečo blizu Fama-guste in gotovo bodo poklali vse, ki jim pridejo pod meč. S kopnega je donelo na morje pokanje pušk. Streli so se Čuli zdaj od te, zdaj od druge strani, kar je pričalo, da je turško vojaštvo preplavilo vso pokrajino. Tudi na begune v ribiških čolnih so začeli streljati Turki, čim so prišli na morski breg, a na srečo ni zadela nobena krogla, ker so bili čolni dosti oddaljeni od morja. Ko se je v turškem taboru vsled izdajstva slučajno ujetega pirata izvedelo, da se mudi v bližini Fama-guste piratski kralj GjačiČ in da zbira moštvo za napad na Turke, so poveljniki takoj odredili kar je bilo treba, da bi onemogočili ta napad. Strah Turkov pred drznim in hrab-brim piratskim kraljem je bil velik in resničen, saj je divjal Gjačič pri vsaki priliki med Turki kakor besen volk med ovcami. Turški sultan je bil že mnogokrat obljubil za Gjači-Čevo glavo na tisoče cekinov. Naravno je torej, da je vzplamtel ves turški tabor, ko je izvedel, da je GjaČiČ pred Famagusto in da hoče obleganim Benečanom priti na pomoč. VeČ tisoč mož je bilo odposlanih da razženo Gjačičevo četo, dokler je bila še majhna in da uničijo vse vasi, kjer imajo piratje svoja zavetišča in svoja skrivališča. GjaČič je moral bežati. Preslaba je še bila njegova četa, da bi se bila mogla Turkom ustaviti. Bežal je s svojimi ljudmi v gore in tamkaj se je četa razkropila. Nekaj ljudi so Turki pač ujeli, Gjačič sam jim je srečno utekel. Mustafa-paša je seveda takoj uganil, da pripravlja GjaČiČ napad na njegovo armado le da bi s svojimi ladjami toliko laglje napadel turško brodovje, ležeče pred Famagusto. Slutil je, da bi med največjim bojem na kopnem naenkrat GjaČič s svojimi ladjami presenetil turško brodovje in zato je o vsem tem takoj obvestil admirala Pialija, zapovednika turškega brodovja. Piali-paša je nemudoma zaukazal najstrožje nadziranje morja, da bi se piratske ladje ne mogle približati njegovemu brodovju. Pred vsem mu je bilo na tem, da bi GjaČiČ ne mogel zapustiti otoka. Vedel je, da tudi najštevilnejše piratsko brodovje ne bi postalo nevarno turškim ladjam, dokler ni pod vodstvom kralja GjaČiča. nVse je treba storiti, da se Gjačič ne bo mogel združiti s svojim brodov-jemu, si je rekel Piali-paša in zaukazal je najstrožje nadzorstvo vsega obrežja. — Noben čoln ne sme več od ciprskega brega, se je glasil njegov ukaz in takoj je razposlal zadostno število malih ladij, da bi nadzirale vse obrežje. Na tisto stran obrežja, kjer je turško vojaštvo zasledovalo Gjačiča in njegovo Četo, se je peljal Piali-paša sam z več ladjami. Že od daleč je zagledal na morju zibaj oČo se čolne z beguni in hitro zaukazal, da jih je prijeti. — Gotovo so to sami piratje in njih ženstvo, je rekel Piali-paša svojemu pobočniku, motreč s krova svoje ladje Čolne z beguni. Dobro je, da je toliko žensk vmes. Od teh se laglje kaj izve, kakor od piratov samih. Turške ladje so razpele svoja jadra in švignile Čez morje. Zajele so Čolne od treh strani, tako da ni mogel nobeden uteČi. Na to tudi nihče ni mislil. Ko so ljudje v čolnih zagledali turške ladje, prešinil jih je nepopisen strah. Naprej niso mogli, nazaj na obrežje niso smeli. Nikjer nobenega izhoda, izključena vsaka rešitev. Obup je prevzel te ljudi in jih otopil. Samo nekateri najpogum-nejši so poskakali v morje in plavili proti obrežju, upajoč, da morda vendar iztaknejo kraj, kjer bi mogli stopiti na