Naročnina mesečno ^mh^b mmbi^ ^^^^^^^^^^ Ček. račnn: Ljub* za ^V^m HEOS ^^^ ^^^^^^^^ Ijana št 10.690 in stvo 40 Din — ne- J,-.'iii. KM jBt HSt ■■ ■ JHh9 M ^^M M^M ™ >0-349 za ^mm £mjm n 19 Jr g™" m m^m loletno 96 Din. za J^H J9U ■■ H JBt^ M ^^^f ^^M inozemstvo 120 Din A ^Mi BBf BR fljBHf fljMf ^^ Jfflflf M Hfl Praga-Dunaj 24.797 Uredništvo je v JI^L^čS iJMKLi ■■■■nriD # M ifft Uprava: Kopi tar- Kopitarjevi ul.6/UI ^^^^^ ^^^^^^^^^^ ^HHMT ^HB^ jeva 6. telefon 2992 Sf-SJfSSi.^taSS; Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« SS3i™!.d5SŠ Nova Bolgarija Ljapčev je odstopil — Sestava nove vlade je poverjena voditelja narodnega bloka Malinova — Novi vidiki balkanske bodočnosti — Razburjenje v Italiji Nauk bolgarskimi volitev Od našega dopisnika Belgrad, 23. junija. Izid volitev v Bolgariji je bil katastrofalen za vlado. Poraz je prišel tolikanj bolj nepričakovano, ker tudi sedanje volitve na noben način niso imele značaja svobodnih ter so se vršile med najhujšimi nasilji od strani vladnih oblasti kakor tudi tajnih fašističnih organizacij, ki so se zadnje mesece mirno razvile po vsej deželi v senci režima, ki jih je podpiral. Časopisje je poročalo, da je vlada pustila zapreti veliko kandidatov opozicije, da je zaplenila mnogo opozicionalnega tiska in da so se za časa volivne propagande dogajala ubojstva, katerih zna-Caj nikakor ni bil dvoumen. Kljub temu pa je opozicija po dosedanjih še nepopolnih poročilih dobila 150 mandatov od 273, s katerimi razpolaga bolgarsko sobranje. Zadnje svobodne volitve v Bolgariji so sc vršile nekako pred tridesetimi leti. Takrat je Karave-lov odnesel proti zaščitniku carja Ferdinanda generalu Peirovu tako uničujočo zmago, da se ie odslej zviti Koburžan dosledno izogibal, dati narodu prilike, da se »svobodno izrazi« ob volitvah v državni zbor. Ako letos, po 30 letih, vse nasilstvo in vsa politična strategija sedanje napol diktatorične vlade ni zmogla ustaviti plazu ogorčenja in nezadovoljnosti naroda, je to neovrgljivo znamenje, da je 8 letna samovlada »Demokratičeskega Zgovora« (Demokratska zveza) ustvarila med ljudstvom razpoloženje, ki podira pred seboj vsako zapreko. Iz volilnih skrinjic, tako piše socialistični »Narod«, se sliši pritajeno gromenje bližajoče revolucije. Kratek pregled nazaj v zgodovino zadnjih osem let bo pojasnil novonastaH položaj, iz katerega se lahko rodijo usodepolne posledice za bodočnost bolgarske države. Stambolijski je padel 1923 zadet od morilčeve krogle. Vlado je prevzel vse-učiliški profesor Cankov ter s surovo silo razdejal ianei.bko organizacijo, ki je po smrti vodie ostala brezglava čreda. 1926, »ko je država bila očiščena,« je predal krmilo sedanjemu predsedniku vlade Ljapčevu, ki je z nasilnimi volitvami 1927 hotel uzakoniti režim nasilja in mu dati ustavno trajnost. Volitve so njegovemu »Demokratičeskeinu zboru« dale 166 od 273 razpoložljivih poslanskih sedežev r sobranju. S to večino je neomajno vladal do da-aes, skušal dati bolgarskemu narodu novih orien-iacij v notranji politiki ler mu najti novih prijateljev v zunanji. Opozicija je bila slaba že številčno, i kar je bilo hujše, bila je med seboj needina. Celo poučenemu Bolgaru bo težko našteti vse struje, ki (O se zbirale pod okriljem opozicije, kajti mnogo malih strančic je sedaj držalo z opozicijo, drugič zopet potegnilo z vlado. V glavnem pa je diktatura Demokratičeskega zbora morala računati s sledečimi nasprotniki: 1. Levičarske agrarce je vodil Oičev, Isti, ki se je tako uspešno branil boljševiškega vpliva na razvoj svoje malokmetske radikalne struje. 2. Malinov je bil priznani vodja srednjih strank, kakor radikalne, levodemokratske in narodno liberalne. Radoslavov, ki nosi odgovornost za vstop Bolgarije v svetovno vojno, pa je poveljeval tako-zvanim liberalcem, ki imajo priznano najintimnejše stike z macedonskimi revolucionarci. Radoslavov je vedno bil negotova postojanka v opoziciji in to baš radi tega, ker jc tudi Ljapčev iskal svoje pristaše v vrstah macedonskih revolucionarcev skupine Van-če Mihajlova, torej tani, kjer je razvijal svoje delovanje Radoslavov. Opozicija, katero so razjedale na eni strani komunistične, na drugi pa makcdonstvujuče struje, je ostala razdrapana do volitev, ko se je pod pritiskom. razmer vendarle znašla v »Narodnem bloku«. Pod to firmo je šla tudi na volišče in izvoje-vala zmago. Ljapčev je torej z lahkoto razvijal svoj program, ker tu od nikoder ni pretila nevarnost. »Polnih osem let je trpel bolgarski narod upravo« — tako piše 'Narod« — »ki se je začela s prelivanjem krvi, ki se je vzdrževala z nasilsvti nad kmet-skim ljudstvom in nad izobraženci, ki so ž njim simpatizirali.« Toda polagoma je Ljapčevu začel narod uhajati. Simptomi so se pokazali tekom lanskega leta. Občinske volitve so razpoloženje naroda odkrile. Bolgar je trdoglav, a nikjer tako, kakor v opoziciji. Citnbolj je naraščala nezadovoljnost ljudstva, tembolj so sc razvijale po vsej deželi tudi razne fašistične organizacije, katerih namen je bil ohraniti obstoječi režim, če bi ljudsko mišljenje postalo nevarno. Patriotična društva pod najrazličnejšimi imeni, vojni klubi, nacionalne organizacije so vstajale zaporedoma, kakor na povelje ter sejale teror po deželi. Tudi v zunanji politiki je Ljapčev sledil vabilom, ki so se izkazala usodepolna. V Rim je poslal za poslanika vodjo fašističnih organizacij generala Vlkova, ki je imel očividno nalogo, proučavati italijanski fašizem ig prenesti njegov ustroj na bolgarska tla. S fašizmom pa seveda tudi simpatije italijanske vlade. Tri dolga leta je bolgarska vlada z veliko vztrajnostjo klicala Italijo na Balkan in ji v vsej širini odprla vrata v Bolgarijo samo. Narod je v resnici pričakoval gotovih rezultatov od te italijanske politike, toda teh ni bilo. »Poleg kraljice in brezštevilnih Fiat-avlomobilov nam ta politika ni prinesla nič koristnega,« izjavlja organ opozicije »Podne«. — Svoje dni smo se vozili z Mercedes avtomobili, katere nam je poslal cesar Viljem II. in smo si razbili glave; vse govori za to. da bomo sedaj na Fiat vozovih treščili v prepad same sebe in svojo bogato deželo.« In v resnici je bilo tako. Bolgarija se je na Balkanu izolirala. Z Jugoslavijo ima samo eno prometno zvezo preko Caribroda, vsa ostala meja je zaprta. Z Romunijo je ne veže niti en sam donavski most, z Grčijo se vlečejo pogajanja že dolga leta, da bi se sklopili obe dograjeni progi. Kako, da bi narod, zdrav in bister kot je bolgarski, tega ne začel uvidevati. Milčev razmišlja o tem v reviji »Naše vreme -, ko piše: Kaj nam pomaga neplodno prijateljstvo z Italijo, če pa so pretrgane vse zveze s sosedi! Vse tri naše sosede se med seboj sijajno razumejo. Gotovo imajo kakšen skupen razlog, da niti ena izmed njih nima zaupanja v našo vlado.« Ljapčev sc je te revolucije v ljudskem mišljenju ta- ko dobro zavedel, da je v svojem glasilu »Demokratičeski zgovor« dne 14. aprila zagrozil, »da se po deželi pojavljajo struie, ki so nevarne zi režim.< Vlada je imela prav. Da, to so bile ravnoiste struje, ki so govorile bolgarel. i hi narodu od srca in ki so naposled utrgale plaz, ki je zasul Ljapčeva in njegovo protikmetsko in italofilsko politiko. Nocoj se širijo novice, da bo Ljapčev odstopil. Drugega izhoda nima. Kralj, katerega bolgarski narod ljubi in spoštuje, bo znal uveljaviti svoj vpliv in bo stopil na stran svojega ljudstva, ki je izrazilo svoje mišljenje na volišču. Ako bo Bolgarija razumela ta glas in ako ga bo Malinov znal tolmačiti v dejanjih, potem lahko imenujemo zadnje bolgarske volitve zgodovinske tudi iz stališča odnošajev med Bolgarijo in našo državo. —w. Težavno reševanje krize Sofija, 24. jun. AA. Zaradi velikega poraz." ki ga je doživela vlada ua volitvah v sobranje, p ministrstvo Ljapčev odstopilo. Kralj je poveril sestavo r.ove vlade Malinovu, ki bo skušal sestaviti vladno koalicijo zeialjoradnikov, narodnih liberalcev in radikalov, ki so zmagali pri zadnjih volitvah. Omenjene stranke razpolagajo v sobranju s 150 mandati. Bivši vladni blok je padel od 174 mandatov na 79. Sofija, 24. junija, ž. Narodni blok ima že dva dni svoje sestanke, na katerih rešava prevzem oblasti iz rok Demokratičnega Zgovora. Prav tako je tudi vodstvo opozicijskih strank na stalnem zasedanju. Ministrski svet je stalno zbran in čuje se, da se je Ljapčev odločit, da poda ostavko v petek. Demokrat Malinov želi na vsak način sodelovati v novi vladi z zemljcradniško stranko, kot največji parlamentarni skupini. V to svrho so demokrati na sestanku predstavnikov, ki so tvorili narodni blok, prišli s konkretnim predlogom v pogledu ustvaritve nove vlade in oni ponujajo zemljoradnikom tri re-sorje: poljedelskega, gradbenega in prometnega. Demokralje hočejo za sebe najvažnejše resore zunanjega, notranjega in finančnega ministrstva. Ra-dikalci bi dobili dva ministra, a nacionalni liberalci enega. Demokratski pogoji so precej nezadovoljivi in vprašanje je, če bodo zemljoradniki, kot dvakrat močnejša skupina, pristali na lo ponudbo demokratov. To bo rešil vrhovni svet zemljoradniške zveze, ki se bo v najkrajšem času sestal zaradi rešitve krize. Za sedaj v zemljoradniški stranki še ne obstoja nobena konkretna obveza. Mnogi zemljoradniki izražajo željo, da zemljoradniška zveza nadaljuje svoje opozicijsko stališče, čeprav se je islo že nekoliko poleglo, v kolikor se gre za vprašanje vlade Malinova. V kolikor bi se vodstvo stranke izrazilo za vstop v tako vlado, bi zahtevalo okrepitev svojih resorjev in povečanje v mnogih prav-cih zemljoradniškega programa, ki bi ostal v enem delu tudi program nove koalicijske vlade Malinova. Zemljoradniška stranka misli, da bi v slučaju vstopa v vlado no mogla izvršiti svojega programa, ki naj bi predstavljal zboljšanje poljedelstva in žalostnih socialnih prilik, posebno zaradi toga ne, ker demokratjo kot trenutno favorizirana skupina žele, da novemu režimu dajo v mnogih pravnih svoje strankarsko obeležje. V kolikor bodo zemljoradniki pristali, da gredo v vlado s tremi ali štirimi resorji, bi to bila začasna solucija, katero bo zemljoradniška stranka pod pritiskom svojih vo-livnih mas revidirala ter izsilila radikalne socialne reforme. Ta zahteva ne ugaja demokratski stranki in iz tega se sklepa, da bi vlada Malinova na vsak način bila kratkega življenja. Sofija, 24. junija, ž. V vladnih krogih še vedno vlada veliko vznemirjenje in žalost zaradi nepričakovanega poraza pri volitvah. Tisk Demokratičeskega Zgovora, tako zvani »rumeni tiske, je začel odkrito obtoževati diktatorski sistem voditeljev v Zgovoru. Sofija, 24. junija, ž. V razgovorih s časnikarji je izjavil minister Slanov: Naša opozicija v takem trenutku ne more biti brezobzirna. Narodni blok mora čuvati interese vsega naroda in mora zaradi tega voditi brezobzirno opozicijo. Mi smo se trudili, da damo dostojen primer držanjtf v opoziciji, ker je šlo za pomoč državi. To pomoč smo dali in to naj narod ve. Italija vznemirjena Rim, 24. junija, ž. V italijanskih političnih krogih se opaža velika pobitost zaradi nepričakovanega izida bolgarskih volitev, ki so upropastile zvestega italijanskega prijatelja Ljapčeva in njegovo stranko. Nekateri listi zahtevajo od vlade, da izvaja pritisk na rešitev bolgarske krize, ker obstoja nevarnost, da bi novi možje, ki prihajajo iz kmetskih vrst, ovirali nadaljnji razvoj italijansko-bolgarskega sodelovanju na Balkanu, ki je do sedaj jtrinesel že toliko koristnega za dobrobit obeh narodov. Kdo bo nosil žrtve? Ameriški predlog je človekoljuben, Soda račun bodo morali plačati Francija in vzhodne države Odgovor francoske vlade Hoover razocaran Pariz, 24. jun. tg. O vsebini irancoskega odgovora Ameriki, katerega vsebina se bo objavila v petek neposredno pred začetkom debate v poslanski zbornici, se doznavajo sedaj podrobnosti. Francoski dokument priznava v uvodu Hooverjevo velikopotezno gesto in odlično mišljenje, ki je nagnilo ameriškega predsednika k temu koraku. Ameriški predlog je napravil v Franciji prav dober vits. Francija je sama že dala dokaze svoje dobre volje, sodelovati aktivno pri odpravljanju težkoč v srednjeevropskih težavah, na drugi strani pa je že iz pravnih razlogov nemogoče, nc ozirati sc na dogovore, ki so bili po Youngovem načrtu slovesno podpisani in ki jih jc francoska poslanska zbornica sprejela kot obvezen zakon. Brez izrccnega naloga parlamenta sc Francija ne more odreči bistvenemu razlikovanju med zavarovanim in nezavarovanim delom reparacij. Navzlic temu želi Francija, udeležiti se vseh korakov, ki bi mogli olajšati gospodarsko ozdravljenje Evrope in vsega sveta. Da bi Francija mogla iti Nemčiji na roko tudi glede nezavarovanega dela reparacij v višini 612 milijonov mark, stavlja Francija naslednji predlog: Nezavarovana plačila naj Nemčija plačuje še nadalje mednarodni reparac. banki v Baslu. Banka naj te zneske prepiše najprej na račune upniških držav, potem pa naj jih v svrho podpore nemških deviz nc zamenja s tujimi valutami, temveč naj jih v obliki kreditov zopet vrne v Nemčijo. Francija zahteva torej, da Nemčija sveja nezavarovana plačila iz ju-ridičnih vzrokov plačuje dalje, da pa naj ji ti zneski praktično zopet pridejo v dobro. Da podpira to svojo tezo, opozarja Francija na koncu svoje note na to, da je predsednik Hoover v svojem predlogu zahteval samo prekinitev »plačil«, nc pa tudi »obveznosti«. Italija sprejme brez pridržkov Rirn, 24. jun. tg. Mussolini je davi poslal nastopno brzojavko italijanskemu poslaniku v \Va-shingtonu: »Prosim Vašo ekscelenco, da obvestite vlado Združenih držav o tem, da sem proučil predlog predsednika Hooverja za totalno prekinjenje plačevanja vladnih dolgov tekom enega leta. Ta predlog vsebuje za Italijo občutne žrtve. Po skrbnem proučevanju pa sem se odločil, odkritosrčno pristati na predlog v načelu. Pridržujem si, da pošljem ameriški vladi naknadno nekoliko predlogov, da zajamčim pravično in praktično uresničenje srečne iniciative, kakor je gotovo bil namen ameriškega predsednika. Izrekam svoje upanje, da bo predsednikova iniciativa, katere visoki moralični pomen je italijanski narod razumel popolnoma, otvoril periodo učinkovitega sodelovanja med narodi, katera je v tem trenutku splošnih težkoč in na predvečer razorožitvene konference posebno potrebna.« Iz tega odgovora izhaja, da sprejema Italija zaenkrat llooverjev predlog brez napovedanih pridržkov. Hooverjev predlog v številkah Praga. 24. jun. d. l uk. Prnger 1'resse« je priobčila zanimive podatke svojega berlinskega poročevalca o posledicah za posamezne države-upnice za slučaj, da bi ostalo pri ameriškem predlogu, naj sc plačevanje repu racij in vpjnih dolgov za dobo cnogu lela prekine. -Prnger Pressc« objavlja sledeče številke: >Zu dobo od I. juliju 1031 do I. julija 1932 — za katero predlaga Hoover prekinitev — bi Nemčija profitirala I milijardo 519 milijonov mark (okrog 20 milijard Din). Od tegu denarja bi normalno dobila Francija: 838.4 milij. mark. Anglija 362 milij., Italija 190.5 milij., Belgiju 102.6 milij., Romunija 12 milij., Jugoslavija 79.5 milijone mark (nad eno milijardo Din), Grčija 6.7 milij.. Portugalska 13.12 milij., Japonska 13.12 milij. in Poljskn 9.5 milij. mark.