kopno, drugi so v blaznem trepetu Čakali, kaj se zgodi ž njimi. sem vedno kazal in ga bom tudi v prihodnje povsod. Ne bom pa delal samo kot Slovenec in Slovan. Moje delovanje bo posvečeno zlasti socialnim vprašanjem. Narodno napredni stranki očitajo, da ni demokratična, meni pa, da sem ponosen in ošaben in prav v včerajšnjem „Slovencu- se bere, da živim srednjeveške nazore. Kdor me pozna, ve, koliko je resnice na teh trditvah. Čudno pa je, da prav isti ljudje, ki mi to očitajo, pripovedujejo, kako sem sladak in priliznjen. To je vendar diametralno nasprotje in iz tega sledi, da so take trditve izmišljene ali vsaj silno pretirane. Zagovornik sem splošne in enake volilne pravice. Ko sem 18SS prišel v deželni zbor, zahteval sem tako volilno pravico. To pa, kar imamo danes, ni enaka volilna pravica. Ako ima peščica Kočevarjev, 1S.0C0 oseb, enega poslanca in 100.000 uradno naštetih koroških Slovencev tudi samo enega, je to skrajno kričeča krivica. Jaz akceptiram volilno pravico, kakršno imamo zdaj. To pa zato, ker se bo uprava države demokratizirala in bodo prišli grofje in baroni s sedežev, na katere mislijo, da so že dobili zase in za vse svoje potomce za vse večne čase lastninsko pravico, ter pridejo na njih mesto ljudje iz naroda brez vsakih nadevkov rpleme-nitaš" itd. Tudi pride Slovanstvo do večine in je to prvi začetek poslovanj en j a naše države. To poslovanj enje, trajno poslovanj enje mora priti, če ne prej pa pozneje. Ena najnujnejših socjalnih nalog je zdaj zboljšanje gmotnega stanja učitelj svu. Ako se govori o zboljšanju razmer proletarstva, moramo poudarjati, da je učiteljstvo naš duševni proletarec, ki pred vsem potrebuje nujne pomoči. Reklo se mi bo. da to zboljšanje spada v dež. zbor. Res je — zdaj. Pomisliti pa je treba, da se vsem deželam v Avstriji slabo godi, njih finance so v žalostnem stanju. Zato se je že pogosto izrazila želja, naj bi te finance sanirala država in se je vselej zatrjevalo, da naj vlada od dežel prevzame breme učiteljskih plač in se učiteljstvo po-državi. Učitelj je vendar odgovoren le vladi in sekiran le od nje, zakaj bi ta ne skrbela zanj. Seveda se vlada brani tega bremena. Vendar jaz bom to vprašanje sprožil pri raznih strankah. Dasi ni pričakovati, da bi takoj sprva dosegel svoj cilj, bom vendar ponavljal svoj predlog, dokler mu ne bo ugodeno. Da prevzame država učiteljske plače nase, je za nas Slovence največje važnosti. Dunajski parlament bo imel priliko, nadzirati učiteljske razmere na Štajerskem in Koroškem, kjer je dandanes slovenski učitelj izročen na nemilost nemški deželni upravi. Isto velja za Primorsko in Istro. Eno najvažnejših socijalnih vprašanj je splošna poskrba uslužbencev za starost. Jaz sem za najobsežnejšo preskrbo za starost. Kdor o meni trdi nasprotno, ne govori resnice. V seji trgovinske in obrtne zbornice sem kot zastopnik trgovcev opozarjal, koliko bo novo zavarovanje naprtilo bremen trgovcem in zahteval, naj država prevzame ta bremena. Zavarovanje, kakršno je danes uzakonjeno, bo treba pa še temeljito reformirati. BeraŠke penzije so smešne in kar sramotne; treba jih bo zboljšati. Kdor pozna kriminalno statistiko zločinov, ki se gode na de- • želi in jih zagreši sin ali hči proti svojim staršem na stara leta zadnjih, ko ti ne morejo več delati, mora priznati, da mora tu poseči vmes država in določiti, da bodo stari onemogli ljudje, ki so izročili svoje posestvo potomcem, se mogli brez več-lih skrbi preživljati. Stvar ne bo težko izvedljiva. O zavarovanju se more reči: kadar bo vsem državljanom zagotovljen eksistenčni minimum, bo splošno blagostanje visoko dvignjeno. Prehajam na kulturne potrebe našega naroda. V Avstriji ga ni naroda, ki bi ne imel svojih srednjih Šol. Izvzet je samo slovenski. Vprašam: zakaj edanja slovenska delegacija ni zahte- vala slovenskih srednjih šol. Na Da-naju ne manjka raspoloženje za to, treba je le našega energičnega zahte-vanja. Slovenske srednje šole moramo dobiti. (Pritrjevanje.) Isto je a učiteljiščem. Ali ni sramota, da imamo v Ljubljani nemško učiteljišče? Ta sramota se mora odvzeti od našega naroda. Slovensko učiteljišče zahtevamo. (Pritrjevanje.) Kadar bomo imeli slovenske srednje šole, je prvo, da dobimo vseučilišče. V tem oairu bodo morali slovenski poslanci postopati oprezno, previdno in odločno. Upam, da bo imel novi državni zbor več smisla za kulturne potrebe slovanskih narodov in da bo slovenskim poslancem olajšano njih stališče v tem oairu. Kadar dobimo vseučilišče v Ljubljano, bo mnog slovenski mladenič, ki zdaj vsled pomanjkanja sredstev ne more dokončati svojih Študij, prišel do boljšega kruha, ki se zdaj reže samo Nemcem. Zato se bo treba z vso silo zavzeti, da dobimo slovensko vseučilišče. (Pritrjevanje.) Obrtna državna šola vLju-bljani je že priznana od države, vendar se še ne gradi, ker še ni dovoljen potrebni kredit zanjo. Ta obrtna šola bo eminentne važnosti za Slovence, ker bodo izhajali iz nje delovodje in učitelji. Ta pridobitev bo zlasti važna za delavski stan, ker bo delavskim sinovom omogočeno, da postanejo delovodje in učitelji. Na shodu v „Unionuu je izjavil dr. Susteršič, da sem se obračal glede ljubljanskega mesta nanj, ker baje dr. Tavčar ni mogel ničesar doseči za Ljubljano. Resnica je ta: Z dr. Tavčarjem sva bila pogosto na delu pri raznih ministrstvih. Da bi bi bila akcija za slovensko vseučilišče in obrtno šolo v Ljubljani tem uspešnejša, sem se obrnil tudi na klerikalni klub za pomoč. Menda to ni nič sramotnega za me. Za take stvari moramo delati vsi Slovenci. Obračal sem se tudi do dvornega svetnika dr. Ploja in do komercijalnoga svetnika Povšeta. Storila sta marsikaj, a to je ostalo prikrito. Nihče in najmanj onadva sta obešala svoje delo na veliki zvon, kakor to dela dr. Susteršič, ki se povsod sili v ospredje in se baha, koliko da je storil. fTako je!) Slovenci moramo skrbeti za svojo umetnost, da se povzdigne. Program obč. sveta ljubljanskega v tem oziru je jako obsežen in ako se uresniči, bo to velikega pomena za mesto, pa tudi za vso Slovenijo. Pred vsem za mesto, zlasti za delavstvo, obrtništvo in kupčijstvo. Vendar naše moči so preslabe, da bi mogli z njimi doseči svoj dalekosežen namen. Treba bo pritiskati na državo, da bo dala par stotisoč za restavriranje ljubljanskega gradu, kjer naj bo temeljni sedež slovenske umetnosti. V to bom delal z vsemi močmi. (Pritrjevanje.) Za ustanovitev državnih delavnic v Ljubljani se že trudim enajsto leto. Sicer si bo s temi delavnicami opomogla pred vsem socijalno demokratična s tranka. Vendar jaz je ne sovražim, ker je del našega naroda. Naznaniti moram, da se mi je posrečilo, da se te dni sklene pogodba s posestniki zemljišč, kjer bodo stale delavnice, prihodnje leto se pa prične z građenjem teh poslopij. Delavnice