« Po dosedanjih i>ogodbnh pa morajo plačati na vojnih dolgovih: Francija 255.3 milij. mark Angliji in 228 milij, Ameriki, torej skupno 483 milij. mark. 1/ tega sledi, da Francija sprejema letno 838 miilj.. odda pa samo 48"^ milij., da ji torej ostane /a lastno vporabo še 400 milij. mark. Anglijn sprejemu otl Nemčije 362 milij.. Ameriki pa mor« 'dnčevuti letno 309 milij., tako da ji ostune čistega 53 milij. mark. Belgija dobiva 102 milij., a plačuje upnikom samo 32 mil., tako dn ji preostane čistega 70 milijonov mark. Kaliju sprejema od Nemčije 190 milij., a mora plačati Ameriki 61.2 milij. iu Angliji 86.8 milij., tnko tla bi izgubila tekom »enoletnih počitnic« celili 43 milij. mark. Iz tega hi sledilo, da sta sorazmerno najbolj prizadeti Francija in Belgija, »iictltem ko razlika zu druge države ni velika. Zato jc pa tudi razumljivo, da se bo llooverjev predlog najbolj globoko preštudiral ravno v Parizu in v Bruslju in da je neumno trditi, da je Francija trdosrčna, ker kaže največ odpora proti ameriškim načrtom. Tiste 3 milijarde frankov, katere bi izgubila, bo morala nadomestiti z drugimi dohodki in sicer s pomočjo davkov. Davki pn tudi v Franciji niso popularni, saj jc znano, da za Anglijo Francoz plačuje najvišje davke v Evropi. Prizadeta jc tudi Amerika in sicer v višini 954 milijonov mark (13 milijard Din), katere ho pa krila /. dohodki, ki se ji obefnjo iz zunanje trgovine, čc bi sc posrečilo ozdraviti kupno moč evropskega trga: poleg tega bi pa rešila še 40(1 milijard Din privatnega kapitala, ki je investiran v NemčijL Newyork, 24. jun. tg. Potem, ko so Nemčija, Avstrija in Bolgarija že sprejele llooverjev načrt, so se zglasili v ameriškem zunanjem uradu poslaniki Češkoslovaške, Jugoslavije in Romunije. Romunski poslanik je izjavil, da prejema Romunija reparacijsko anuiteto 3.5 milijonov dolarjev, od katere mora odplačevati svoje dolgove v višini 2.1 milijona dolarjev. Presežku 1.4 milijone dolarjev se ne more odreči in bi morala eventualno dobiti inozemsko posojilo. Stimson jc odgovoril, da se take podrobnosti v sedanjem trenutku, ko gre za sprejem načrta, še nc morejo obravnavati. Hoover, ki je pričakoval, da bo vseh 17 udeleženih držav tako; pristalo na njegov predlog, jc razočaran radi fran-coske taktike zavlačevanja, računa pa s tem, da bo končoo pristala na predlog tudi Francija. Vzrok, da se Stimsonov govor ni objavil v radiu, je iskati najbrže v soglasju s llendersonom z ozirom na de-likaten položaj nasproti Franciji in Italiji, da posebno francosko javno mnenje ne bo še bolj vzne-voljeno. Hoover upa, da bo mogel Francijo prepričati, da so spremembe njegovega predloga nemogoče, ker bi ga še dalje zapletle v evropsko politiko, kakor bi mogel zagovarjati pred kongresom in ameriško javnostjo. Pariz, 24. juti. tg. Ameriški poslanik se je včeraj zglasil pri ministrskem predsedniku Lavalu, da pomiri francosko vlado s tem, da pojasni pred-zgodovino Hooverjeve iniciative, da nc gre za komplot proti Franciji. Zagotovil je, da prej ni bilo prav nobenih razgovorov s prav nobeno drugo državo. Hoover je nastopil tako spontano in naenkrat, ker sc jc bilo koncem preteklega tedna radi nemške finančne krize bati poloma. Francija je bila prva država, ki je bila obveščena o Ilooverjevem predlogu. Ministrski predsednik Laval je pri tej priliki sporočil poslaniku v glavnih obrisih odgovoi francoske vlade. Nemški poslanik se je včeraj zglasil pri Briandu. Nemško romunska trg. pogodba Berlin. 24. jun. A A. Ncmško-romunska trgovinska pogajanja so rodila v vseh točkah popoln sporazum. Načrt pogodbe jo že parafiran. Kakor znano, se^ bo pogodba strogo držala smernic, ki sc jih svoječasno postavili na mednarodni konferenci v Ženevi. Med drugim dobi Romunija od Nemčije na ječmen 50%, na turščiro pa (10% nižjo carino, kakor velja drugače. CSR se pogaja z Madjari Budimpešta. 24. jun. /. Listi prinašajo izjavo Friedmanna. šefa češkoslovaške delcgacijc, o odnošajih z Madjarsko. Dr. Fricdmunn jo rekel. da jc češkoslovaška vlada predložila mad-jarski sklep preferenčne pogodbe v takem okvir ju, kot to predpisuje ženevska resolucija zu člane Društva narodov. Madjarske vlada jc ta predlog sprejela kot bazo za pogajanja, ki se l)odo pričela pričela jutri v Ženevi. Oho delegaciji sta danes odpotovali v Ženevo. Ljtibtjana v dneh meksikajnariev Žična železnica na najvišji vrh Talre Senator de Monzie, ki bo po vsej priliki ime-liovan za bodočega francoskega podanika v Moskvi. Požar na pctrolejskih tankih v norfol ški Inki. Slika je napravljena z letala. Med najkrasnejše gore v Evropi spadajo Visoke Tatre. Zelo so divje in nepristopne. Zato nameravajo sedaj zgraditi na najvišji vrh — Lonmiški ščit ('2(300 m) — žično želez-i nico in tako pospešiti tujski promet. Zelezni-i ca se bo dvigala iz kopališča Tatranska Lom-! niča; dolga bo 10 km in se bo vzpenjala na najvišji vrh Lonmiški ščit. Imela bo dva voza, v katerih vsakem bo prostora za 40 oseb; brzina bo znašala 3 metre na sekundo. Vzpon bo razdeljen na tri etape, da ne bo prestrm. Pri gradnji bodo pazili, da ne pokvarijo priči dne lepote gora. Stroški so proraču njeni na 14 milijonov Kč in jili bodo pokrila čehoslo-vaška ministrstva za železnice, trgovino, narodno hrambo in pa centralna uprava državnih kopališč Če se bo ta Železnica obnesla, bodo zgradili podobne železnice tudi na ostale tatranske vrhove. Angleška eleganca ua kralj, dirkah v Ascotu. Ze večkrat smo v zadnjem času imenovali mehikanskega stotnika Franca Kaste-lica, čegar zapiske imamo v rokah. Ta zanimivi mož se je rodil leta 1824. v Žubini, župnija Št. Vid pri Zatičini. Spodnjo gimnazijo je dovršil v Novem mestu, zgornjo v Ljubljani. Poleni je poizkušal tod in tam. študiral na dmumi. slednjič pa vstopil v avstrijsko armn- že v novi korni uniformi: lovci so imeli siv-kaste klobuke s peresi, modro bluzo, široke rdeče hlače iu visoke, drobno nabrane škornje ( meksikajnarje«). Ker še niso bile vse uniforme dovršene, so vojaki v Ljubljani nosili obleko iz dvoflitnika (»cvilha«), namesto plaščov pa koče, ki so imeli v sredi luknjo, da se je glava skozi vtikala. Med prostovoljci so bili zastopani vsi avstrijski narodi; posebno veliko je bilo Kranjcev, najbrže zato, ker so bili nabori v Ljubljani. Zaradi pomanjkanja stanovanj so' premestili večje' oddelke v Kamnik, na Vrhniko ter v Zatičino. Jaz — med častniki sem bil edini Kranjec — sem bil s svojim oddelkom od 24. sept. do 1. m,v. nameščen v Kamniku, kjer sem se posebno dobro imel. l\o smo se vračali v Ljubljano, nas je spremljalo več Kamničanov do Mengša. Povsod, kamor so se prikazali mehiški prostovoljci, je bilo veselo'iu glasno. Pa saj ni čudo, naši vojaki so bili večinoma lahkomiselni, inteligentni, i/, dobrih rodovni, pa žalibog v izgubljeno eksistenco, ki so jo lio-loli v Mehiki nanovo pridobiti; zakaj vsakemu pn stovoljcu je bilo obljubljeno, da dobi pu dosluženib šestih letih rodovitno zemljišče najmanj 12 oralov, ki je bilo še enkrat toliko vredno kakor v Avstriji. Vsak dan so imeli vojaki šolo ali vaje v lukoimenovani sladkorni tovarni na Poljanah. Napredovali so hitro, ker je bilo najmanj dve tretjini bivših vojakov in mnogo nekdanjih avstrijskih častnikov. Dohajali so nabrani vojaki od blizu iti daleč, od vseh t irani. kar je povzročilo v Ljubljani veliko živahnost in mnogo prometa. Več malih gostilničarjev in obrtnikov si je močno opomoglo, posebno čevljarji so obogateli, saj so se neka-!eri častniki preskrbeli z obutvijo za šest let, ; je bila pogojena doba za službovanje v Mehiki. K črna blagajna je v približno devetih mesecih izplačala okroglo poldrug milijon goldinarjev. Koliko se je pa potrošilo privatnega denarja; nekateri častniki so bili bogati, ludi med vojaki, posebno inOzeniei, je bilo najti iniovitili. Vse je tako hitro živelo, kakor dn ima kmalu priti sndnii dan Tn cirer šola za državne voditelje, ki jo je v Miinclieiiu ustanovila nurodnosociuina stranka. ui prišel, pač pa zaželjeni čas, da odrinemo v daljno novo domovino. Iz Tre ta se je od 10. novembra 1864 do 20. marca 1865 odpeljalo na sedmih ladjah 6883 podčastnikov in vojakov in 215 častnikov. V teku organizacije jf1 1 častnik prestopil nazaj v avstrijsko vojsko, 5 jih je moralo šaržo kvitirati, 1 častnik in 30 vojakov je umrlo; zaradi bolehnosti in telesnih slabosti j ebilo odpuščenih 108, zaradi rodbinskih razmer I I, zaradi nepoboljšljivivsti so jili izključili iz kora 81 in neujetih begunov je bilo 51. Jaz sem odrinil iz Ljubljane dne 11. dec. 1864 ponoči; bilo nas je skupaj 096. Korakali smo od Pongratzeve vojašnice na Spodnjih Poljanah po mestu do južnega kolodvora; spremljala nas je vojaška godba in neštete množice, da se je vse trlo. Svetili so nam z do. Da tudi tu ni bil povsem zadovoljen, priča dejstvo, da je kot avstrijski ll&dporočiiik vstopil v prostovoljski zbor. ki so rja 1. 1864. nabirali za novoizvoljenega mehikanskega cesarja Maksa — avstrijskega nadvojvodo in brata tedanjega cesarja Franca Jožefa. Kako se mu je godilo na potu v Mehiko in v Mehiki sami, smo že zadnjič objavili. Danes pa podajamo čitateljem njegov opis tedanjih razmer in dogodikov v Ljubljani. Stoti)ik Kastelic piše: »Lepega dne sen) prejel naslednje pismo: »Velecenjeni gospod nadporoonik! Pooblaščen po gosp. generalnem majorju pl. Ujeyskem se počaščujem obvestili Vas, da ni nobene ovire več za Vaš vstop — \ sedanjem Vašem činu — v prostovoljno vojsko, namenjeno v Mehiko. Čutim se pa tudi dolžnega, opozoriti Vas. da mora dobro prevdariti svoje telesne moči vsak, ki se hoče pridružiti temu podjetju, če bo mogel prenašati vse težave in podnebne neugodnosti, katere čakajo imenovani zbor. Obenem naj omenim, da ne sme nihče računati na denar za obleko in orožje, ker bodo sredstva komaj zadoščala za najnujnejše potrebščine. Slednjič Va amoram opozoriti na zadnji odstavek čl. 24. pogojev za prostovoljni ces. mehikanski kor. Kdor ga izpregleda, se more zaplesti v največje neprijetnosti. Na Dunaju, dne 3. julija 1864. Vam vdani Thun, polkovnik.« Oh. kako sem se vendar srečnega čutil, kolikokrat sem prebral to pismo, saj mi je bila dana prilika, da vidim iu občudujem daljno ameriško zemljo z njenim bogastvom. Kako težko sem čakal uradnega dovoljenja za izstop iz avstrijske vojske, ki mi je došlo v roke že deset dni na to, to je dne 17. avgusla Nemudoma sem odrinil iz Novega Sada v Ljubljano, zbirališče prostovoljcev za Mehiko, kamor sem dospel že 28. dan tistega meseca. V Ljubljani je bilo ž.e prav živahno; našel sem tu grofa Frana Thuna. našega poveljnika, do 50 častnikov in poldrugi tisoč nabranih vojakov. To je bila po obleki zelo pisana družba. Zastopani so bili razni avstrijski peš-polki, topničarji, lovci, pionirji, ženisti, liu-zarji, ulanci — med konjiki je bilo mnogo plemiče1' — vojaški zdravniki: nekateri so bili Stribrny, bivši čcškoslov. železniški minister, proti kateremu vodi poseben orlsek praškega parlamenta preiskavo zaradi obsežne korupcije. Stribrnv-ju očitajo, dn je na škodo države brezobzirno grabil zase in svoje prijatelje. Severni iečaj ne dobi ob ska? Podmornik Nautilus : je dospel na Ir- , sko, kjer bo dal Wilkins izvršiti potrebne poprave. Mnogi strokovnjaki so mnenja, da Nautilus ni sposoben za potovanje na severni tečaj; vendar heče VVilkins nadaljevati pot proti severu. — T)r. Eckener pa je po zadnjih vesteh že odločil, da Zeppelin« ne odpotuje na severni tečaj, ker je bil njegov namen itak samo ta, da se tam sreča z »Nairti-lom«. Nizozemska Kraljica Viljemina, ki je o priliki svojega obiska v Parizu posetila kolonialno razstavo. Po razstavi jo jc- vmli| maršal l.yaiitey (desno), bivši generalni rezident v Maroku. bo imel poseben užitek, ko jili bo ponovno bral v obliki majhnih deležev; kdor je pa lako neizobražen, da jih še niti slišal ni, bo imel priložnost, da vrzel v svoji izobrazbi izpolni in se z navdušeno hvalo izkaže kot mož. ki ima okus. Tako je list v teku enega leta objavil Apulijevega Zlatega osla , Cervan-tesovega Don Quichottea , Goethejevegn »Wertnerja< itd. Nekdo pripominja: Za bodočnost sr odpirajo vabljive možnosti. Dobrih knjig je vsaj za pol stoletja in potem bo človeštvo morda slednjič zrelo, da zopet enkrat čita sveto pismo- topot v obliki časniškega podlistka. Seveda bi moral dnevnik, ki bi to storil — nedvomno bi bil to izvrsten list s pomembnimi sotrndniki — izpretnenili sv je ime in se imenovati: Nova Doba Franjo Kastelic. c. in kr. stotnik v meksikaj-narski unilorffli. Palača princa Albrehta v Berlinu, kjer bodo .stanovali angleški ministri, ko vrnejo obisk za Chequers. baloni; bila je nepopisna, iz srca prihajajoča svečanost, ki je dosegla vrhunec na kolodvoru ob odhodu o polnoči. Na lisoče ljudi nam je molilo roke k slovesu in ravno toliko »živio nam je donelo na ušesa. Vse je bilo gi-njeno. Mene so spremili součenec profesor Lesar, tovariša Tone in Jože Karinger, kavar-nar Gnezda in najboljši prijatelj in součenec Primež Remec župnik v Šk< fji Loki, Sedaj so vsi že na drugem svetu. Slava njihovemu spominu! Dne 12. decembra ob 8 zjutraj smo dospeli v Trst in s koli ivora odkorakali naravnost na parnik »Veraoruz« francoske Transatlanlioue Iznajdljivo uredništvo Kje in kako dobiti dober roman za dnevnik, to je zelo pereče vprašanje vsakega uredništva. Pisatelju je treba plačati honorar, toda kdo bi vedel v naprej, če bo spis čitateljem ugajal. Če ,je roman umetnostno na višku, potem je gotovo, rla se bo zdel trem četrtinam čitateljev dolgočasen; če je pa senza-cionelua pisarija, ki bralce vleče, je treba šteti težke denarce, a kritika psuje nad slabim okusom uredništva. Iz teh in takih stisk si je nedavno izmislilo neko francosko uredništvo imeniten izhod, ki bi si ga smelo dati patentirati. Ta dnevnik prinaša že leto in dan stara mojstrska dela drugo za drugim. Izvirnike in že objavljene prevode. Tako mu ni treba šteti niti pare honorarja. Uredništvo si je dejalo: Kdor je ta dola že bral ali jih ima v svoji knjižnici. OJ___n \ OllUH o Tehnična srednja šola - naš ponos Spominska portretna medalja ustanovitelja in prvega direktorja Ivanu šubica. Ob priliki 20-letne proslave obstoja Tebn. srednje šole v Ljubljani se bo danes ob 10 slavnostno odkrila portretna medalja [ustanovitelja in prvog direktorju Tebn. srednje šole v Ljubljani g. Ivana Šubica. Medalja je vzidana na levi strani v vestibilu zavoda. Umetniško delo je umotvor našegu meduljerja prof. A. Severja. Ob zaključku letošnjega šolskega leta slavi Tehniška srednja šola več jubilejev, od katerih je vsak zase [vosebne važnosti za Slovence. Tehniška srednja šolu slavi tridesetletnico ustanovitve umetno-obrtne strokovne šole, dvajsetletnico ustanovitve in obstoja delovodske šole, dvajsetletnico, odkar sc zavod nahaja v sedanjem poslopju iu desetletnico, odkar so izšli prvi maturantje Tehniške srednje šole. Velevažen zavod za Slovence in za vso državo je naša Tehniška srednja šola. S trudom in z muko pribojovana, z velikimi žrtvami vzdrževana si je ta šola pridobila sloves, ki gre daleč če.z meje naše ožje, pa tudi širše domovine. Na stotine in stotine marljivih obrtnikov, stotine in stotine podjetnikov in stotine in stotine tehniških strokovnjakov širi s svojim delom njen sloves. Naša slovenska obrt ne slovi samo zaradi svoje poštenosti in solidno-sti, slovi tudi po kakovosti svojih izdelkov in za to ima glavne zasluge predvsem ta zavod. Živimo v času, ko splošna izobrazba, naj bo še tako popolna, nikakor še nc jamči človeku za življenjski obstoj. Sodobnemu človeku je potrebna specializacija izobrazbe in specializacija spretnosti. Desetletja sem že usposablja najvišje naše obrtno učilišče slovensko mladino v strokovnem znanju, pri tem pa vrši veliko etično misijo med Slovenci, zakaj s svojo vzgojo oznanja tned našo mladino blagovestje dela. V narodnih bojih izbojevana, je vršila ra §C>|n in še vrši tudi veliko narodno delo, zakaj usposablja domačega človeka, da more živeti rta domačih tleh in da mu ni treba klicati tujcev nn pomoč. Kruli, ki ga jc prej pri nas jedlo toliko tujcev, je ostal po zaslugi Tehniške srednje šole sedaj prihranjen domačim otrokom. šc dosti nalog čuka Tehniško srednjo šolo. vedno bolj se ji odpirajo novi delokrogi in Tehniška srednja šola je zanje pripravljena. Ona jc zdravo telo, zdravn organizacija iu bo 5e mnogo nudila našemu ljudstvu. Zato smo «edaj, ob njenih jubilejih, vsi Slovenci ponosni la ta zavod! Ravnate Ir R eisner o zavodu in gojencih Naprosili smo ravnatelja Srednje tehnične tole g. Josipa R eisner j n, naj natn da ob priliki, ko zavod slavi toliko jubilejev, hkrati primerno izjavo o zavodu, gojencih in o pomenu zavoda. Ravnatelj Reisner se je prijazno odzval prošnji in nam jc izjavil: »Ob našem jubileju moram povduriti. da se mora naš zavod vedno prilagoditi dejanskim potrebnm in se je tudi prilagajal, čim nastane splošna potreba preustroja, se zavod tudi pre-tistroji. Ko smo leta 1888 dobili prve strokovne Sole, so bile to nižje strokovne šole. Javnost je od njih pričakovala, du se liodo fantje učili v teh šolali obrti. Izkazalo pa se je, da ni bilo od teh šol tistega dobičku, kakor smo pričakovali. V nižjih šolali jc bilo premalo strokovnega pouka in so imele te šole lmlj študentov-ski značaj. Ko so fantje dovršili te strokovne šole, so se čutili študente iu so potem raje odšli v druge poklice, kakor k pošti, železnici, samo v tisto obrt ne, kjer jc bil izučen. Tako smo prišli do spoznanja, dn nižjih strokovnih šol ni treba za tiste obrti, kjer je dovolj dobrih mojstrov. Te izučujejo bolje v obrti, kakor pa šole. Obstale pn so nižje strokovne šole zn one obrti, kjer mojster nc more nuditi jiopolne strokovne izobrazbe. Tako imamo kiparsko in rezbarsko šolo, prav tako je tudi keramika upravičena do nižje strokovne šole in deloma tudi graverska in zlntnrska obrt. Ni pn po- trebna nižja strokovna šola recimo za mizarstvo, ključavničarstvo in podobne obrti. Do tega smo prišli že zdavnaj in da jc zu take obrti potrebna delovodska šola. V takih šolali se potem strokovno izobražujejo pomočniki, ki so že več let v praksi in v poklicu. Taka delo-vodskn šola doseže res uspehe. Naša delovodska šola praznuje sedaj dvajsetletnico. Kur se tiče naših učencev, moram reči, da opažamo tukaj kako nam mojstri pošiljajo zadnja leta nn delovodsko šolo manj izvežban 11111-terijal. še pred nekaj leti so pošiljali k nam učence, ki so imeli že daljšo prakso. Sedaj pa silijo v šolo tudi taki, ki so komaj dokončali vajeniško dobo in ki imajo za naše šolske namene premalo strokovne izobrazbe. Letos smo mnogo lx>lj zadovoljni z učenci tehniške srednje šole kakor pa z učenci delo-vodskih šol. Kar se tiče učencev srednje tehniške šole, sedaj ti močno prevladujejo tudi že številčno. Dijaki leli štirih oddelkov tvorijo že več kot polovico vsega našega dijaštva. Sorazmerno dosegamo prav dobre uspehe, ker dijake temeljito prerešetamo, predno jih sprejmemo. Dijnk mora že s prav dobrini, vsaj z dobrim uspehom dovršiti meščansko šv.lo, predno ga sprejmemo. Seveda je mnogo fantov, zlasti nn arhitcktonsko-gradbcneni oddelku, ki so brez pravega poklica za stroko, ki jo študirajo. Mnogo fantov je, ki s Ih, 17 leti šele dovršijo meščansko šolo. Tu vidimo usodno napako mnogih stnrišcv, ki fante po sili študirajo, mesto dn bi ga dali s 14 leti učit kakšne obrti in s 17 leti bi bil že pomočnik. Pozneje pa, če bi bil za kaj, bi prišel pa k nam v delovodsko šolo. Pri nas vse premalo spoštujejo obrt in preveč šolanje. Kam pu naj gre fant s štirimi meščanskimi šolami? Tako nismo mogli letos odpreti elektrotehniške delovodske šole, ker so se prijavili lc trije učenci, medtem ko se je nu elektrotehniški odsek tehniške srednje šole prijavilo vsaj dvakrat toliko dijakov, kolikor smo jih mogli sprejeti. O razmerah v šoli bi vam povedal šc tole: Fantje so po večini revni. V šoli so ves dan in mnogo se jih ne more prav pripraviti za študij. Mnogi ostajajo opoldne v šoli, mnogi sc vozijo daleč z vlakom. Tukaj hi bilo potrebno, da javnost nakloni dijakom več štipendij in več pod- Iz zgodovine Srednje tehn. šole Poročali smo že v posebnem člančiču nekatero podrobnosti iz bojev zu našo Tehniško srednjo šolo. Od leta 1870., ko so bile prvič sprejete v državni proračun sedanje obrtne šole, pa do leta 1888., ko sta bili v Ljubljani ustanovljeni prvi dve strokovni šoli, gre začetek zgodovine našega zavoda. L. 1901. je biia osnovana Umetno-obrtna strokovna šola, ki je obstojala do 1.1911. Tedaj je bila ustanovljena delovodska šola, 1. 1917. pa je bila osnovana Tehniška srednja šola. To so le glavni datumi, med njimi pa je zgodovina Tehniške srednje šole polna odločne borbe slovenskih zastopnikov in voditeljev za ta zavod. Ivan Hribar, Ivan Murnik, tedaj tajnik zbornico za TOI in Ivan Šubic, prvi ravnatelj zavoda, so najodličnejša imena iz to borbe. Na Dunaju pa se je z njemu jekleno vztrajnostjo boril za pravice to šole dr. .lanez Ev. Krek. Mnogo dela iiv truda tedanje slovenske poslanske delegacije, deželnega zbora kranjskega, mestne občine ljubljanske, Trgovske-obrtne zbornice in še drugih či-niteljev je v zgodovini zavoda, ki slavi sedaj svoj jubilej. Zavod sedaj Pouk na strokovnih šolah Tehniške srednje šolo se zelo razlikuje od pouka na splošnih prosvetnih šolah. Ne teoretična in ne dciavniška strokovna učna snov ne smeta ostajati na starejšem učnem načrtu, temveč se morata prilagojevati izpre-minjajočiin se potrebam praktičnega življenja in modernim pridobitvam srednje-tehničnih pivnog. Zavod obsega najprej Tehniško srednjo šolo. ki šteje 4 odseke. Arhitektonsko gradbeni odsek lina 4 letnike in razrede, prav tako tudi strojni odsek in elektrotehniški odsek. Geometerski odsek ima 1 razred. Gradbena rokodelska šola ima 3 razrede in sicer drugi in tretji letnik ter mojstrski oddelek. Strojna delovodska šola ima prvi in drugi letnik, prav tako tudi elektrotehniška delovodska šola. mizarska in strugarska delovodska šola ima drugi letnik, kiparska in rezbarska šola ima tri lelnike, prav tako tudi keramična šola. Dalje ima zavod učno delavnico za košarstvo. Ženska obrtna šola ima prvi letnik za šivanje, drugi letnik zu perilo, dva druga letnika in tretji letnik zn izdelovanje oblek in prvi in drugi letnik za vezenje. Sk ipno je torej na vsem zavodu 35 raz- Poslopje Srednje tehnične šole. Josip Reisner, ravnatelj Srednje tehnične šol«. por. Potrebno bi bilo tudi, da sr picd in medvojne štipendije drugače valorizirajo. Mestna občina je n. pr. valorizirala medvojno štipendijo 500 kron v 1000 dinarjev. Pa je bilo le drugače, če jc fant med vojno prejel 500 kron, kakor pn če sedaj prejme 100(1 dinarjev. Bodočnost bo |K>kazala. lili nismo kakšne stroke sedaj že preveč zatrpuli / naraščajem. Od leta 1921 smo poslali v svet že več stotin gradbenikov, strojnikov in drugih, ki so zasedli prosta mesta. Potrebna bo statistika, kje so še mesta prosta, in kje morejo mladi tehniki nadomestiti tujce v industrijah. Potrebno je tudi vedeti, kje ni še niti tujcev niti domačih tehnikov. Če bi kazalo, da je v kateri stroki prenutr|Minost. bi morali kakšen odsek zatvo-riti, ali ga pa tui novo specijalizirati. Naša šola je pripravljeno, dn mladim ljudem res omogoči poklic, ki se ga izuče. pa je tudi pripravljena, da zadosti potrebam, ki jih razmere zahtevajo. Vsekakor je čas, da malo pogledamo, ali ne gremo prednleč in da poizvemo. ali imajo absolventi posameznih naših oddelkov še možnost do zaslužka v vsej državi. Od naših fantov pričakujemo, dn res izpolnijo namen naše šole. Naši absolventje nimajo prisloni na tehniške fakultete v naši državi. To ima dvoje strani. K nam pridejo pretežno dijaki iz meščanske šole. vendar pa mnogi pokaže v zadnjem letniku veselje, dn študira še naprej. Nismo pripravljalno šola zn tehniško fakulteto in to ni naš namen. Naši absolventje naj se posvetijo svojemu poklicu. Sem pa na vsak način za to, da se bolj zmožnim absolventom. ki imajo veselje zn to. omogoči prestop nn fakulteto če ne drugače, vsaj na ta način da bi delali še diferenci jnlno maturo. Končno šc nekaj o profesorskem zboru. Moram reči. da redkokdaj najdemo v tako veliki in tako nnjraznovrsfnejšl družbi, kakor je naš profesorski zbor. toliko harmonije, kakor je je pri nas. Velika krivica pa se godi našim profesorjem, da so šteti v isto vrsto, kakor srednješolski profesorji. Pri nas so profesorji po večini inženjerji iu želeli bi tuko inženjer-je. ki imajo že precej prakse. Inženjerjcv s prakso jc pa težko dobiti, ker so težave s priznanjem let v praksi. Tako moramo nastavljati v zadnjem času mlajše moči. Velika krivica se godi tudi našim strokovnim učiteljem, ki so klasificiranj le po šolski izobrazbi, kar je morda drugje prav. pri nas pn ne. Strokovni učitelji imajo veliko strokovno izobrazbo in so sami taki. ki pokažejo v življenju nenavadno spretnost in si s trudom priborijo svoje strokovno znnnje. V skrbi sem za naraščaj našegn strokovnegn učiteljstvn, danes imamo sicer izvrstne moči, ampak le starejše. Ko bodo ti odhajali, bo veliko vprašanje, kje najti njim vredne naslednike?« Pridobivajte novih naročnikovi redov, ki štejejo 526 učencev in 236 učenk, skupno torej 762 učencev. Zavodu nn čelu jc ravnatelj .lolet Reisner. Starešina arhilektonsko-gradbenega odseka je prof. ing. nrh. Pavel Krvi. starešina strojnega oddelka je ing. Stane Premeti, starešina elektrotehničnega odseka je ing. Viktor Turnšek in starešina geome-terskega odseka je ing. Leon Novak. Upraviteljica ženske obrtne šole je ga. Alojzija Nnvak-Kristl. Na zavodu je (Kt profesorjev, strokovnih učiteljev in učiteljic. Dalje pa je Se na zavodu 11 honorarnih učiteljev. Te številke nazorno govore o obsegu zavoda. Tehnična srednja šola v Ljubljani je bila ob ustanovitvi tehnično moderno opremljen zavod z vsemi učnimi sredstvi. Danes so vse delavnice, laboratoriji, zbirke itd. že potrebne obnovitve in modernizacije. Učenci se vežbajo tako v teoriji predmetov kakor tudi v praksi v delavnicah. Oh počitnicah pn gredo dijaki tehnične srednje šole na ferijalno prakso v industrijo. Dijak arhitekton-sko-gradbenega odseka se n. pr. prav nič ne sramuje delati med počitnicami kot navaden zidar na stavbi, tako da se hkrati priuči tudi praktičnemu delu in da že v začetku spozna svoj bodoči poklic. Do sedaj so absolventi srednje tehnične šole redno mogli dobiti službe in upati jc, da bo to še trajalo ter da nadprodukcije absolventov ne bo. Knko ugodne položaje zavzemajo mnogi absolventi te šole dokazujejo imena v letošnjem izvestju, kjer so absolventi navedeni z imenom in sedanjim poklicem. Mnogo jih je tudi nn jugu države. Zdi se. da bo jug v bodoče glavni odjemalec naših absolventov. Državna obrtna šola, v svojem svojstvu delovodska šola, je v 20 letih izvežbala ogromno število mladih, teoretično in praktično izvežbanth ljudi. Kako visoko jih je usposobila, kažejo odgovorna mesta, ki jih absolventi obrtne šole zavzemajo v obrti in industriji. Naša industrija z malo izjemami dosledno odklanja praktikante in zahteva razne specialiste. Gojenci obrtne šole pridobe v dveh letih na šoli dovoljno teoretično in praktično podlago za bodoči poklic. Nekateri absolventi morejo tudi z lahktoo zmagovati nadaljnji sludij na strojnem odseku tehnične srednje šole. Seznam absolventov z navedbo sedanjega poklica dokazuje, da dobivajo absolventi obrtne šole res ugodna mesta. Dijaško življenje na zavodu Dijaki imajo na zavodu več organizacij, lako podmladek Jadranske straže, podružnico Ferijal-nega saveza, podmladek Rdečega križa itd. Profesorji večkrat prirede dijakom kulturna predavanja. Dijaki in dijaška društva rada prirejajo razne prireditve in znane so javne akademije četrtih letnikov. Sestavni del šolskegn pouka pa so obvezne ekskurzije. Dijaki med letom obiščejo pod vodstvom svojih profesorjev vsn važnejša industrij- | ska podjetja in obrate. Za razne ekskurzije zbirajo dijaki ekskurzijski fond, h kateremu prispevajo tudi razna podjetja. II koncu bodi omenjeno, da se vrše na zavodu za dijake iti za druge razni poučni j strokovni tečaji. 1 lv.:n Hribar, minister v p., ki ima kot svoječasni ljubljanski župan velike zasluge za zgradbo Srednje tehnične šole. Prof. dr. Rožič Val.: tehnična srednja šola m učenje na njej Letos obhaja Teliti, sred. šola — preje Drž obrtna šola — 20-Ietnico, odkar se nahaja v lastnem poslopju. Obenem obhajamo 10-letnico Tehniške srednje šole, to je, da dijaki polagajo že 10 let zrelostne odnosno diplomske izpite na tem zavodu. Ob tem važnem jubileju prve dekade naše srednje tehnike je zavod priredil razstavo dela in uspeha vseh oddelkov na šoli. Ker sem uverjen, da si bo zanimivo razstavo ogledalo mnogoštevilno občinstvo iz Ljubljane in dežele, ne bo odveč, da ob tej priliki načelno pregovorim nekaj besedi — in misli o študiju na Tehn. sr. šoli, kajti šolska vrata na vseh šolah so se zaprla za dva meseca — in starši absolventov nižjih srednjih šol se s skrbjo povprašujejo in ugibajo: Kam z deeo, da bo preje pri kruhu? Pa tudi marsikateri dijak si izprašuje vest. kam naj se obrne po dovršenem četrtem razredu realne gimnazije ali meščanske sole, bodisi iz razloga, da bi preje dosegel svo cilj -— bodisi, tla mu učenje na dosedanjem zavodu ne ugaja. -- Torej k stvari. Tehniške srednje šole v naši državi so najvišja obrtna strokovna učilišča z zaključnim študijem, to je, dijak, ki dovrši študij na zavodu, stop lahko t:\koj v službo bodisi privatno ali državno Namen I eliti. sr. šol torej ni, da bi pripravljal« kandidate za visoko tehniko, temveč njihov cilj je, vzgojiti strokovno naobražciie mlade moči za naša obrtna, industrijska iu druga podjetja (n. pr. želez niče, rudnike itd.) po celi državi — Ljubljanska Tehn. sred. šola ima sedaj štiri oddelke (odseke): arhitektonsko-gradbeni. strojni, elektrotehniški in geodetski odsek. V enega izmed teli odsekov traziin geodetskega, ki zahteva 6 šol) lahko vstopi dijak, ki je dovršil nižjo srednjo šolo: human, gimnazijo, realno gimnazijo odnosno meščansko šolo najmanj z dobrim uspehom. Ker pa je prosilcev za vzprejem preveč, zato vrši ravnateljstvo izbiro med boljšimi in najboljšimi, kar je za nadaljnji študij čisto pravilno. Študij na vsakem odseku traja 4 leta in se završi z diplomskim izpitom in absolventi dobe pri odhodu z zavoda Diplomo* s pravico do naslova: »tehnik«. Za dijake, starše in profesorje pa jc pri tem najvažnejše vprašanje: kakšnim dijakom bi sveto vali, da vstopijo na Tehn. sred. šolo in se resne posvečajo študiju eni izmed navedenih strok, kajti učenje na imenovanih oddelkih ni tako lahko, kakot si to morda nekateri dijaki in tudi starši domne vajo. ludi tu velja stari rek: Per aspera ad astra. — po strminah do zvezd — do uspeha! Prvi pogoj za uspešni študij na Tehniški srednji šoli brez razlike na raztte strokovne odseke je: Le tisti dijak, ki ima in čuti v sebi sposobnost, nadarjenost ter nagnenje in veselje za tehniške strokovne predmete, naj prestopi prag Tehn. sred. šole. — Pa ne samo sposobnost in nadarjenost, temveč dijak mora imeti tudi smisel in razum, veselje in ljubezen ter dobro voljo do tehnično praktičnega, realnega ter resnega študija in dela v velikem modernem« vrtincu šolskega življenja in vrvenja. Inieti mora odprlo- glavo in pridne, delavne roke. Na nobeni šoli se tako pestro ne menjata že za časa študiranja: teorija in praksa kakor na srednji tehniki. Zalo je treba poleg duševnih vrlin in zmožnosti t. j. visoke prirodne inteligence tudi še telesne sposobnosti, predvsem trdnega, močnega zdravja. K zdravi telesni kunstrukciji spada dober vid in sluh; zdrave gibčne roke in noge, tako da dijak — pozneje strokovnjak — veščak vsak čas in v vsakem položaju lahko prime za vsako delo, se lahko brez bojazni in nervoznosti povzpne na nevarne višine visokih stavb, kakor tudi pogreznt v globoke jame rudokopov ter se lahko ponosno in okretno giblje po nevarnih električnih centralah, ne pa samo po lepo tapeciranih in mebliranih pisarnah. Dijak, ki resno in zavedno stremi za tem. da bo kdaj v življenju kaj pomenil in ustvarjal, mora imeti lorej duševne in telesne darove — inteligenco, znanje in ročnost za udejstvovanje v praktičnem življenju. Telesni slabiči in negodniki torej ne spadajo na srednjo tehniko. Zakaj ne? Dijaki Tehn. sr. šole imajo poprečno 44—4S ur pouka na leden t. j. vsak dan 8—9 ur brez neobveznih predmetov. Za tako vztrajno sedenje« v šoli pa je neobhodna potreba krepkega zdravja, trdnih, močnih živcev in neotnajane volje ter železne vztrajnosti. — Predvsem pa je treba dijaku zares pravega, resničnega veselja in zanimanja do realnih predmetov: do risanja, matematike, fizike, kemije, mehanike in delavniških vaj. Matematika, risanje, mehanika so takorekoč bistvene zahteve za slehernega dijaka, ki hoče z uspehom posečati in dovršiti svojo stroko. — Treba se je torej mnogo učiti in risati v šoli in doma. Tehn. sr. šola tore; ni nobeno pribežališče (refugiutn) za take dijake — brodolomce, ki mislijo, da bodo tukaj pod krinko svoje stroke lenuliarili ali »tahinirali«, kajti študij na Tehn. sr. šoli je obsežen in težek. Zavod ni nikaka tovarna za fabriciranjc nekvalificiranega duševnega proletarijala. temveč je jako resna in dostojna duševna in telesna vzgojevalnica — delavnica. v kateri se vzgojuje naš mlad, strokovno kvalificiran naraščaj, kakršnega naše skupno narodno gospodarstvo in naša mlada država nujno potrebuje za tehniški, kulturni in gospodarski napredek ter za svojo narodno in državno obrambp in oporo. — Zakon o drz• prometnem osobfu Belgrad, 24. jun. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog prometnega ministra in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o državnem prometnem osobju. Zakon je v glavnem izdelan na temelju uradniškega zakona z dne 31. marca t. 1. Med drugim ima te-le odredbe: Nameščenci državnega prometa se dele v uradnike, uradnike pripravnike, zvaničnike in slu-žitelje. ženske se lahko vzamejo v službo prometnih ustanov kakršne so telefon, brzojav na centrali, kot blagajnice v biljetarnicah in kot strojepiske. Služba po strokah, za katero se zahteva nepopolna srednja šola, se razporedi od 10. do 7. položajne skupine. Služba s popolno srednješolsko izobrazbo od 9. do 5. položajne skupine, služba v strokah, ki zahtevajo fakultetno izobrazbo, od 8. skupine navzgor. Za zvaničnike I. razreda se zahtevata najmanj 2 absolvirana razreda srednje ali njej enake šole, ali pa izučena obrt z mojstrskim spričevalom. Za zvaničnike 2. razreda se zahteva absolvirana osnovna šola in vsaj dve leti dnevni-čarske šole z dobrim uspehom ocenjene prakse. Za služitelje se zahteva najpotrebnejša pismenost in odslužen vojni rok v stalnem kadru. Za postavitev na službeno mesto je treba prebiti v pripravljalni skupini vsaj 3 leta s položajnim strokovnim državnim izpitom. V skupinah 9. do 7. je treba služiti po 4 leta, v skupinah od 6. navzgor pa po tri leta. Na izpraznjeno mesto višje skupine ne more biti zvaničnik ali služitelj premaknjen dotlej, dokler ne cdsluži v prejšnji skupini, in sicer zvaničnik I. razreda 5 let, II. razreda 8 let, služitelj pa 12 let. Perijodični poviški se dobe po 2 in pol leta aktivne službe v dotični službi. Plače nameščencev se ravnajo po tehle razpredelnicah: Položaj. Plača s perijodič. poviški skup. Stop. Plača I. II. HI. IV. I _ 4000 II 1 3750 2 35G0 III 1 3250 2 3000 IV 1 2350 2550 2750 3000 — 2 1750 1950 2150 2350 — V — 1450 1550 1650 1750 — VI — 1150 1250 1350 1450 — VII — 910 970 1030 1090 1150 VIII — 730 790 850 910 — IX — 757 625 675 730 — X — 475 525 575 — — 'oložaj na Položajni Osebni dodatki skup. Stopnja i dodatki I. II. III. I _ 3500 1500 — — II 1 3110 1500 1350 — 2 2700 1500 1350 — III 1 2120 1350 1200 1110 2 1720 1350 1200 1100 IV 1 1330 1300 1150 1050 2 920 13C0 1150 1050 V _ 800 1250 1100 1000 VI _ 650 1200 1150 950 VII _ 500 1150 1000 900 VIII — 400 1100 950 850 IX _ 300 1050 900 800 I X — 200 1000 850 750 Uradniki-pripravniki imajo mesečno plačo po 'fraginjskem razredu. I. V strokah, v katerih je služba razporejena ad 8. skupine: v prvem draginjskem razredu 1800 Din, v drugem draginjskem razredu 1650 Din, v tretjem draginjskem razredu 1550 Din. II. V strokah, v katerih je služba razporejena od 9. skupine: v prvem draginjskem razredu 1550 Din, v drugem draginjskem razredu 1400 Din, v tretjem draginjskem razredu 1300 Din. III. V strokah, v katerih je služba razporejena od 10. skupine: v prvem draginjskem razredu 1400 Din, v drugem draginjskem razredu 1250 Din, v tretjem draginjskem razredu 1200 Din. Plače zvaaičnikov I. kategorije. Položajna Plača s periodičnimi poviški skupina Plača 1. II. III. I 720 815 910 1000 II 625 670 720 — III 530 575 625 — IV 335 430 430 — Položajna Položajni tkupina dodatki I II Osebne draginjske doklade. Osebni draginjski dodatki I. II. Ul. 800 145 115 925 905 780 750 730 III 95 890 765 715 IV 75 875 750 700 Plaie zvaniinikov II. kategorije. Položajna Plača s periodičnimi poviški skupina Plača I. II. UI. I 600 670 745 815 II 455 630 600 _ III 310 385 445 — Osebne draginjske doklade. Položajna Položajni Osebni draginjski dodatki skupina dodatki I. II. III. I 105 900 800 750 II 90 850 750 700 III 75 800 700 650 Plače služiteljev. Položajna Plača s periodičnimi poviški skupina Plača I. II. III. I 510 580 655 725 II 299 365 440 510 Osebne draginjske doklade. Položajna Položajni skupina dodatki Osebni draginjski dodatk I. II. III. I II 90 70 700 675 650 625 625 600 Gornje plače, navedene v razpredelnicah predstavljajo mesečno plače nameščencev. Razen tega uživajo uradniki, nameščenci in zvaničnik! periodične dodatke za ženo in otroke po 150 Din NameSčencem državnih prometnih ustanov, ki imajo stanovanje in natura, se bo odbila vrednost stanovanja pri osebnih draginjskih dodatkih. V prvi draginjski razred spadajo mesta: Bel grad z Zemunom. Zagreb. Ljubljana, Novi Sad, Sarajevo, Split, Sušak, Skoplje, Niš, Cetinje in Banjaluka. V drugI razred spadajo vsi kraji, v katerih je iedež okrajnega načelstva. V tretji razred snadaio vsi ostali kraji. Cin nameščencev se določi po tem redu: nn izobrazbi in po trajanju službovanja v isti skupini nasproti prejšnjemu položaju, s katerega jo uradnik prišel, no trajanju službovunja v isti stroki in trajanju službovanja vobče. V isti skupini jo tisti starejši, ki je prej dobil višji čin. Cin službe se določi po zadnji skupini, do katere je služba razporejena. Sklep o uradnem odno-šaju nameščenca izda od 5. položajne skupine navzgor Nj. Vel. kralj z ukazom, ostale nameščence pa prometni minister s svojim sklepom. Pokojnine Nameščenec, ki je odslužil 30 lot v ekseku-tivni službi, 25 efektivnih let v aktivni službi ali 35 let, ki se računajo v pokojnino, lahko, če je izpolnil 60 leto življenja prosi za upokojitev. Prošnja za upokojitev se mora rešiti v roku enega mo-sera od tistega dne, ko je bila predana na pristojnem mestu. Za eksekutivno službo se smatrajo službo strojevodja, kurjača, sprevodnika, vlakovodje, ma-nipulanta, čuvaja na svetilniku, na osamljenih kra-ih na morju, progovnega nadzornika. Uradniki, zvaničniki in služitelji izpolnijo pogoje za pridobitev pravice do osebne pokojnine, kadar imajo za seboj 10 let taktičnega službovanja v aktivni službi pri državnih prometnih ustanovah in drugih prometnih oblastvih, zavodih in ustanovah. V to dobo se ne računa čas, ki ga nameščenec odsluži v kontraktualni službi. Pripravna služba so računa kot aktivna služba. Vsi nameščenci, oženjem in neoženjeni, in vse nameščenke, omožene aii neouiožene. so dolžni plačevati v pokojninski fond. Prispevki v pokojninski fond se določijo po osnovni plači. Mesečni doprinos znaša ~>%. Hčerke nameščencev imajo, če postanejo vdove, pravico do očetove pokojnine, če nimajo pokojnine že po možu in nimajo druge vzdrževalnine. Prehodne določbe Odredbe tega zakona veljajo za vse name-ščence državnih prometnih ustanov, ki se nn dan uveljavitve tega zakona nahajajo v aktivni službi ali pa so bili prej v službi. Dosedanje položajne skupine se skladajo s temile skupinami: Dosedanja prva skupina I. kategorije je zdaj | 1. skupina, dosedanja 2.a skupina L kategorijo je II. skupina 1. stopnje, dosedanja 2. skupina 1. kategorije je II. skupina 2. stopnja, dosedanja 3.a skupina I. kategorije je III. skupina 1. stopnja, dosedanja 3. skupina I. kategorije je III. skupina 2. stopnja, dosedanja 4.a skupina 1. kategorije je IV. skupina 1. stopnja, dosedanja 4. skupina 1. kategorije je IV. skupina 2. stopnja, dosedanja 5. skupina 1. kategorije in l.a skupina II. kategorije je V. skupina, dosedanja C. skupina I. kategorije in 1. skupina II. kategorije jo VI. skupina, dosedanja ; 7. skupina I. kategorijo in 2. skupina II. kategorije je VII. skupina, dosedanja 8. skupina 1. kategorije in 3. skupina II. kategorije in 1. skupina III. kategorije je VI11. skupina, dosedanja 4. skupina 11. kategorije in 2. skupina III. kategorije je IX. skupina, dosedanja 3. skupina 111. kategorije je X. skupina. Dosedanji uradniki 9. skupine I. kategorije in 5. skupine II. kategorije in 4. skupine III. katc-rije dobijo plačo uradniških pripravnikov. Nameščenci državnih prometnih ustanov, ki se na dan uveljavitve tega zakona nahajajo v aktivni službi, ostanejo v tisti službi, v kateri se nahAjajo tisti dan. Izpremembe tega stanja se ne bodo vršile. Strojevodje, revizorji vlakov, progovni nad- | zorniki, nadzorniki brzojava, signalov in zavoda za impregtiirauje železniških pragov, ladijski strojevodje, voditelji ladij, tehnični poslovodje, motoro-vodje, poslovodje in nadzorniki električnih naprav brez šole in s strokovnimi izpiti v dotični široki, ki so odslužili 5 let nepretrgane službe in imajo potrebno strokovno izobrazbo, se razporede kakor nižje strokovno osobjo z 10. skupino. Od dne uveljavitve tega zakona 10 let se lahko postavijo za načelnike oddelkov pri oblastnih železniških direkcijah in generalni direkciji državnih železnic nameščenci brez fakultetne izobrazbe, ki pa morajo imeti najmanj 20 let strokovne službo in izpolniti vse ostale pogoje toga zakona. Isto velja zn načelnike ladijskega oddelka direkcije za pomorski promet, če je dotični nameščenec nbsolviral navtično šolo in ima diplomo kapitana dolge plovbe ter 20 let strokovne službe in jc izpolnil vso pogoje tega zakona. Po uveljavitvi tega zakona ostane nameščenec, kadar je povišan ali imenovan v višjo skupino, lelo dni v tisti službi, ki je določena za skupino, kateri je tisti dan pripadal. Tn velja tudi za periodične poviške. Rodbine, ki so uživale pokojnino pred uveljavitvijo tega zakona, jo dobe tudi nadalje po odredbah prejšnjega zakona. Nameščenci, ki sc nahajajo na dan uveljavitve tega zakona v aktivni službi, dobo tele nailvo: I. višji svetnik: vsi nameščenci, ki jih zakon zateče v 4. in v 4.a skupini L kategorije. II. višji tajnik: vsi nameščenci, ki jih zakon zateče v 5. skupini I. kategorije v prometnem ministrstvu. pri generalni dierkriji državnih železnic in v upravi pomorskega in rečnega prometa, III. svetnik: vsi nameščenci, ki jih zakon zateče v 5. skupini I. kategorije v oblastnih direkcijah železnic in direkcijah pomorskega in rečnegn prometa, IV. inšpektor: vsi nameščenci, ki jih zakon zateče v La skupini II. kalegorije, V. poverjenik: vsi nameščenci, ki jih zakon zatečp v 6. skupini L kategorije, VI. višji pristav: vsi nameščenci, ki jih zakon zateče v 7. skupini 1. kategorije, VII. kontrolor: vsi naiiv ■'•nrl. ki jih zakon zateče v 2. skupini N. kategorije, VIII. pristav, vsi nameš nrev državnih prometnih ustanov, ki obatoje na dan uveljavitve tega zakona, bodo morala, če žele nadaljevati svoj.-delo, predložiti prometnemu ministrstvu svoja prn-vila v roku treh mesecev in prosili za odnbrenje. Razpored službovanja uradnikov, zvanlčnikov in služiteljev državnih prometnih ustanov bo izdal prometni minister z uredbo. Uradniška zvanfa I. skupina nima zvanja. II. skupina 1. stopnja: pomočnik prometnega ministra in generalni ravnatelj državnih železnic. II. skupina 2. stopnja: pomočnik prometnega ministra in generalni ravnatelj državnih železnic. III. skupina L stopnja: generalni inšpektor prometnega ministrstva, upravnik pomorskega in rečnega prometa, pomočnik generalne direkcije državnih železnic, direktor oblastne železniške direkcije, direktor pomorskega prometa, pomočnik direktorja železnic, načelnik prometnega ministrstva, načelnik generalne direkcije državnih železnic. III. skupina 2. stopnja: V to skupino pridejo razen naslovov iz UI. skupine 1. stopnje šo tale zvania: višji svetnik prometnega ministrstva geno- Odgovor italc. vlade Vatikana Hal. vlada želi, da bi Valikan desavuira! okrožnico jugoslov. škofov Rim, 24. jun. tg. Danes je izročil italijanski poslanik pri Vatikanu noto italijanske vlado kot odgovor na zadnjo Vutikonovo noto. I/. \ sebi na odgovora ital. vlade Vatikanu so doznu-va, du Italija zaenkrat ne misli nu to, tla bi uveljavila svoje odredbe proti posamezni m mladinskim zvezam Katoliške ukcije. Italijanska vlada smatra, da je s svojim nastopom preprečila večje incidente in s tem celo napravila uslugo sv. Stollci in Cerkvi! Italijanska vlada ponavlja svoj protest proti vmešavanju sv. stolieo v notranje zadeve Italije. Zato po se italijanska vlada strinja s sv. stolieo v tem, da se mora £-1. konkordata, ki se tiče Katoliške akcije, interpretirati v smislu čl. 44 konkordata. Italijanska vlada jc mnenja, cla koraki, ki so bili odrejeni proti Katoliški akciji, ne prejudicirajo uvedbe takih odnošajev, ker se tičejo samo onih oddelkov Katoliške akcije, ki so sc sami postavili s svojim političnim nastopom izven varstva čl. 4». Italijanska vlada je pripravljena v smislu predlogu sv. stolice začeti pogajanja, ki naj imajo nalogo, hitro in nu prijateljski način rešiti obstoječu nesporazumljenjn. S tem je italijanska vlada ugodila formalni zahtevi Vatikana, ki se ui hotel zadovoljiti s tem, da bi bil konflikt rešen samo pod roko. Glede zahtevo Vatikana, da hi Italija oficielno obžalovala izgrede, naglaša odgovor, da že uvedba stroge preiskave proti osebam, ki so zagrešile žalitev sv. očeta ali poškodovale vatikanska poslopja, iu primerno kaznovanje krivcev predpostavlja da italijanska vlada dogodkov aiti ne odobrava niti nc prikriva. Nasprotno pa italijanski odgovor tlldi ugotavlja, da Vatikan n. pr. ni desavu-iral protiitulijanskih izjav jugoslovanskega nadškofa dr. Banerja. Italijanska vlada razen tega ugotavlja, da jc uajnatančneje informirana o tem, da so bili v gotovih vatikanskih ekste-ritorijalnih poslopjih tajni shodi, na katerih sc je agitiralo proti Italiji in fašističnemu režimu. Vlada smatra, da taka zloraba varstvu eksteri-torijalnosti ni združljiva /, duhom, ki je clove. dcl do ustanovitve te eksteritorijalnosti. Albanija pod varuštvom Italije Rim, 24. junija. Albanska vlada se je v svrho sanacije svojega finančnega položaja in razmaha albanskega gospodarstva obrnila na italijansko vlado, da izposluje od nje za dobo 10 let letno finančno podporo v maksimalnem znesku 10 milijonov zlalih frankov, ki naj se vnašajo v državni proračun za dobo desetih let. Fašistična vlada je v smislu svoje politike sodelovanja in prijateljstva z albanskim kraljestvom odgovorila, da to finančno operacijo v načelu odobruje in sprejema. Da pa še bolj podčrta posebno skrb, ki jo ima za potrebe Albanije, je fašistični reiim sklenil, da to finančno pomoč Albaniji zagotovi pod obliko vsakoletnih brezobrestnih posojil, katera bo Albanija vrnila, kadar ji bodo njene proračunske razmere dovolile. Dne 23. junija se je vršila izredna seja albanskega parlamenta, na kateri je finančni minister predložil zakon, ki i>oo-blašča vlado, da sklene z Italijo za dobo desetih let brezobrestno posojilo v maksimalnem znesku JO milijonov zlatih frankov, ki se bo vračalo, kadar bodo to gospodarske razmere dežele dovolile, v vsakem slučaju pa, kadai bodo letni dohodki albanskega proračuna dosegli vsoto 50 milijonov zlatih frankov. Parlament je posojilo soglasno sprejel. Ob tej priliki so razni poslanci v svojih govorih povzdigovali albansko-italijansko prijateljstvo in veliko ter nesebično skrb, ki jo ima Italija za procvil in napredek albanskega naroda in države. V Španiji je zaenkrat mirno Barcelona, 24. junija. Politični položaj v Kataloniji, ki ima važen pomen za vso Španijo, se je precej pomiril. To je predvsem pripisali srečnemu izidu meadnega spora med tramvajskimi uslužbenci in mestno upravo. Volivna psihoza se je zaradi le poravnave zelo ublažila. Zato javnost precej bolj mirno pričakuje volivnega dne, ki se čedalje bolj bliža. Agitacija sindikalističnih elementov zaradi tega seveda ni ponehala in se z nezmanjšano silo nadaljuje. Izve se, da so znani republikanski vodi- telji, letalec Franco, provisorični predsednik katalonske vlade Macia, minister Marcelino Dominga in bivii barcelonski guverner Companys izrabili sindikalislično gibanje in se mu postavili na čelo. Ustanovili so blok celokupne katalonske levice, ki ima najradikalnejši socialni program in obenem zahteva neodvisnost Katalonije v okviru federacije španskih republik. Tudi v drugih krajih Španije vlada zaenkrat relativen mir, kar režim smatra kol ugoden znak za izid volitev. Osebne vesti Belgrad. 24. jun. 1. Za urudniškega pripravnika pri Dravski finančni direkciji, odsek za carine je imenovan Ivan Božič. V III. terensko telefonsko telegrafsko sekcijo v Ljubljani je postavljen Lavoslav Prus, administrativni uradnik (I. skupine, dravskega poštnega ravnateljstva. V 14. terensko telefonsko telegrafsko sekcijo v Velikem Bečkereku je postavljen Karel B a n o iz Ljubljane. Vpcascnle trgovinske pogodbe med Avstrijo in Jugoslavijo Dunaj. 24. jun. tg. Zvečer se je sestal ministrski odbor zu trgovinsko-politične stvari: dr. Schober, Dollfuss, Heinl in Winkler. Razpravljali so posebno o jugoslovanski trgovinski pogodbi, ki poteče t. jul. Agrarni zastopniki v vladi nočejo pristati na podaljšanje sedanjega stanja za 14 dni. Kakor poroča organ Lundbun-da ».Neues SVicner E.xtrablatt«, misli kmetijski minister Dollfuss na to, da bi izdal celo vrsto uvoznih prepovedi, da bi ,s tem okrepil stališče avstrijskega kmetijstvu. Konforcncc tega odbora se bodo prihodnje dni nadaljevale. Odhod dr. Maniua Buknrešt, 24. jun. ž. Maniu je izjavil časnikarjem, da Ik> odpotoval v Badačonj v Truns-silvani.jo na svoje družinsko posestvo, kjer žive njegove sestre. Časnikarjem jc izjavil, da ne želi več sodelovati v političnem življenju, čeprav je bil 4o let aktivni član polilikc. Tudi slednja Buknrešt. 24. jun. ž. Vlada je izdala odlok, s katerim sc zapre- 200 srednjih šol. Dunajska vremenska napoved. Morda bodo že ponoči v severnih Alpah nevihte, ki se bodo nadaljevale proti jugu. Potem bo začasno spremenljivo in nekoliko hladnejše vreme. Polet okrog sveta Newyork, 24. jun. tg. Brez ozira na vremenska poročila, ki so obetala samo za prvo tretjine poti čez Atlantski ocean vedro vreme, poteiiipa meglo in nevihte, sta svetovna letalca Post in Qatty včeraj ob 4.45 angleškega časa nastopila svoj polet okoli sveta v dolžini 16.500 milj na progi Newyork — llarburg Orače — Berlin — Moskva — Irkutsk — Habarov — Nomi — Aljaska — Edmundson — Cleveland. Startala sla na letališču Roseveltlield Oba letalca spadata med najboljše ameriške letalce Post je star 35 let, je bil prej petrolejski vrtalec v Oklahomi, kjer je zgubil eno oko in postal gluh Oatty pa je star 30 let, rojen v Avstraliji in poklicni letalec v Los Angelesu. Oba sta oženjena in imata otroke. Na tem poletu, s katerim hočeta pobiti »Zeppelinov« rekord, bo Post vodil letalo, Oattv pa bo nadzoroval navigacijo. Hannover. 