bodo take kot one v Knittel-feldu in bodo namenjene za vso tržaško direkcijo državnih železnic. Ko bodo te delavnice v Ljubljani, pridejo naši uradniki do boljših delavskih služb. Razširjenje delavnic je v zvezi s popolnitvijo železniških zvez. Vsled nove državne železnice je Ljubljana nekoliko oškodovana. Vsled raznih intervencij namerava vlada speljati tretjo železniško progo z Dunaja v Trst. Ta proga poj de od Zeltwvega, skozi Polzelo, Kamnik in Ljubljano. Ta proga se bo preje speljala, ako se bodo vsi slovanski poslanci zavzeli zanjo. Ljubljana bo s tem mnogo profitirala. Istotako bo velikega pomena za naše mesto železnica od Vrhnike do sv. Lucije, katera železnica se začne graditi najbrž v kratkem. S tem dobimo zvezo z Idrijo, ki zdaj gravitira proti Go- rici, kar je čisto naravno. Ako se še iavede železniška proga od Novega mesta do Karlovca, ima Ljubljana izborno železniško mrežo, s katero bo v najkrajši a vezi a vsemi obmejnimi slovenskimi deželami. (Živahno odobravanje.) „Slovenec" trdi, da zadene Ljubljano druga potresna katastrofa, ako bom jaa i« volj en za njenega državnega poslanca. „Sloveneou te svoje skrbi lahko zase pridrži. Pač pa zna 1913 zadeti nova potresna katastrofa Ljubljano, ko bo treba plačati državi 200.000 K potresnega posojila. Ljubljanski poslanec se bo moral o pravem času zavaeti, da država odpiše ta dolg in jaz se bom zavzel, da se usliši moja prošnja. (Živahno odobravanje.) Tudi bo treba »poslovati, da se odpiše posameznim hišnim posestnikom ponapredščina. (Odobravanje.) Pravijo klerikalci, da bom na Dunaju osamljen, ker bom edini napredni slovenski poslanec in me klerikalni klub ne bo hotel sprejeti v v svojo sredo. Izjavljam: Samo po sebi je umljivo, da se bom oglasil pri klubu, kjer bodo slovenski in hrvatski poslanci, pa naj bo v njem tudi dr. Susteršič, ker ni rečeno, da bo imel ta klerikalni general v tem klubu suknjo in škarje v rokah. (Smeh.) Ako bi bili vsi slovenski in hrvatski poslanci v Šustaršičevem klubu in bi me ta ne-hotel sprejeti, zagotavljam, da si bom vedel najti zaslombo v takem klubu, ki me bo podpiral bolj nego lastni rojaki. (Viharno odobravanje.) Dolžnost slovenskega poslanca je, da stopi v slovensko-hrvatski klub in da deluje na to, da se ublažijo nasprotstva. Želim, da bi se ta na-sprotstva ublažila, in da prepiri, če že morajo biti, ostanejo doma in se ne vlačijo v dunajski parlament. Danes je že tako, daje vsak slovenski poslanec opljuvan, pa naj bo sicer največji poštenjak in brez madeža. Zunaj naše domovine moramo složno nastopati, da imponiramo vladi. Ako je pri drugih narodih to mogoče, zakaj bi ne moglo biti tudi pri nas? Složen nastop je važen zlasti iz narodnogospodarskega ozira. Glejmo, koliko denarja leži v naših hranilnicah! Ljudje so zadovoljni, da vlečejo svojih 5 procentov, podjetnosti pa ni nobene v njih. Ako bi se s tem denarjem osnovala podjetja, prišlo bi mnogo delavskih moči do zaslužka, doČini imajo zdaj od denarja dobiček le tisti, ki ga imajo naloženega. Na narodno gospodarskem polju je treba torej skupnega delovanja. Ako sejud ln katolik lahko razumeta, zakaj bi se ne slovenski naprednjak in klerikalec? Tajnost je še, da se je posrečilo zadnji čas ustanoviti velikansko narodno gospodarsko p o d j e t j e , pri katerem sodelujejo najvplivnejši možje obeh slovenskih strank. To podjetje je velikanskega pomena za ves narod, kar