24. jun. AA. Ameriška letalen Gattv in Post, ki stu startala v Ncvvvorku v torek zjutraj zu polet okoli sveta in prispela v torek zvečer v Harbourgracc na Novi Iiindlun diji, sta preletela Atluntski ocean in pristala nocoj ob 6.4? v Haunovril. Uro nato sta nadaljevala polet proti Berlinu. Preletela sta Atlantski ocean v manj ko ii urah in tnko potolkli Liudbergov rekord. Zalogo goriva stu obnovili v sredo zjutraj blizu Chostru v Angliji. Ob 2.4". popoldne sta nadaljevala polet v Berlin, kjet nosta dobila potne liste in dovoljenje za nadaljevanje poleta v Moskvo, Irkutsk in nu Aljasko Izgredi proti Židom Atene, 24. jun. tg. V Solunu so bili pretekle noč izgredi proti Židom, kakršnih še ni bilo v Grčiji. Tamkajšnja nacionalistična liga je začela kampanjo proti solunski židovski občini, ki šteje 80.00(1 ljudi, češ da so se v Sofiji zavzemali za avtonomijo Maccdoncev. Pri razdeljevanju proklamacij. katere so hoteli preprečiti židovski študenti, je prišlo dc spopadov. Vlada je morala poslati na pomoč orožnišlvo in konjenico ralne direkcije državnih železnic, upravnik pomor- skega in rečnega prometa in upravnik državno de- lavnico državnih železnic. IV. skupina 1. stopnja: Višji svetnik prometnega ministrstva generalne direkcije državnih železnic. upravnik pomorskega in rečnega prometa, oddelkov železniških direkcij, direkcije pomorskega prometa, svetnik prometnega ministrstva, upravnik pomorskega in rečnega prometa in upravnik glavne delavnice državnih železnic. V. skupina: višji tajnik prometnega ministrstva: upravnik pomorskega in rečnega prometa. svetnik oblastne direkcije državnih žclez-nic. inšpektor in pristaniški poglavar. VI. skupina: poverjenik: višji kontrolor, pristaniški kapitan I. razreda. VII. višji pristav: kontrolor, pristaniški kapitan II. razreda, kapitan pristanišča, glavni arhivar prometnega ministrstva, upravnik pomorskega in rečnega prometa, oblastne direkcije, prevajalce (dautilograf), višji prometnik, višji revizor osobjo. glavni blagajnik, višji nadzornik nad stroji, višji strojevodja, višji poslovodju, višji nadzornik električnih naprav, višji nadzornik zavoda zu impregnirnnje železu, progo*, višji pristaniški prometnik, višji ribar-ki nadzornik. nadzornik svetilnikov, višji ladijski strojnik, višji voditelj ladij, tehnični nadzornik, nadzornik nad gradnjami. VIII. Pristav: tehnični uradniki, admini- , strativni uradniki, pristaniški pristavi, daktilo-• grafi, revizorji osobja, blagajniki, glavni tele gralisti, nadzorniki manevrov, strojevodje, nad. | zorniki električnih naprav, poslovodje, risarji, nadzorniki nad gradnjami, nadzorniki nad br/SI. novinalic. Vladimir Šhrbec - mrtev Odprta noč in dan so groba vrata, al' dneva ne pove nobena prat ka ... Življenje je tako polno majhnih in velikih, veselih in žalostnih presenečenj, da ni noben naš korak, nobena minuta našega življenja varna pred njimi. Danes še ves mladosten in smel, poln življenjske energije in volje — jutri že strt in bled aa zemlji, s sklenjenimi rokami in v večnost str-mečimi očmi... Zahotelo se je smrti, iz kraja v kraj ro-majoči, življenja v najvišjem vzponu mladih sil kipečega, zahotelo se ji je tega življenja, naperila je koso in — Vladimirja Škrbca ni več. Skru-šen in bled leži zdaj nekje na dnu Savskih valov, leži in tiste njegove roke, ki bi gore prestavljale v svoji silni samozavesti in zvezde trgale z neba v svoji veliki volji — grabijo zdaj brezmočno predse in se ne ganejo ... Vladimir Škrbecl Kdo ga ni poznal — tega podjetnega, marljivega, vsepovsod priljubljenega, za vse dobro vnetega mladeniča?! Še dolgo bo Vrhnika, prelepi biser zemlje slovenske, vsa pod dojmom njegove tragične smrti. Saj kar verjeti ne morejo, da so ugasnile tiste njegove svetle, tako odločno in samozavestno v svet zroče oči... Ugasnile so — ln z njimi je ugasnila radost v materinem srcu in upanje v očetovem srcu, ki je vse svoje nade stavljal vanj ... Takole se je glasila žalostna vest, ki je kakor strela z jasnega padla med njegove drage: Vladimir Škrbcc, trgovec na Vrhniki, 25 let star, tačas na 18mesečnem vojaškem službovanju v Zagrebu, je v soboto 20. t. m. pri kopanju v Savi utonil. Čisto nepričakovano in nenadno se je zgodila ta nesreča. Vladimir Škrbec je onega dne vodil skupino vojakov-novincev k Savi, kjer naj hi okopali več vojaških konj. Vročina je bila huda, Savski valovi pa so tako prijetno vabili v svoj hladni objem... Vladimir Škrbec se je odstranil od vojakov za par korakov in se vrgel v Savo, da bi ohladil razgreto telo. In se je zgodilo z njim, kakor se je zgodilo že s stoterimi pred njim, ki preveč zaupajo svoji mladostni čilosti: nenadoma se je začel potapljati... Obpni klici na pomoč so jeknili v tišino pomladnega dne. Presenečeni so se vojaki ozrli v smer, odkoder so prihajali obupni klici, in s strahom videli: Vladimir Škrbec, njihov kaplar-vodja, je še parkrat krčevito zakrilil z rokami iz vode, potem pa so se sunki njegovih rok umirili kakor peroti do smrti ranjenega ptiča — in omahnili. .. Nikogar ni bilo, ki bi mu bil mogel pomagati. Med vojaki ni bilo niti enega izurjenega plavalca. Njegovo truplo je odnesla voda in ga šc do danes ni splavila na breg. Tragična smrt vzornega mladeniča, ki je že nekaj let sem s svojima sestrama Tonico in Dragico samostojno vodil največjo in najsolidnejšo ter daleč naokoli znano trgovino na Vrhniki, je zapustila neizbrisno vrzel v njegovi družini. Žalostna vest je njegovo mater tako potrla, da je resno zbolela in se je bati tudi za nieno življenje. Vladimir Škrbec je bil mladenič, kakršnih je malo med nami. Agilen, poln svetlih načrtov za bodočnost, vreden sin svojega 56 let starega očeta, posestnika in dolgoletnega župana, zlata duša. podporen član raznih dobrodelnih društev, skratka — mladenič na mestu. Njegova smrt je tem tragičnejša, ker žaluje njegova družina že za dvema sinoma ozir. bratoma, ki sta bila prav tako kakor on žrtev vojske. Z nesrečno družino iskreno s6Zlir,stvu|ejo Vsi, ki so blagega Vladimirja poznali. Naj mu bo lahko žemljica, kadar bo najdeno njegovo truplo in prepeljano v domovino! Tragična smrt delavca Koroška Bela, 23. junija. Včeraj ob 2 popoldne je šel na svoj redni >SihU delavec Franc Klinar, star 50 let, stanujoč v Trebežu-Javornik. Namesto, da bi se vrnil ponoči ob 10 kot običajno — se je vrnil šele zjutraj ob 5, ker je moral prevzeti »nadure1!:. Ves izmučen se je podal k počitku po 15 urnem težkem delu v železni industriji K. I. D. — oddelek za pločevino na Javorniku. A ni imel miru. Komaj je legel k počitku, že je prišlo sporočilo, naj se zopet takoj odpravi na delo k nevarnemu plinskemu generatorju, ker je v tem oddelku določeni delavec Noč I. zbolel. Žena je branila izmučenemu možu, naj ostane doma, kar je tudi storil. A zopet se poverjeni delavec vrne po naročilu iz tovarne, da se mora odpraviti na delo. Mož se je seveda čutil nekako primoranoga, da je slušal in šel — po smrt. Ko je opoldne prinesel 8 letni sinko Tonček kosilo svojemu očetu na vzvišeni prostor, kjer je plinski generator — je obstrmel, ker ni videl svojega očeta. Plinska masa, ki bruha iz kotla, je bila razlita po vsem prostoru — tako da ni bilo mogoče več koga videti. Sinko je zajokal — sluteč najhujše. Ko opazi delavec Svetina Anton jokajočega dečka na vrhu stopnic, takoj pribiti na kraj nesreče, kjer najde tovariša delavca Klinarja Franca vznak ležečega na tleh — v nezavesti. Ključavničar Golob Viktor ga je prenesel nn prosto. Takoj so poizkusili drugi delavci z umetnim dihanjem — pa je bilo zaman. Zdravnik dr. Schvvab je mogel konstatirati le smrt. Jok otrok in žene-vdove je izsilil marsikatero solzo tudi pri grugih. Tako ie v težkem boju za telesni kruh našel prerani grob družinski oče osmih otrok, od kateri ti so trije še čisto nepreskrbljeni. Materi - vdovi in družini naše sožalje, pokojnemu možu - delavcu pa naj bo Bog milostljiv! Pomagajte po toči oškodovanim! Dne 15. junija t 1. je napravila toča v celjskem okraju ogromno škodo. Posebno težko sta prizadeti občini Dramlje in Šmartno v Rožni dolini v celoti ter na nje meječi deli občin Sv. Jurij I ob južni železnici in Velika Pirešica. V tem predelu je preko četrt ure padala suha toča v velikosti oreha do kurjega jajca in popolnoma uničila vse poljske pridelke. Škoda je bila uradno ugotovljena na osem tniljonov Din. Prebivalstvo je tem težje prizadeto, ker je prišla nezgoda tik pred žetvijo. Nad dva tisoč ljudem grozi ne samo skrajna beda, temveč celo lakota, ker nimajo sredstev, s katerimi bi se preživeli do prihodnje žetve, niti nimajo semenskih žit za jesenske posevke. Ker ni mogoče nesreče zadostno omiliti iz javnih sredstev, je treba pomoči od zasebne strani. Radi tega se je ustanovil v Celju odbor za pomoč, ki tem potom prosi vse, ki so blagega srca, nuj po svojih močeh prispevajo k omiljenju velike nesreče. Naj ne bo kraja, kjer se ne bi zbiralo za bedne kmetovalce, naj se na nje ne pozabi pri nobeni veselici in prireditvi! Vsak dinar bo hvaležno sprejet. Zbrani prispevki naj se pošljejo na račun odbora Celjski posojilnici v Celju. Preds. kraj. odbora Rdečega križa: polkovnik Rotili Vojislnv, komandant 39. pešpolka v Celju. Dnevna Koledar Četrtek, 25. junija. Viljem, opat; Henrik, škof. Novi grobovi -J- Veržej. V soboto 20. t m. je umrl sal. gojenec Štefan Krč. Skupno z drugimi gojemci zavoda se je kopal v Muri in pri tem ga je nenadoma zadela srčna kap. Tovariši so ga takoj dvignili iz vode in ga skušali skupno s predstojniki zavoda z umetnim dihanjem in dražili spraviti k zavesti, pa se jim ni posrečilo. Kmalu je prispel zdravnik in ugotovil srčno kap. Bil je namreč živčno slab in se že dalj časa ni počutil dobro. Doma jc bil pokojni iz Grada pri Cerkljah ter nečak dr. Kimovca, stoln. kan. v Ljubljani. Obiskoval je tretji razred sal. zas. šole. Bil je vzoren dijak. Naj počiva v miru! Osebne vesti .= Lavantinske duhovniške vesti. Župnijo Zagorje pri Pilštajnu je dobil dosedanji tamošnji pro-vizor Jurij Pribožič; župnijo Fram pa tamošnji pro-vizor Franc Rakun. Do 29. julija t. 1. je razpisana župnija Razbor nad Loko pri Zidanem mostu. = Promocije. Dne 27. t. m, ob 11 bodo pro-movirani na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani za doktorje prava absolvirani pravniki; Ja-kica Gangl iz Ljubljane, Rodman Ernest iz Vipave, Šmajd Albin iz Kranja in Terseglav Alfonz iz Ljubljane. = Diplomirala sta na filozofski fakulteti iz botanike in zoologije gdč. Hudales Beta iz Ljub-ljan eter g. Petkovšek Viktor iz Zidanega mosta. Čestitamo! = Na zagrebški univerzi je dipbmiral dne 23. VI. t. 1. za gozdarskega inženerja g. Nazarij Purger, rodom iz Istre. = Slovenski slikar Jaro Hilbert. ki je maja meseca priredil uspešno razstavo svojih del v Kairu, nam sporoča, da se preko Sirije, Cipra in Grčije vrača v Ljubljano, kamor dospe koncem tega meseca. = Poroka. Včeraj se je poročil v šentjakobski cerkvi v Ljubljani Miroslav Rus, sin lesnega industrijalca Franja Rusa, z gospodično Elizabeto Klem iz Grčaric. Poročil jih, je g. duh. svetnik Ažman. Kot priči sta bila Ivan Rus, lesni industrijalec iz Loškega potoka in nadupravitelj inženjer Franc Šti-glic iz Kočevja. Iskreno častitamo. Izpit so napravili. Za čin aktivnega in rezervnega inženjerja-kapetana 2. razr. inženjer-po-ročniki Vekoslav Trputec, Ljudevit Plaščar, Josip Šretner, Ivan Benkovič, Ivan Rojnik in Vilko Eržen; za čin aktivnega strojnega kapetana 2. razr. strojni poročnik Ivan Hrabovski in za čin rezervnega konjeniškega podporočnika konjeniški podnaredniki-dijaki: Danilo Gregorič, Elko Rant, Željko Kriz-man, Jon Stajnhart, Franjo Tišina, Miloš Tripalo, Fridrih-Mirko Maček, Rudolf Štiglajtner, Hinko Funk, Evgen Govedič in Martin Posavec. Vse do prave meje Begunje, koncem junija 1931. V Selšeku ob novi cesti, malo nad Begunjami, stoji bolj sredi vasi hiša posestnika Haceta, p. d. Šemaka, kjer biva gospodar s svojo ženo. Oba sta že stara, zato sta dobila k hiši zeta, nekje iz loške doline. Baš leto mineva odkar sta se vzela, pa sta že toliko doživela, da je prav, čc tudi po svetu malo zveste, kakšni ljudje se dobe pri nas. Mladi zet se je komaj ogledal po hiši, pa ga je že začel stari loviti takole ob tihih večerih okrog hiše, včasih celo z nožem, svojo surovost je zalival vedno in vedno s kletvami in zmerjanjem. Kar je hotel mladi narediti, vse mu je stari zgrizel in mu delal zapreke. Ker se stari kljub skrajni potrpežljivosti mlajših ni hotel pomiriti in v svoji surovosti popustiti, sta se mlada v jeseni izselila iz te hiše, da bi bila vsaj življenja varna in sta si poiskala stanovanje v vasi. Ženin je zahteval denar, ki ga je kot doto prinesel k hiši, od starega nazaj. Pred notarjem so določili rok, do katerega bi moral izplačati stari svoi dolg. Skušal jc prodati nekaj zemlje, pa je zneslo premalo in denarja ni bilo. Ko je potekel rok gre mladi k staremu v spremstvu dveh mož po denar Stari je zagrabil nož in 6e zagnal proti zetu, ki bi bil skoro nesrečen, če ga ne bi spremljevalca branila. Stari se je tudi začel delati neumnega in simulirati blaznost. Stari je bil klican k notarju pa se ni odzval, nakar je mladi vložil tožbo. Stvar bo uredilo sodišče. Ljudje se zgražajo nad tako surovostjo in pomilujejo zeta, ki mora toliko prestati. — To smo povedali, sodite pa vi. Ostale vesii — Slavnost odkritja Davorin Jenkove in Ignac Borštnikove spominske plošče. Vsa društva naj se bodisi korporativno ali po deputacijah udeleže svečanega odkritja spominskih plošč v nedeljo, dne 28. t. ni. Opozarjamo, da morajo biti v Cerkljah točno ob 2 popoldne. Društva naj se zbero na Vavk-novem - Lapajnatovem vrtu, kjer se bo formiral sprevod, ki odkoraka potem z godbo na čelu ob četrt na 3 na slavnostni prostor in sicer najprvo pred Jenkovo hišo, nato pa pred Borštnikovo. Pri odkritju Jenkove plošče bosta govorila minister Ivan Hribar in predsednik Glasbene Matice dr. Vladimir Ravnihar. Zbor Glasbene Matice zapoje pod vodstvom ravnatelja Poliča Jenkovo molitev: Ti, ki si nas ustvaril in državno himno Bože pravde kakor tudi našo himno Naprej zastava slave. Pred Borštnikovo hišo pa govori predsednik društva Združenja gledaliških igralcev profesor Osip Sest. Pričakujemo, da se bodo društva, posebno pa še domačini, v častnem številu odzvali in počastili spomin odličnih cerkljanskih rojakov. — Litijsko učiteljsko društvo sklicuje za dne 29. t. m. ob pol 3 popoldne v Učiteljski tiskarni v Ljubljani izredni občni zbor v svrho reorganizacije društva, glasom odredb notranjega ministra. Ako ta občni zbor ne bo sklepčen, se vrši pol ure nato drugi izredni občni zbor, ki bo sklepal oh vsaki udeležbi. — Predsednik. — Vsa šolska vodstva vljudno prosimo, naj pošljejo eventualna izgotovljena ročna dela šolske mladine na Baragovo ozir. misijonsko razstavo, kot smo posebej prosili in obrazložili v dopisu, do 4. julija, in sicer na naslov: Misijonska pisarna v Ljubljani, Semeniška ul. 2. — Nadalje pa prosimo vse cenj. učiteljice, ki so se odzvale prijaznemu vabilu in prevzele razna ročna dela po slovenskih narodnih vzorcih, naj svoje izdelke pošljejo na naslov: Marija Sadar, šolska uprava, Ljubljana VII. — misijonska pisarna v Ljubljani. — Smrt pri delu. Iz Zgor. Kašlja nam poročajo: V teku enega meseca imamo pri nas že trelji slučaj nagle smrti. V torek popoldne je postalo pri delu nenadoma slabo g. Matiji Vojski, na kar je padel na tla. Takoj poklicani zdravnik dr. Vidmar ie mogel ugotoviti le smrt. Zadela ga kronika je srčna kap. Pokojni, star šele 42 let, je bil preddelavec pri mizarskem mojstru Francu Tomšiču v Zg. Kašlju. Prepeljali so ga v mrtvašnico pri Dev. Mar. v Polju, kjer ga bodo danes popoldne pokopali Rajni je bil priden in vesten delavec ter pri svojih tovariših priljubljen. Za njim žaluje žena in šest nepreskrbljenih otrok. Naj poživa v miru. — Na državnem osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani, Novi trg št. 4-1. se vrši vpisovanje gojenk in hospitantk dne 30. junija 1931 od 8. do 12. ure dopoldne. — Na zavodu se poučujejo sledeče tehnike: klekljanje čipke, šivane čipke, belo in pisano vezenje, toledo, file, biserna dela, konfekcijoniranje, gobelin in tkanje. — Redne gojenke se sprejemajo po dopolnjenem 14. letu. Podrobne informacije na zavodu. — V prilogi »Službenih novin« št. 139 od 23. junija t. 1. je objavljen »Zakon o izmenjavah in dopolnitvah v zakonu o ureditvi državne hipotekarne banke kraljevine Jugoslavije« in »Pravilnik o zaposlitvi oseb, ki so zaščitene z invalidskim zakonom.« Prepovedan inozemski tisk. Z odlokom ministrstva za notranje posle je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej Max Rouge-jevo knjigo »Kriegs- und Industrie Spionage« v Ainathea založbi, Ziirich-Leipzig-Wien in dnevni razglas (bulletin) Des Bundes Freier Balkan«, ki izhaja v Berlinu. — 12 v zakramentu vse sladkosti za mešani zbor z orglami, zložil Stanko Premrl, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Ti napevi so bili kmalu po vojski izdani kot »tantum ergo« z latinskim besedilom in so bili že nekaj let razprodani. Ker se bodo nekateri obredi kmalu vršili v domačem jeziku, oziroma se že vršijo, tako tudi blagoslov po rimskem obredu, zato je Jugoslovanska knjigarna izdala teh 12 napevov s slovenskim tekstom. Napevi so popolnoma neizpremenjeni. Vsi se odlikujejo po izredni izvirni koncepciji, kakor da so izklesani iz žlahtnega kamna in vliti iz drage rude, da ne veš, kateri številki bi dal prednost. Se posebno veličastne in mogočne so številke 7, 9 (izredno mogočna, lepa in slovesna), 10 in 12. Večina napevov je prirejena tako, da se glasovi menjajo: sedaj poje sopran, potem alt in sopran, bas, mogočen unisono zbor, pa zadoni v lepi 4 glasni harmoniji cel zbor itd., kar skladbo posebno povzdigne in učinkujoče poveliča. To zbirko toplo priporočamo vsem zborom, večjim in manjšim, boljšim in šibkejšim, ker je izbira precej bogata. — »Jugrad«, jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r. z. z o. z., priredi predavanje o brezobrestnem posojilu v vrtnem paviljonu restavracije »Novi Svet«, Gosposvetska cesta, v soboto dne 27. t. m. ob 20, in ne 28. t. m., kakor je bilo prvotno določeno. — Pijačo treba poznati. Gospodinja pozna kakovost hrane, dame vrednost svile, gospodje lastnosti tobaka in tako pač vsak zadovolji svojim potrebam po svojem gmotnem stanju. Vsakdo bi rad najboljše, pa nima časa, da bi najboljše poiskal in izbral. Dober svet je velikega pomena, ker nam pri vseh večjih in malih skrbeh olajša pot do cilja. Hi-gijena in nega telesa ie dandanes za vsakega človeka prva potreba, glavno sredstvo za ■•> pa je toaletno milo. Popolno v vsakem oziru je milo Pal-mira, ki po svoji dobri sestavi ugaja tudi najbolj občutljivi koži ter s svojim zelo prijetnim vonjem za dalj časa vsakega osveži. Pri številnih težkočah ženskega spola povzroči naravna »Franz-Josef«-grenčica najboljšo olajšavo. Spričevala klinik za ženske bolezni dokazujejo, da se vporablja zelo milo odvajajoča »Franz-Josefr-voda posebno pri porodnicah z izbornim uspehom. •>,Franz-Josef -grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgoviuah. nn »i v Trztc Otroška nedelja se vrši v naši župniji že od lanskega leta. Po enkrat na mesec namreč vsi otroci cele župnije posebno popoldansko pobožnost, pri kateri pojejo samo otroci in tudi govor se vrši za otroke. Udeležba je vedno lepa in ta pobožnost ugaja tudi odrastlim. Posebno lepa je bila zadnja Alojzijeva nedelja. Pri osmi sv. maši je prejelo 71 malčkov prvo sv. obhajilo. Občudovali smo lep red, urejeno spremstvo belooblečenih deklic, otroško petje in sploh vse, kar je bilo s to slovesnostjo združeno. K popoldanski mladinski pobožnosti so se prvoobhajancent pridružili kar vsi otroci iz župnije, pa še številni mali prijatelji iz Križev in Loma. To je odmevalo v cerkvi otroško petje, da je bilo kaj! Za zaključek lepega dneva so bili vsi otroci peljani iz cerkve v dvorano »Našega doma*, kjer so prvoobhajancent voščile »Zvezdice« s svojim rajanjem, petjem in deklantiranjem, mnogo lepega jim je pa podala krasna mladinska opereta, ki jo je svojim sovrstnikom in sovrstnicam priredil Marijin vrtec. Požarna sirena je v petek v poznem večeru naznanjala ogenj v tovarni »Peko«. Hudega ni bilo. Na Kofcah bo v nedeljo pred deseto sv. mašo blagoslovljen zvonček za tamošnjo kapelo. Junijski župnijski list za tržiško župnijo vabi vse, ki bodo v nedeljo na žegnanju na Kofcah, da so zvončku za botra. Tudi 29. junija bo na Kofcah ob desetih sv. maša, na kar naj bodo turisti opozorjeni. Tudi znamenje gospodarske krize je to, da prodajajo okoliški kmetje letos čreslo — dražje. Ker v gozdih namreč sekira poje svojo pesem bolj počasi, ko so cene lesu tako padle, mora usnjarska industrija čreslo plačevati dražje, ko ga je manj. Domžale Mladinska prireditev, katero sta priredila v nedeljo Pomladek Rdečega križa in mladina naše osnovne šole, je izpadla v moralnem in gmotnem oziru nad vse dobro. Izvajanje pesmic je bilo gladko in ubrano, mali igralci in igralke so podali svoje vloge odlično. Občinstvo je napolnilo prostrano dvorano Društvenega doma in sledilo s pravim umevanjem petju kakor igri, saj je izvajanje napravilo kar najboljši vtis, in ni štedtlo s ploskaniem. Prireditev so počastili s svojim obiskom župnik in duhovni svetnik g. Franc Bernik, okrajni šolski referent g, Oustav Lukežič, okrožni zdravnik g. dr. M. Hočevar s svojo g. soprogo, tovarnar g-Alfonz Obervvalder s svojo gospo soprogo. Učiteljstvu domžalske šole častitamo k uspehu. Nagle smrti je umrl v nedeljo Janko Korbar, uslužbenec pri g. Skoku. Pokojni je v soboto baje segret pil vodo iz neke mlake. Napadli so ga močni krči, katerim je podlegel. Bil je mirnega značaja. Zapušča štiri nepreskrbljene otroke. Žalujoča zena se nahaja v blagoslovljenem stanju. Pokoj njegovi duši. Okusna in zdrava je K0L1NSKA KAVA - Jesenice Jeseničani! Dne 26. in 29. jun. 1931 pridejo naši rojaki iz Amerike na obisk domovine. Na Jesenice se pripeljejo zjutraj ob 6.50. Ker bodo nekateri prišli v domovino po dolgoletni odsotnosti, je naša dolžnost, da jih kar najslovesnejše sprejmemo. Vabimo vsa društva, organizacije in občinstvo, da se obeh sprejemov udeleži v kar največjem številu. Hišni posestniki so vabljeni, da izobesijo zastave. — Sprejemni odbor. Vrhnika Preteklo nedeljo se je vršila seja občin, odbora na Vrhniki. Na dnevnem redu seje je bila predvsem volitev novega odbora v občinski hranilnici na Vrhniki. V odbor so bili izvoljeni sledeči: Brenčič Jo/o, Vrhnika, Bradcško Franc, Velika Ligojna, Jeraj Jakob, Bevke, Grom Tomaž, Stara Vrhnika, Žitko Jakob, Verd, Uren Ignac, Verd, Fort ima Matevž, Podlipa, Šetinc Davorin, Vrhnika, Verbič Josip, Vrhnika 7 ter Opeka Andrej, Vrhnika. G. Verbič Anton je želel in pokladal na srce novoizvoljenemu odboru hranilnice, da naj gleda na to, da bo imela občina res kuj dobička "oa o stanovanjski hiši na Novi cesti. Med debato je odbornik Modrijan Jože prijKiročal, naj sc da 200 ali še več tisoč Din za popravo stanov, hiše, medtem ko že stradajo kruha delavski otroci vrhniških trža-nov. Član bivšega odliora Brenčič Jože konsta-tira na ta klic, da je hranilnični upravni odbor dovolil 60 tisoč Din za popravo imenovane hiše. Da stvar ni razčiščena, je vzrok to, da se ni vršila že od decembra 1. 1930 do danes nobena seja upravnega odliora, pa še tista ni bila pravilno sklicana in je on sam na seji izjavil, da, ker ni bil vladni zastopnik vabljen na sejo. zato ne smatra, da je to seja, ampak le sestanek nekaterih povabljenih članov upravnega odliora. ki nimajo pravice o ničemer sklepati, posebno |ia šc odobriti že prekoračene kredite, še manj pa nove dovoljevati za dokončno ureditev stanovanjske hiše. — Upamo, da bo novi odbor vendar končno rešil to zadevo. Razna snubljenja in namigavanja ter lažna agitacija tudi v tem slučaju niso zalegla. Kmetijsko nadaljevalna šola nji Vrhniki je priredila poučni izlet v banovinsko kmetijsko šolo v Št. Jurij ob juž. žel. Ravnatelj šole ing. Petkovšek, naš rojak s Stare Vrhnike, jim je razkazal vsf zanimivosti. Zelo smo zadovoljni s številnimi izleti, ki jih prirejajo razne šole in korporacije na Vrhniko, da si ogledajo njene prirodne zanimivosti in lepote, odkrite svetu po našem Ivanu Cankarju. Vabimo še vse, ki niso bili na Vrhniki. Sv. Lenart je dobil nov zvon in so ga dne 22. junija potegnili v zvonik, da bo vabil vernike pod božjo streho. Kočevje Matura v Marijinem domu. Za vršni izpit na meščanski šoli se je vršil |iod predsedstvom g. Janka Trošta, ravnatelja meščanske šole v Ribnici kot min. odposlanca od 16.—20. junija. Izpit so dovršile vse priglušenke, osem z odličnim, ostale s prav dobrim in ena z dobrim uspehom. Razstava ženskih ročnih del in risarskih izdelkov v Marijinem domu se bo odprla takoj po vidovdanski proslavi. Odprta bo dva dni. Opozarjamo občinstvo, da sc te zanimive razstave udeleži. Dohova Samomor. V nedeljo popoldne ob 16.30 je brzotovorni vlak, ki vozi proti Zagrebu, do smrti povozil nekega mladeniča v bližini nove hiše župana občine Sela. Med čuvajnico 34 in Dobrovo se je dogodilo že več takih slučajev. Na licu mesta je bila na poziv postaje Dobovo takoj orožniška patrulja, ki je ugotovila dejanski stan. Povoženi mladenič je neki 20-letni Potočnik iz Zakota pri Brežicah. Bil je mizarski pomočnik v Zagrebu, dokaj čeden dečko. Sprehajal se je z večjo družbo ob progi, ko pa je zagledal vlak, se je iztrga! družbi iz rok in se vrgel pod stroj vlaka, ki ga je prerezal ravno na polovico. Takoj po pregledu je bilo truplo preneseno v mrtvašnico v Dobrovo. Pred par dnevi je pohajkoval po Dobovi tudi mladenič, ki ni imel nikakega pravega cilja. V trgovini pri Verstovšku je kupil V, litra oetove kisline in šel v gostilno Kramer. Trgovcu se je čudno zdelo, da tak človek kupuje oetovo kislino in je naglo stopil za njim v gostilno, kjer so ga opazili, kako urno piše poslovilna pisma. Na licu mesta i došli orožniški komandir mu je preprečil, da ni i izvršil nameravanega samomora, ampak je mora' ! samomorilni kandidat lepo plačati izvoščka, ki ga j je v spremstvu orožnika zapeljal proti Bizeljskemn i in še dalje domov. Šolska razstava je v nedeljo pokazala, kaj se ' mladež nauči v naši šoli. Le vsako leto bi bilo na mestu, da se vrši taka razstava, in da tudi vsako leto lepša, potem bo imela mladina veselje do večjih uspehov. Kzp 1117/30-12 V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Okrožno sodišče v Novem mestu je vsled naredbe z dne 18. marca 1931, s katero je bila določena glavna razprava, razpravljalo dne 23. aprila 1931 v navzočnosti sodnika okrožnega sodišča It o m i h a Božidarja kot sodnika poedinca, zapis-nikarice Primožič Marije, v prisotnosti zas. tožilca dr. Pavešiča Ivo, njegovega zastopnika dr. Sturma Karola, odvetnika v Metliki, prostega obtoženca (iajskija Jankota, njegovega branilca Pretnarja Slavkota iz Metlike, o obtožbi, katero je dvignil zasebni tožilec dr. Pavešič Ivo zoper Oajskija Jankota, radi prestopka po § 301 k. z. in po predlogu, stavljenem po zas. tožilcu, naj se obtoženec krivini spozna prestopka po § 301/4 k. z. in naj se mu v smislu S 295 k. p. prizna odškodnina v zuesku 100.000 Din — dne 23. aprila 1931 razsodilo tako: Gajski Janko rojen 14. oktobra 1876 v Sekuliču, pristojen v Ra-datoviče, grško-kat. vere, oženjen, posestnik v Se-kuličih št. 23, sin pok. Jožeta in Ane roj. Predovič, še nekaznovan, je kriv, da je dne 2. septembra 1930 v Metliki v ordinacijski sobi zas. tožilca s tem, da je naprem njemu izrekel, da je z malomarnostjo kot zdravnik povzročil smrt njegove 6 letne varovanke Marte Bndovinac, ki je bila dne 13. avgusta 1930 z vozom preko trebuha povožena in sicer, da je zakrivil smrt s tem, ker je opustil takojšnjo operacijo in čreva kratkonialo strpal v trebuh in pri tem pretrgal čreva, torej izrekel o zas. tožilcu nekaj neresničnega, kar utegne škodovati njegovi časti, dobremu imenu ali njegovemu gospodarskemu kreditu in to s posebnim namenom za to, da bi uničil dobro ime in gospodarski kredit oklevetane osebo in s tem zakrivil dejanje prestopka po § 301/4 k. z. in se kaznuje po § 301/4 k. z. oziraje se na določilo § 305 k. z. z uporabo § 72 k .z. na Din 1800 (tisočosemsto) denarne kazni, katera se mora plačati v smislu § 43 k. z. v enem mesecu po pravoinočnosti sodbe in katera se bo terjala v slučaju potrebe po S 44 k. z. in katera se zamenja, ako ne bo na ta način izterljiva v smislu S 7 naredbe z dne 13. dec. 1929 št. 107.300 Službene Novine z dne 5. jan. 1930 na 30 dni zapora. Po § 309 k. p. ima plačati stroške kazenskega postopanja in izvršitve kazni, ki se izreko za izterljive, po tar. post. 53 taksnega zakona pa 50 Din takse za razsodnino. V smislu § 305 k. z. se ima obsodba objaviti ob stroških klevetnikovib in sicer v dnevniku >Ju-tru« in Slovencu«. V smislu § 295 odst. 2 in S 297 k. p. ima plačati obtoženec zas. tožilcu dr. Pavešiču Ivotu znesek 5000 Din za razžaljeno osebnost ali čast, dočiui se zasebni tožilec s presežkom svojih zahtevkov v smislu S 300 k. p. zavrne na pol civilne pravde. V smislu S 65 k. z. se pa izvršitev izrečene knzni odloži pod pogojeni: 1. da plača v roku treh mesecev po pravoinočnosti razsodbo škodo zasebnemu tožilcu, ugotovljeno s to sodbo; 2. da v onem letu ne stori nlkakega kaznji-vega dejunja, radi katerega bi bil obsojen na strogi zapor ali težjo kazen. To sodbo je višje deželno sodišče v Ljubljani vsled priliva obtoženca in zasebnega tožilca tako spremenilo: K p pa 317/31-2 V imena Njegovega Veličansica kralja Višje deželno kot apelarijsko sodišče v Ljubljani je pod predsedstvom s. a. s. dr. Lberla Krika, v navzočnosti s. a. s. Levičnika Alberta in dr. Mast-uaka Lava kot sodnikov, zapisnikarja sodn. pripr. Poljanca Franceta, namestnika višjega drž. tožilca dr. Munde Avgusta v kazenski stvari zoper Gajske-ia Janka radi prestopka po S 301 k. z. vsled pri-ziva obtoženca in zasebnega tožilca ilr. Pavešiča Iva radi prekršitve zakona ter odločbe o krivdi, kazni in zasebnopravnem zahtevku zoper sodbo aodnika poedinca okrožnega sodišča v Novem mostu z dne 23. apr. 1931 opr. št. Kzp 1017/31 — 12, s katero je bil obtoženec Gajski Janko spoznan krivini prestopka zoper čast po S 801/4 k. z. ter bil obsojen po § :Wl/4 k. z. z uporabo §§ 72 (305) na 1800 Din denarne kazni eventuelno na 30 dni zapora in se je izvršitev sodbe v smislu § 65 k. z. odložila za dobo enega leta po § 309 k. p. v povračilo stroškov kazenskega postopanja, pri čemur so se stroški izrekli za izterljive, po §§ 295/2 in 297 k. p. v plačilo odškodnine zasebnemu tožilcu dr. Pavešiču Ivu v znesku 5000 Din, dočim se je imenovani s presežkom zavrnil na pot civilne pravde, oproščen pa v smislu § 280 k. p. obtožbe radi enakega prestopka ter so se stroški kazenskega postopanja, kolikor jih odpade na oprostilni del sodbe in ki so se izrekli za izterljive, v smislu § 311 toč, 2 k. p. naložili v plačilo zasebnemu tožilcu, ko Jc zaslišalo viš. drž. tožilca, v seji odločilo: 1. Obtoženčevemu prizivu se delno ugodi, prva sodba se glede izreka o krivdi in kazni razveljavi ter razsodi, da je obtoženi Galski Janko storil dejanje pod 1. izpodbijane sodbe, ne da bi meril s posebnim namenom na to, da bi uničil dobro ime ali gospodarski kredit zasebnega tožilca, s čemur je zakrivil prestopek zoper čast po § 301/1 k. z., ter se obsodi po g 301 odst. 1 in 2 k. z. z uporabo § 72 in 305 k. z. na 1000 (tisoč) Din denarne kazni, plačljive v teku enega meseca po vročitvi te sodbe, v slučaju neizterljivosti pa na 17 .dni zapora, glede odločbe o zasebnopravnib zahtevkih pa predrugači tako, da se zasebni tožilec v smislu § 297 k. p. s celotnim odškodninskim zahtevkom za razžaljeno osebnost ali čast zavrne na pot civilne pravde Stroške kazenskega postopanja II. stopnje, povzročene s progononi radi dejanja, katerega Je krivim spoznan, trpi toženec. 2.. Priziv zasebnega tožilca, v kolikor ni vsled gornje odločbe brezpredmeten, se zavrne, zasebni tožilec plača stroške, ki jih je povzročil s svojim prizivom. 3. V ostalem (t j. odlog izvršitve kazni, objava obsodbe in izrek o stroških prve sodbe) ostane prvostopna sodba nedotaknjena. Okrožno sodišče v Novem mestn. odd. III, dne 20. jun. 1931. Ljubljana Ameriški Slovenci pridejo Kakor smo že poročali, prispe lotos v domovino velika skupina ameriških Slovencev, članov K. S. K. Jednote. Sednj je znano, da jih pride vseh skupaj približno 200. Iz dosedanjih poročil, ki smo jih prejeli, je razvidno, da so se potniki vkrcali na Cunardovo ladjo ^Berengarijo v Newyorku 20. t. m. točno ob polnoči. Danes se nahajajo na polovici pota, torej na sredi Atlantskega oceana. Pričakujejo jih v Cherbourgu dne 27. t. in. ob 8 zjutraj. Na ladji so naši rojaki dobro postrežem in se je družba potrudila ter dala potnikom našo domačo kuhinjo. del našega narodnega telesu iu naše narodne kulture. Naši so po jeziku, po duši in po srcu. Pred mnogimi leti so morali v tujino, da sebe in družino rešijo pogina. V tujino so nesli dober glas o naši marljivosti, skromnosti in poštenosti; dober glas o vseh naših moralnih in etičnih vrlinah. Sredi mrzlo tujine so vztrajno branili naš dober sloves in jačali naš ugled na zunaj. Ti naši rojaki so bili oni, kateri so v času VVilsona vztrajno pod-črtavali pravico Jugoslovanov po lastni državi. Njih prizadevanja za naše narodne pravice so našla odmev v Wilsonovi politiki in v politiki antante, da Iz Ljubljane je odpotovala našim rojakom naproti delegacija sestoječa iz gg. katehela Tomca, dr. Stanka Vuruika kot zastopnikov Rafaelove družbe za varstvo izseljencev, nadalje g. Franca Milavca, vodje tukajšnje podružnice Cunard Linije, ki bo tudi potovalni maršal, in Slovenčevega« urednika g. Potočnika. Delegacija se bo peljala našim rojakom nasproti iz Cherbourga, tako da jih bo pozdravila že na odprtem morju. Delegati so že odpotovali iz Ljubljane. r Rojaki! Ali ste ie poravnati naročnino? V petek, dne 26. t. m. ob 8.40 pride preko Jesenic v Ljubljano 150 naših rojakov iz Amerike, da ta dan otvorijo v Ljubljani svoj I. izseljenški kongres, kateri se bo nadaljeval v Zagrebu in zaključil v Belgradu. Prihajajo v imenu vseh naših izseljencev v severni Ameriki. Prihajajo med nas, kri naše krvi. Razstava črne umetnosti Ljubljanu, 24. jun. 1931. Dunes sc jc v poslopju Tehniške srednje 'ole nu svečan način otvoril« razstava izdelkov učencev grafičnih vajencev naše banovine. Otvoritvi so prisostvovali med drugimi: zastop-nik banske uprave inšpektor Mihajlo Presl, zastopnik mestne občine nadsvetnik Govekar, ravnatelj trg. akademije dr. Pirjcvec. ravnatelj Tehnične srednje šole g. Reisiier, zastopnik Delavske zbornice g. Kopač, zastopnik Faktorske zveze g. Štrukelj, zastopnika Z.vezc grafičnih delavcev g. Krašcvec za eentrulo in g. Dražil zu ljublj. podružnico, dalje zastopniki ljubljanskih grafičnih podjetij in mnogo grafičnih deluvcev. Svečanost jc otvoril s primernin. nagovorom g. Albin Prepelnb. ki je svoj govor pričel z geslom grafičnega delavstva: Bog blagoslovi črno umetnost!