je mi boste gotovo priznali, kadar začne delovati. Raznim trditvam posebno s klerikalne strani, da narodno-napredne stranke na Kranjskem konec in da leži na mrtvaškem odru, ne verjemite! Narodno-napredna stranka na Kranjskem ima toliko živ-ljenske moči, kot nihče ne misli. Vsikdar bo nastopala kot trdna organizacija zavednih in odločnih mož, katerih število se množi z vsakim dnem. S tem sem vam obrazložil svoje misli in svoje namene. Ako mi izkažete zaupanje, da me izvolite za svojega poslanca, bo to zame velika čast, katere se bom skušal vsikdar vrednega izkazati. Gromovito ploskanje je zadonelo po dvorani po teh besedah in ni hotelo prenehati dolgo časa. Ko se je polegla velikanska navdušenost, je rekel ir. Stkali: Frenetičen aplavz vaš dokazuje, da vam župan Hribar ni mogel napraviti večjega veselja, kot da hoče kandidirati v državni zbor. Njegova izvolitev ne bo le prilog v Ljubljani, ampak za ves slovenski narod. Župan Hribar je mož, ki bo iipolnoval točno in natančno svoje obljube. Zato vaa poživljam, da naj vsakdo izmed vas, ki ima kako željo, to naznani zdaj našemu kandidatu. Za besedo se je oglasil socijalni demokrat Immv, kateremu je zaploskalo onih 19 so-drugov. Dejal je, da dvomi, da bi županu Hribarja bilo res tako pri srcu starostno zavarovanje uslužbencev, ko se je v trgovinski in obrtni zbornici pokazal odkritega nasprotnika proti temu. Dalje je grajal, da župan Hribar ni nič omenil razmerja z Ogrsko in militarizma, ki se mora po mnenju socijalnih demokratov popolnoma odpraviti sli pa vsaj vpeljati dveletno vojaško službo. Potem se je Kocmur spravil na razmere v Ljubljani in trdil, da, odkar se je Ljubljana razvila v moderno mesto, raste revščina v mestu in delavstvo je zapušča. Obrtni nadzorniki bi morali biti iz delavskega stanu. Dvomil je, da bi mogel župan zastopati vse stanove, ker, ako se hoče dati enemu stanu, se mora vzeti drugemu. Ko se je Kocmur zaletaval v narodno-napredno stranko, češ da postavlja le veleposestnike za svoje kandidate in začel osebno napadati nenavzoče osebe, završalo je po dvorani: Dol ž njim, teh komedij je že dovolj, socijalna demokracija naj kritizira sebe in svoje postopanje, ki je desetkrat bolj potrebno kritiziranja itd VriŠč je bil tak, da ni mogel Kocmur nič več govoriti in da je končal. Na njegova »izvajanja" je odgovarjal župan Hribar, ki je dejal: Ne veže me dolžnost, da bi odgovarjal predgovorniku in tovarišem njegovim, ker mi svojih glasov gotovo ne bodo dali. Vetrovi Nebo 6 8. *v. 7 7. aj. 2. pop. 726 7 T,27& ?s?6 t t 1 brez vetrno jasno bresvetrnol megla al. jug del. oblač. 27 121 , 9. sv. 8 7. aj. • 2. pop. 72 j U 72 728 1 11*0 2 svzahodj del. jasno oblačno Kleparskega pomočnika sprejme takoj v trajno delo Franc Zuiek, klepar na Bledu. Ravnotam se sprejmeta 1181- i 7 6! si. jvzh. 71 I sl.Jng dež Srednja predvčerajšnja in včerajšnja temperatura: 7 6° in 8 6°; norm.: 7'9° in 8 1° Padavina v 24 arah 127 mm in 0 2 mm. dva učenca za kleparsko obrt. spreten prodajalec, maoufakturi.st se tako) sprejme ori tvrdki I. Keber, Ljubljana, Stari trg 9. Samo pismene ponudbe. 1113-3 Umetni mli Z manjšim posestvom na Koroškem, na prav primernem kraju tik železniške postaje, se iz proste roke takoj proda, Naslov pove upravnistvo .Slov. Naroda". H03- e St. 106 pr. 'iifi aamŽŽasa Razglas. 1183 Žran ^erjanec krojač Antonija Vodiškova prodajalca 1184 Sp- S*sk