« svojem govoru je daljo govornik zelo pohvalno omenjal požrtvovalnost učiteljeva in crcniija tiskurnarjev. V imenu banske uprave je po/drnvil to razstavo ing. Mihajlo Presl. v imenu Zveze obrtnih zadrug g. Rebek, v imenu grafičnega delavstva g. Krašcvec in Družil in v imenu tiskornarjev g. Ilrovatin. ki se je zahvalil vsem. ki -<> pri|>o-inogli k tej razstavi. Noto -o bili odlikovani najbolj marljivi in najsposobnejši vajenci: Osnutki za plakat: 1. nagrado H0 Din Anion Tomšič, litogrnf (Jugodov. tiskarna), 2. nagrado 100 Din Rado Krošelj, stavec (Jngosl. tiskarna). 3. nagrado 30 Din Bruno Čeč. stavec (Jugoslovanska tiskarna). Pohvalno priznanje so dobili: Stanko Abe. lilograf (Salurniis). Henrik Bera-nek, litogrnf (Blnsnik). Muk- Sterle. litogrnf (Če-ninžar). Janko Krajšek, stavce (Mariborsko), SI. Dvor/.uk (Cirilovn). Marjan Hormon, stavec (Mohorjeva). Ivan Jeloenik. strojnik (Ilrovatin). Nagrajeni grafični izdelki: Častno nagrado Mirko Pukl. bnkrotiskur (Delniška), dve prvi nagradi po 300 Din: Ivan Lijevec, stavec (Učiteljska), Vnton Pečmi .stavec (Blo/nikova): druge nagrade: Ivgon Kolnrie. kemieraf (Jugoslovanska). Josip Jurač. strojnik (Mohorjeva). Anton Tomšič, litograf (Jugoslovanska), Slavko Dvoržak, stavec (Cirilova). Mirosinv Tink. biografski strojnik (Jugoslovanska), Henrik Bern-nek. litogrnf (Blaznik): tretjo nagrado po 100 Din so dobili Leopold Mnitinger, keinigriif (Jugoslovanska), Jakob Polntnik, stavec (Merkur). Stanko Miklnvec. strojnik (Jugoslov.), Stanko Bloknr. stavce (Slovenija), Franjo Mever. stn-voc (Uode in Miirtinoič). Frnne Zupančič, stavce (Grafika), Rado Krošelj. stavce (Juposlovonska), Maks Dolžan, strojnik (Delniška). Boris Jnr-kovič. litograf (Čemažar). Silvester Vavpotič. stavec (Narodna). Bruno Čeč. stavec (Jugoslov,), Niko Kržišnik. tiskar |(Vmnžar). Nagrajeni risarski izdelki: t. letnik pohvalno priznanje: Karlo Krošelj. stnvec (Jngosl,). Boris Jurkovič. litograf (Čemažar). Priznanje: Josip Dolliar, bakrotisknr (Delniška). Vlado Trobevšek, lit. strojnik (Saturnus), Jeloenik. strojnik (Ilrovatin). Drugi letnrk pohvalno priznanje: Ivan La- suio poslali uvaževani. Mnogi so žrtvovali vse; na bojnih frontah, zlasti na solunski, so krvaveli za našo svobodo. Izseljenci so ostali dobri Jugoslovani. Njih narodna in državljanska zavest krepko odbija vse poskuse narodnih izdajic, kateri poskušajo v uglednem svetu Amerike izpodkopavati naš narodni in državni ugled. — Prihajajo k nam, da od blizu spoznajo napredek države in njeno krepko življenjsko silo. Kaj jim moremo dati v znak ljubezni in hvaležnosti? Dajmo jim svoja srca in duše! S cvetjem jih okrasimo, zastave naj jim vihrajo v pozdrav, domača pesem naj jih oduševlja ob prihodu. Korakajo naj skozi množice ljudstva, veselo pozdravljeni od vseh strani. Pridite k sprejemu, du pokažemo, kako ljubi so nam bratje in sestre, ki se vračajo pod rodni krov, da z nami vred jačajo našo narodno celoto. Narodni izseljenški odbor: Dr, Jožu Bohinjcc, predsednik. jevec, stavec (Učiteljska), Franc Boštjančič, stavec (Zadružna). St. Gale, stavec (Gale), Stanko Abe, litograf (Suturnus). Priznanje: Bruno Čeč, \nton Pečan, stavec (Bluznik). Miha Kmetic, stavec (Delniška), A. Tomšič, litograf (Jugosl.), Henrik Bcrnnek, litograf (Blaznik), Mirko Pukl. bakrotisk ar (Delniška), Miroslav Turk, lito;rraf--ki strojnik (Jugoslovanska). Vsakemu odliko- vaneu.je bila izročena častna diploma. * © France Grafenauer v Ljubljani. Danes prispe iz Koroške preko Jesenic z vlakom ob 12.27 sivolasi voditelj koroških Slovencev, bivši narodni poslanec Grafenauer. Grafenauer, čigar 70 letnico rojstva smo pred kratkim obhajali tudi v Ljubljani, živi zdaj na svojem domu v Ziljski dolini na Koroškem. Ker se radi težke bolezni ni mogel osebno udeležiti njemu na čast prirejenega Grafenauerjeve-ga večera, prihaja zdaj v Ljubljano, da se porazgo-ri s svojimi prijatelji in se jim zahvali za izkazano ljubezen in pozornost. Klub koroških Slovencev v 1.jtio.jani vabi rojake in vse prijatelje naše Koroške in čestilce Grafenauerjeve na prijateljski pomenek danes zvečer ob 20 v restavraciji hotela -Union« v Ljubljani. Mestna občina razobesi ob prihodu ameriških rojakov v petek .'6. t. 111. na svojih poslopjih državne zastave. Vabim vse someščane, da okrase hiše in okna z zastavami v pozdrav našim rojakom. Istočasno vabim vse someščane, da razobesijo zastave ua Vidov dan dne 28. t. m. Zupan ilr. Dinko Puc. (• Poziv gg. delodajalcem! Narodni izseljeni-ški odbor prosi gg. delodajalce, da dajo svojim nameščencem-pevcem v petek dopoldne od 8 do 11 prosto radi sodelovanja pri sprejemu ameriških izletnikov. Banska uprava in mestna občina so za to priliko tudi dali svojim nameščencem-pevcem prosto in pričakujemo isto tudi od drugih gg. delodajalcev. (T Obsipajte Amerikance s cvetjem! Stanovalec v hišah ua Dunajski cesti, Tavčarjevi ulici in .Miklošičevi cesti prosimo, da pripravijo nekaj cvetk, s katerimi naj obsipavajo v petek zjutraj ameriške izletnike, ki bodo šli po teh ulicah v sprevodu na kongres. 0 Promenadni konccrt nar. žel. glasb, društva »Sloge« se bo vršil v Zvezdi v četrtek, dne 25. junija 19)1 ob 20. Spored: 1. Koračnica. 2. Fr. Schu-bert: Simfonija II mol. 3. Ziehrer: Valček op. 398. 4 Gounod: Faust, Margarethe potpouri. 5. F. Rot-ter: Otto, Otto, Fox. 6. V. Parma: Intermezzo iz opere Ksenija . 7. E. Gillet: Kolovrat stare mamice. 8. Zaključna koračnica. Dirigent g. Ileri Svetel Koncert se bo vršil le ob lepem vremenu. © Obletnica tragične smrti pokojnega akademika g. Uroša Turka se obhaja s sv. mašo zaduš-nico danes v četrtek ob 10 v frančiškanski cerkvi, o četner se obveščajo vsi njegovi sorodniki, prijatelji in znanci. Q Vpisovanje v tukajšnje javne in zasebne osnovne šole se bo vršilo v dneh 30. junija, 1. in 2. julija 1931. Podrobnosti so razvidne na šolski deski v posameznih šolskih poslopjih. . . O Vpisovanje v prvi razred deške vadnice ▼ Ljubljani bo v torek dne 30. junija 1931 od 8—9 — Ravnateljstvo. 0 Društvo sodnikov kraljevine Jugoslavije — sekcija Ljubljana ima svoj redni letni občni zbor v ponedeljek, dne 29. junija 1931 ob 11 v prostorih okrožnega sodišča v Mariboru. K obilni udeležbi vabi — odbor. 0 Obvestilo. V počitniško kolonijo na Homcu se sprejme še par deklic in par dečkov. Podrobnejše informacije se dobe pri Slov. krščanski ženski zvezi, Ljubljana, Miklošičeva c. 5. O Cesta proti hotelu Bellcvue. Ne samo že davna želja šiškurjev, umpak tudi vsakegu meščana je, da bi se že enkrat izpeljala udobna in varna cesta med tivolskim parkom za zidom Koslerjevega grudu pod hotelom Bellevue do stare šišenske cerkve. Ta cesta bi bila velikega pomena tudi iz tujsko-prometnih ozirov. Olajšale bi dovoz tujcev iz Tivolija v šiško odn. narobe. Na drugi strani pa bi imeli šiškarji kratko in lepo brezprašno zvezo z jugozapadnim delom Ljubljane. Proti posestvu »Cekinov grud« bi se že obstoječa pot razširila nu 6.50 m ter bi se na ta način odstranil obstoječi ograjni zid ob posestvu, za katerim se je zgodilo v prejšnjih časih toliko grdobij. Mesto zidu bi se postavilo lepa štaketna ograja, ki bi ne mogla več služiti kot skrivalnica. Pod Belle-vuem se pot stisne v ozko stezo, kjer se dva komaj srečata. Izpeljava nove ceste zadene tu na precejšnje tehnične težkoče, ki pa so še bolj fino učnega z.načaja, Ker jc svet tu zelo strm in deloma plazovit, bi se morala cesta izpeljati z galerijami in zavarovati s škarpanii. la del ceste bi bil precej dražji. Tudi zaključek ceste s zvezo na Vodnikovo oz. Celovško cesto bi stal nekoliko vet, ker bi bilo potrebno, da se tam odstranita dve hiši. Čujemo, da ima mestna občina že pripravljene načrte in kredit, da se kot prva etapa še leto« napravi cesta do zasebne poti hotela Bellevvue. © Nov čevljarski most. Oddaja del za ta most bo razpisana v najkrajšem času. Oporno zidovje za most je že dovršeno iz sredstev, določenih za regulacijo Ljubljanice, kar je stalo 374 000 Din. Zgornja mostna konstrukcija bo lahkega značaja, železobetonska ter se bo opirala v sredi struge na ozek opornik. Balustrada mostne ograje bo okrašena z visokimi ličnimi okroglimi stebri, na vrhu kronanimi s primernimi električnimi svetilkami, da bo mostišče lepo razsvetljeno. Most bo še letos dovršen. — Sedanji litoželezni most je. še prav dobro ohranjen. Mestna občina gn bo dala prenesti na mesto, kjer stoji sedaj lesena brv med splošno bolnico in prisilno delavnico. Kredit za premestitev mostu je odobren. Ureditev obeh mostov bo stalo mestno občino okoli 450.000 Din. V tem znesku pn niso vračunani stroški za ureditev obrežja ob obeh koncih mostu. — Novi most l>o 12 in širok. © Domovinski urad ljubljanskega mestnega načelstva bo v petek in soboto, dne 26. in 27. t. m. zarodi snaženja zaprt. © Trgovine bodo v ponedeljek dne 29. t. m. na praznik sv. Petra in Pavla vsled sklepa širše seje gremija trgovcev v Ljubljuni cel dan zaprte. Z ozirom na prihod ameriških izletnikov v Ljubljano in poziva narodnega izseljc-niškega odbora priporoča gretnij vsem gg. šefom, da dajo po možnosti svojim nastavljencem v petek, dne 26. t. m. dve uri prosto, da se morejo udeležiti sprejema ameriških rojakov.. Načel s t vo. © Smučarski klub Ljubljana poživlja članstvo, dn se polnoštevilno udeleži pogreba našega zvestega člana, odbornika in tehničnega referenta g. Dorče Rovana. Zbirališče ob 17 pred mrtvašnico splošne bolnišnice v Ljubljani. © Poseben krajevni odbor Jadranske Straže za mesto Ljubljano se bo ustanovil na občnem zboru, ki se bo vršil v prostorih restavracije »Zvezda« v ponedeljek, dne 6. jul. t. I. ob pol 21. uri. Vsi člani in prijatelji Jadranske Straže se vljudno vabijo, da se tega ustanovnega občnega zbora udeleže. © Zadruga krojačev, krojačic in sorodnih obrtov v Ljubljani vabi vse člane in članice, da se v obilnem številu udeleže pogreba umrlega tovariša g. Ludovika \Vohinca, ki sc vrši v petek, dne 26. t. in. ob 5 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice. © Kdor hoče zabave in razvedrila, naj jx>seti žegnanjsko veselico, katero priredi v nedeljo, dne 28. t. ni. ob 16 popoldne Pevsko društvo 'Krakovo-Trnovo« v gostilni Kolezija poleg Hribarjevega gaja. © Mestno knjigovodstvo in blagajna za stranke ne uraduje v dneh 26. in 27. junija zaradi čiščenja uradnih prostorov. © Nesreča na dolenjskem kolodvoru. Včeraj zjutraj se je na dolenjskem kolodvoru težko ponesrečil 55 letni delavec progovne sekcije Štefan Zbo-gar, doma iz Gorice. Padel ie z vlaka tako nesrečno, da se je težko poškodoval na glavi ia si pretresel možgane. 2bogarja je nezavestnega prepeljal v bolnišnico reševalni avto. V bolnišnici se ie Zbogar nekoliko zavedel šele pozno popoldne. Njegovo stanje je zelo nevarno. Zbogar ima ženo in dva otroka. © Pijanski izgredi. Včeraj smo poročali, kako neverjetno sc tnnože v Ljubljani izgredi pijancev in nočnih razgrajačev. Včeraj je bilo zopet prijavljenih na policiji 15 pijancev. Nekdo je bil tako pijan, da je obležal opoldne na Bregu, pri tem pa strahovito zmerjal iu kvantaL Sele policijski pendrfk OGLEJTE SI RAZSTAVO v dneh 24.-30 'unii^ odprta od 9.-1». in od 15."-19« IZDELKOV GRAFIČNIH VAJEN -CEV DRAVSKE BANOVINE V POSLOPJU TEHNIČNE SREDNJE ŠOLE (pritličje) V LJUB- - _ __ I,.TANT------ VSTOP PROST v Zvezdi kar majhen protestni shod. Njegove govorniške produkcije mu je hotel preprečiti stražnik. Ali. poslušalci so »govornika« tako nahujskali, d? se je mož spoprijel s stražnikom in ga vrgel ob tla. Na pomoč sta prišla prvemu stražniku še dva druga stražnika. Ljudje pa niso razumeli policije in so pričeli žvižgati in protestirati proti policiji. Policija jc legitimirala pri tej priliki več oseb, med temi sta bila tudi dva železničarja. Ta dva bosta žal čutila posledice svoje nerazsodnosti. © Polni vozovi potepuhov. Pod novim uprav' nikom policije g. Kerševanom je policija uvedla nekaj novosti v svojem postopanju. Pri svojih racijah na razne potepuhe in brezdomce se policija sedaj ne omejujejo samo na noč, ko so racije prav malo uspešne, temveč je pričela uprizarjati racije tudi podnevi, ko ima policija možnost, da ujame mnogo več jKitepuhov. Včeraj ie policija dopoldne polovila vse polno potepuhov, katere so štirikrat pripeljali z nabito polnim »zelenim Henrikom« na policijo. 45 teh potepuhov je policija pridržala in jih jc včeraj ves dan zasliševala. Večino teh bo izgnala ah pa oddala sodišču. © Dotično gospo, ki je dne 24. t. m. dopoldne na Sv. Petra cesti potegnila mojo hčerko izpod avtomobila, prosim, da bi se oglasila pri meni. — Ivanka Goričar. © Nočno službo imajo danes lekarne: mr. Ba-hovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78; mr. Hočevar, Celovška c. 34 (Sv. KriStof). Maribor □ Pontifikalna svetu maša je bila včeraj zjutraj ob osmih v tukajšnji stolnici ob priliki svečane proslave stolnožupnijskega patrona sv. Janeza Krst-nika. Sveto mašo je daroval stolni dekan dr. Maks Vraber. □ Poljski gostje, člani pevskega zbora Echo Krakovvskie«, so nastopili v ponedeljek zvečer v gledališču z bogatim koncertnim programom, ki je obsegal skladbe Moniuszka, No\vo\viejskega, Galla, Lachmana, Lipskega, Soltysa Raszke, Iiizzija, Ko-pyscinskega, Walowskegn, Kamienskega, \Viecho-vvicza in Garbuslnskega. Posamezne skladbe, ki jih mestoma preveva močan folklorni element, so izvajali gostje pod odličnim vodstvom zborovega dirigenta Boleslava Wnleka - \Valovvskega z živahno izvežbanostjo in toplo zborovsko dinamiko. Navzoče občinstvo je drage goste navdušeno pozdravilo ter jim aplavdiralo. Žal se je v zasedbi poznal neugoden čas za prirejanje koncertov; pa bi bilo ob takšnih prilikah vendarle pričakovati peč žrtvovanja od strani našega mariborskega kulturnega občinstva. Gostje so s ponočnim brzovla-kom nadaljevali pot v domovino. □ Diplomski učiteljski izpit na drž. ženski učiteljski šoli v Mariboru se je vršil pod predsedstvom ministrskega odposlanca, upokojenega ravnatelja Jovana Jovanoviča od 1. do 23. t. ni. Izpit so napravile: Marija Adamič, Leonida Amernik, Ivanka Bajec, Marija Bibič, Verena Bobič, Marjana Brglez, Nada Cejan, Marija Celcer, Amalija Cede, Marija Cepe, Marija čremoznik, Margareta Eicli-kitz, Jelislava Famiger, Zofija Germek, Karolina Grobin, Kranja Grundner, Marija Gustinčič, Tea Heric, Antouija Horvat, Jožica Hvalet, Erika Inkret, Zora Janežič, Valerija Jenčič, Vida Jenčič, Marija Jug, Pavla Kobal, Ema Kramer, Autonija Lah, Danica Lah, Terezija Matoh, Friderika Ma-zera, Alice Merkuš, Ljudmila Mest, Tatjana Novak, Zora Obleščak, Anica Obran, Kranja Ornik, Pavla Pavlin, Danica Pintcrič, Mira Pipan, Jožica Potisk, Emilija Purkeljc, Alojzija Rep, Bronislava Rudež, Avgusta Schvvarz, Vikhilda Skaza, Franja Stebi, Jožica Stegu, Jožica Štanzer. Justina šušteršič, Veronika Terčak, Marija Zajec, Danica Zidarič, Marija Zorčič, Gabrijela Žitnik iu Avgusta Žober. Štiri kandidatinje so bile odklonjene za tri mesece. □ Na Petrovo in Pavlovo bodo mariborske trgovine ves dan zaprte. □ Zaključna predstava letošnje sezone bo drevi v gledališču. Nastopijo člani zagrebške drame s Klabundovo komedijo >XYZc □ Smrtna kosa. V starosti 67 let je umrla Marija Lorber, vdova po davč. oficijalu, Aleksandrova 50; pogreb blage pokojnice bo danes ob pol 17 iz mestne mrtvašnice na pobreškem pokopališču. Blag ji spomin; žalujočim naše globoko sožalje I □ 18- večer... rokoborbenih spoprijemov v torek zvečer ni prinesel nič posebnega; veliko zanimanje, ki je vladalo za srečanje Bolgara Beliča tn Saksonca Franka, je precej shlapelo, ko je Belič pred spoprijemom v odločilni borbi vprašal Franka, če pristane na to, da se po 45. minuti borba prekine za slučaj, da se dotlej ne odloči; Frank je j ozirom na Beličevo blesuro na to pristal, nakar se je razvila 45 minutna neodločena borba. Prvič je nastopil v torek zvečer Gojko Manojlovič iz Belgrada, ki se je neodločeno spoprijel v Madjarom Bognerjem: v 43. minuti je nadvladal Toni Saver . Sedmogradčana Čontoša. Tudi je Tom Sayer spre-■"jefTftvanžno borbo z Madjarom Bognerjem — to-(fofpa je odstopil od svoje zahteve po 500 Din. O Matura na klasični gimnaziji. K našemu včerajšnjemu poročilu o maturi na omenjenem zavodu pojasnjujemo, da sta pri telefonskem prenosu izostali imeni abiturijentov Bogumila Voglarja in Josipa Jazbinška: razen tega se je izmaličilo ime ibiturijenta Rudolfa Urbiča v Uršiča, s čimer popravljamo navedeno napako. □ Živilski delavci zborujejo. Na zborovanju živilskih delavcev je glavni govornik Petejan opozarjal na težke posledice nočnega dela v pekarnah, Celje ■& Razstava ženskih ročnih del osnovne šole pri šolskih sestrah v Celju bo v nedeljo 28. in v ponedeljek 29. t. m, Starše in tudi druge vljudno vabimo, da si ogledajo izdelke. & Promet na celjskih ulicah je od dne do dne večji, Kolesarstvo je postalo že naravnost nevarno za pasante ter je prehod preko ulice že skoraj nemogoč. Zlasti je treba grajati navado nekaterih žensk, ki se vozijo celo še na moških kolesih. Razumljivo je, da jih njihova ohlapna obleka precej ovira pri vozarenju. Tako se je že večkrat dogodilo, da so ti »kolesarji« marsikoga prevrnili in ga celo več ali manj poškodovali. V interesu večje varnosti je, da se tudi temu posveti čim več pažnje. In končno — ali je to v skladu z estetiko? 0 Kres na Starem gradu. Mrkonjičev skavt-ski steg v Celju in treznostna mladina sta v torek zvečer ob 21 zažgala v čast sv. Janezu Krstniku velik kres na Starem gradu. 0 Smrtna kosa. V sredo jc umrla zadeta od srčne kapi 451etna šivilja Meyerhermann Josi-pina v Ozki ulici št. 8. Naj v miru počiva! s?} Obe mestni osnovni šoli bosta imeli vpisovanje novink in novincev v prve razrede v torek 30. t, m. od 9 do 12 in od 15 do 18 v obeh pisarnah v I. nadstropju mestne osnovne šole. Sprejemali se bodo v obe šoli predvsem otroci, ki bodo pred 1. septembrom dopolnili 7. leto starosti, mlajši se bodo vpisovali le, če bodo telesno dobro razviti in če bo še prostora. Zaradi zakonitih predpisov se bodo sprejemali v obe mestni osnovni šoli le tisti otroci, katerih starši stanujejo v meslu. Okoliška mladina bi se vpisala v mestno šolo samo pod pogojem, če je oče državni ali mestni uslužbenec, če si starši izposlujejo prej dovoljenja odpustitve od krajevnega šolskega odbora Cclje-okolica in če z izrecnim dovoljenjem nato sprejme otroka tudi mestni krajevni šolski odbor. Konjice Nedeljska pobožnosf v čnst sv. Alojziju, zavetniku kršč. mludine, ki se jc: vršila na Bri-lijevi gori, je bila krušna manifestacija naše mladine za večne, vzvišene vzore. G. župnik Bezjak je v vznesenih besedah prelepo orisal dobo, v kateri je živel angelski mladenič sveti Alojzij. Bila jc tu doba zelo podobna sedanjemu času, ko prevladuje povsod goli materializein in nasilje. Toda duh jc šc vedno, kakor kaže zgodovina. zmagal nad brutalno silo: kajti »duh veje, kjer hoče« in ga ni mogoče u (členiti. Alojzijev duh ho tudi našo mladino utrdil, da bo v/trajalu v borbi za nesmrtne vzore. Besede g. župnika so navdušile mlada srca. ki so radostno prepevala v čst božjo. Razpoloženje med sto-glavo množico je bilo izvrstno. Med potjo jc vso velik množico sprejela in pogtrslila gostoljubun Petelinr-kovn hiša v Gabrov I jah. ki povzroča razna obolenju med pekovskimi delavci. V posebni resoluciji, ki se je odposlala ministrstvu za socijalno politiko, banski upravi in mariborski mestni občini, se zahteva odprava nočnega dela. □ Mariborski šport. S spoprijemom Maribor-eev iu Železničarjev, ki bi se imel vršiti danes popoldne na Muriborovem igrišču, radi tehničnih zaprek ne bo nič. — V nedeljo se preizkusijo v tenisu Mariborci in Celjani v Celju. jj Brezobzirni kolesar je zavozil včeraj na Koroški cesti v 77 letnega upokojenega strojevodjo Ludovika Vogeserja; pri padcu je ubogi starček zadobil občutno rano na glavi. Mariborski reševalci so ranjenca prepeljali v splošno, bolnišnico. □ Črošnjc... Vozov vse pohio; v torek popoldan so celo prodajali po dinar liter! Ubogi kmetje. Večje stroške imajo kakor pa izkazuje izkupiček. Na včerajšnjem malem trgu je bilo razen tega tudi drugega blaga v precejšnjih količinah. Borovnic, jagod in druge slične robe v izobilju. Cene nekaterim pridelkom padajo; tako na primer novemu krompirju, ki se je prodajal po 5—6 Din za kilogram in pa fižolu v stročju, ki so ga prodajali takisto po 5—0 Din za kilogram . □ Otvoritev vodovodu pri Sv. Križu nad Mariborom se jc morala radi tehničnih zaprek preložiti na pozneje. □ Kol — fantovska pesem. Staro sovraštvo so gojili med seboj fantje iz vasi Lakoš in Gaberja v Medjimurju. Kakor eni, tako so drugi iskali prilike, da obračunajo med seboj. 5. april 1.1. pa jim bo ostal brezdvomno v žalostnem spominu. Omenjenega dne so šli pozno zvečer iz goric, kjer so kopali, nekateri fantje iz Lakoša, med njimi tudi obtoženi. V bližini neke gostilne so srečali fante iz Gaberja, ki so bili namenjeni v gostilno, ter se z njimi malo sporekli. Kmalu nato pa je prišla se druga skupina fantov iz Lakoša in se ustavila pri* gostilno. Ko so za to zvedeli fantje iz Gaberja, so šli takoj ven iu pričeli izzivati. V fantih iz Lakoša je zavrela kri. S pripravljenimi plankatni in koli so navalil na nje in vnela se je prava bitka. Prvi je obležal na bojišču eden od fantov iz Lakoša, kateremu je prihitel ua pomoč Nedeljko Josip, katerega je obtoženi udaril tako silno po glavi s kolom, da mu je počila lobanja in je naslednjega dne umrl. Lažje poškodbe so odnesli tudi drugi fantje. Obtoženec se zagovarja, da je udaril Nedeljka zato, ker je preganjal njegovega brata. Obtoženec je bil obsojen na tri leta robije. □ Kralj zraka v Mariboru. V petek nastopi prvokrat. ln je menda še večji kavelj od Stroh-sebneiderja. Na razpeti žici na Glavnem trgu bo predvajal prave vratolomščine. Držeč se z zobmi za žico prehodi na njej od ene hiše na drugo. Z zobmi prenaša človeka ali pa celo 100 kg težak tovor preko žice. Razen tega bo nastopila ludi njegova sestra, s katero bo izvajal po žici dvojni tra-pcc. Je ta »kralj zraka« J. Alekšič. Nastopal bo vsakokrat od 5—7 in od 8—10. □ Maribor na razstavi mest Dravske banovine. Priprave, ki jih je pokrenil tozadevni pripravljalni odbor, so v polnem teku. Izbor ter ureditev gradiva je poverjena med drugim Zgodovinskemu in Muzejskemu društvu, mestnemu gradbenemu uradu, Olepševalnemu društvu, mestnemu fizikatu, Prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu, nadalje inž. Tomšiču, inž. Uršiču, direktorju Kohlerju, ravnatelju Jugu, ravnatelju dr. Rojku, ravnatelju Kocmutu, Brandnerju, obč. svetnikoma Pušenjaku in Grčarju ter ravnatelju Bar-letu, dr. Senjorju, tajniku Petelnu, ravnatelju študijske knjižnice J. Glaserju, inž. Dračarju, obč. svetniku Burešu, trgovcu Soštariču, ter ravnateljema Pogačniku iu Krejčiju. □ Zaradi neprevidnega ravnanja s flober-tovko se je ponesrečil 18 letni sedlarski pomočnik Franc Ilešič. Projektil mu je predrl desno roko. Prepeljali so ga takoj v splošno bolnišnico. □ S češnjo jc padel 55 letni hlapec Franc Potočnik od Sv. Barbare. Dobil je težke notranje poškodbe. Njegovo stanje je precej resno. Mednar.urad dela m delovni čas v premogovnikih Vidov dan. Cerkvena proslava drž. praznika »Vidov dan« bo v soboto ob osmih v župni cerkvi. Črna sv. maša in molitve za vero in domovino padle vojake naše države. Petrova procesija pri podružnici sv. Nikolaja v Lokah se začne letos ob pol devetih, šola rsku sv. maša ob devetih leios odpade. Šolarji sc naj udeleže procesije ali nuj gredo k sv. maši, ki bo ob pol enajstih v župni cerkvi. Slovenjgradec Zakrament sv. birme za starotrško dekanijo se je začčl delili v nedeljo v Starem trgu. Sprejmi presv. pomožnega škofa dr. Tomažiča, se je vršil vršil okrog pol 4 popoldne pod slavolokom pred občinsko hišo. Najprej je došlega škofa pozdravil in oficijelno sprejel dekan g. Jurko, nato ga je pozdravila v imenu šolarjev in birmancev res lepo in jedrnato učenka Micika Sekavčnik, potem župan g. J. Apačnik. Prevzv. škof se je vsakemu posebej za pozdrav lepo zahvalil. K sprejemu je prišla vsa naša šolska mladina v spremstvu vseh učiteljev. — Zvečer mu je moški cerkveni zbor in tainburaški zbor Kmet. bralnega društva priredil lepo podok-nico. V nedeljo je g. škof podelil zakrament svete birme 245 otrokom. Požar. V ponedeljek, 22. t. m. ob četrt uu 12 ponoči je izbruhnil požar pi'i posestniku Matevžu Fertlindu v Log n it št. 18. Ogenj je izbruhnil nu strehi hiše ter jc. uničil vso hišo. vso obleko ruzeu delavne, ki so jo imeli na sebi, vso hišno opravo in okrog 600 kg raznega zrnja in mast. Skratka vse, kur je bilo v hiši. S težavo so rešili štiri speče otroke. Na pomoč je prihitelo gusilno društvo i/ Starega trgu, Slov enjgradca in šmartna, katerim se je posrečilo lokolizirati ogenj, tako, du ni pogorelo šele lansko leto zgrajeno gospodarsko poslopje, ki je kakih šest korakov oddaljeno otl hiše. Vsa družina sc radi tega nahaja sed;1j v velikem pomanjkanju in bedi. škod sc ceni na 30.000 Din. •Vodo mesto Izid mature. Koncem leta 1030/31 je bilo v osmem razredu kr. drž. realne gimnazije v Novem meslu 18 dijakov. K maturi jih je bilo pripuščenih 14. Aprobiranih je bilo sedem dijakov in dve dijakinji. Iz enega ali dveh predmetov so padli trije, ki bodo polagali izpite v jeseni, za celo leto pa sta padla dva dijaka. Za zrele so proglašeni: Golob Mirko, Knafelc Anton, Krall Jože, Polenšek Ivo, Strojin Franc, Trenz Ferdinand, Verbič Miroslav, Ipavec Kornelija in Slrašek Vera. Mesto cvetja nn grob pok. g. Jan. Božiča, posestniku v Zaborštu pri št. Vidu. je daroval g. Ign. Medved, novomeški Vincenciievl konferenci znesek 130 Din. Na svoji 15. konferenci, ki se je pričela dne 2«. maja I. 1. v Ženevi, je sprejel mednarodni urad delu med drugim ludi Aairt konvencije ;u /lolo-čitev delovnega časa v premogovnikih. Ta konvencija je veljavna za vse premogovnike in rudokope, v katerih kopljejo poleg ruja-vega in ka menit, premoga tudi druge rude (čl. I). Za delodajalce se smatrajo vse osebe, ki so zaposlene v jamah razeat listih, ki imajo nadzorstvo nad obratovanjem in ne opravljajo roč. dela. Na dnevnem kopu so tiste osebe, ki so neposredno zaposlene pri pridobivanju premoga (čl. 2). Delovni se določuje nu sledeči način: 1. V kopih pod zemljo velja za delovni čas razdobje med časom, ko stopi delavec v pripravo, ki ga spravi pod zemljo in ko izstopi iz to prijave po končanem delu. 2. V rudokopih in premogovnikih, v katere gredo delavci po rovih, pa razdobje med časom, ko slopi delavec v odprtino rova in ko to odprtino po končanem delu zapusti. Delovni čas ne sme bili daljši kol 7 ur -15 minut dnevno. Nedeljski počitek: Delo počiva ob nedeljah in zakonito priznanih praznikih, Zakonodaja v posameznih državah pa sme kljub tomu dovoljevati za delavce, stare nad 18 let, izjeme v sledečih slučajih: a) za dela, ki zahtevajo po svojem značaju nepretrgano delo; b) za dela, ki so potrebna, da se prepreči škoda, da se izviše varnostne naprave, pri nesrečah iu obolenjih, za oskrbovanje živali v jamah; c) za neodložljiva popravila na strojih in dru-' gih napravah, katerih ni mogoče izvršiti med normalnim obratovanjem. Vsa ta opravila mora podjetje plačevali naj-j manj 25% višje. Pristojna oblastva morajo pa ukre- Konkurz je razglašen o imovini Kumra Ka-rola, neprolokoliranega trgovca v Kamniku; prvi zbor upnikov 25. junija, oglasili se je do 80. julija, ugotovitveni narok 6. avgusta. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini dolžnika Bera i U Franca, I rgovca s klobuki v Ljubljani VII. Celovška cesla -13. Narok 25. julija, oglasilveni rok do 20. julija. — Nadalje je uvedeno poravnalno postopanje o imovini tvrdke Froh-lich-Navratil v Celju, narok 14. julija, oglasilveni rok do 5. julija. Vpisi v trgovinski register: Gospodarska zadruga mizarskih mojstrov v Ljubljani, r. z. z o. z., Živinorejska selekcijska zadruga v Skaručni, r. z. z o. z., Konzumno društvo za Slovenijo, r. z. z o. z., podružnica Prevalje. Borza Ljubljana, 24. junija 1931. Denar Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaj.) Amsterdam 2270 bi., Berlin 1341.50—1844.50 (1343.—), Bruselj 787.50bi., Budimpešta 987.67, Curih 1095 30 do 1098.30 (1096.80), Dunaj 798.03-796.03 (794.53), London 275.16 bi., Nevvvork 56.425 bi., Pariz 221.45 bi., Praga 167.03—167.83 (167.43), Trst 295.88-296.03. Zagreb. Amsterdam 22.73—22.79, Dunaj 793.03 do ,796.03, Berlin 18.415—13.145, Bruselj 787' i bi., Budimpešta 987.67 bi., London 274.76—276.76, Milan 284.92—296.92, Ne\vyork kabel 56.435—56.635, Ne w v ork ček 56.325—56.525, Pariz 220.45—222.45, Praga 167.08—167.83, Curih 1095.80—1098.80. Skupni promet brez kompenzacij 12,129.000 D. lielgrad. Berlin 1841.50—1344.50. Bruselj 788.60 do 791.60, Budimpešta 286.17—289.17, Curih 1095.30 do 1098.30, Dunaj 793.01—796.01, London 274.76— 275.56. Nevvvurk 56.3250—56.5250, Pariz 220.45— 222.45, Praga 167.03—167.83, Trst-Milan 294.78— 296.78. Čarih, lielgrad 9.1225, Pariz 20.195, London 25.09, Newyork 515.60, Bruselj 71.875, Milan 26.995, Madrid 50.20, Amsterdam 207.60, Berlin 122.46, Dunaj 72.47, Stockholm 138.25, Oslo 138.10, Kopen-hagen 138.10, Sofija 3.735, Praga 15.2575, Varšava 57.75, Budimpešta 90.05, Atene 6.675, Carigrad 2.445, Bukarešta 3.07, Helsingfcrs 12.975. Vrednostni papirji Ljubljana. 8% Bler. pos. 91 bi.. 7% Bler. pos. 81 bi., Celjska pos. 150 d., Ljublj. kred. 120 den., Prašlediona 950 d.. Kred. zavod 195 d., Vevče 120 den.. Stavbna 40 den. Ruše 135 den. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 85—87, agrarji 47.50—49.50, voj. škoda ar. 403.75—405 (-105, 402), kasa 403—404 (402, 404), 7. 403.50 den., 12. 406— niti vse potrebno, da se bo ub ne.lcljah in pra* nikili opravljalo sumo ta dela. Ta oblastva morajc odredili za delavce, ki s > izpostavljeni bodisi zaradi vročine b»;1isi zaradi mokrote posebnim ne-varnostim v pogledu zdravja, še krajši delovni čas. V izjemnih slučajih smejo oblastva v posameznih državah podaljšali delovni čuc, in sicer: 1. \ slučaju obratnih nesreč ali če lake nesreče groze; v slučaju višje sile ali zaradi nujnegr popravila strojev in obratnih naprav. V vseh teh slučajih pa le v toliko, v kolikor je potrebnu z* vrSitev rednega obrata. 2. Za delavce, ki so zaposleni z neprekinjenim delom ali pa s tehničnimi opravili, v kolikor sc potrebna, da se redno obratovanje prične ali pa konča. Ta delovni čas pa sme biti dnevno podali-šan lo za dve uri in ne sme biti nikoli več za poslenih kakor 5% delavstva. Poleg tega smo pristojna oblast dovoliti pod jetniku brez navedbe vzroka podaljšanje delovnega časa 60 ur letno. Vsa taka dela mora ix>djetnik plačati za naj manj 25% višje (čl. 5—11). Ta konvencija ne velja sicer za dnevne kope kjer kopljejo rjavi ali kameniti premog, vendai se zavežejo članice drŽave, da ne bodo prekoračil' 8 urnega delovnega časa. Podaljšanje delovnega časa sme znašati letno največ 1(K) ur. V izjemni' slučajih smejo dovoliti pristojna oblastva še na-daljnih 100 ur. Važen je čl. 15, ki določa, da ne sme. nobene določilo te konvencije vplivali na zakonodajo v posameznih državah v leni smislu, da bi bila dolo* čila obstoječe socialne zakonodaje poslabšana. Ratificirana konvencija zavezujo dotično drže vo za dobo petih let. Po preteku to dobe jo sni« odpovedali. Če pa ne slori tega tekom enega let«, je obveznost podaljšana za nadaljuib 5 let. 407, 8% Bler. pos. 91-92, 7% Bler. pos. 80.50-80.875 (81, 90, 80.875). 7% pos. Drž. hip. banke 81—81.50 (81.50), 6% begi. obv. 62.50—68.50, Tobačne srečke 25 bi., Srečke Rdeč. križa 42 bi. — Bančne delnice: Hrvatska 50—54 (50), Katolička 33—35, Poljo 53—55, Kreditna 121—126, Union 165—166 (165), Jugo 67—67.50 (67), Lj. kred. 12f, den., Medjunarodna 68 d., Obrtna 36 d., Prašte-diona 950—960 (950, 955), Srbska 191—193, Zemaljska 118—121. — Industrijske delnice: Nar šum. 25 d., Guttmann 115—120, Slavonija 200 d.. Danica 65—70 (65), Pivara Sar. 210 bi., Drava 285 do 236, Šečerana Osjek 250—265, Osj. ljev. 210 d., Brod. vag. 50—60, Union 55—70 (55), Vevče 120 den., Isis 68 bi., Ragusea 300 d., Ocean ia 190 d.. Jadr. plov. 500—540, Trbov. 263—265 (265, 263) lielgrad. 7% inv. pos. 86—87, agrari 4«—49.50. vojna škoda 403.75—104 (1716 ko.ni.), okt. 406.50 den. (408. 500 kom.), begi. obv. 64.50—65, 8% Bler. pos. 91 (3000 dol.). 7p/c pos. Drž. hip. banke 81 (5000 dol.), 7% Blor. pos. 81.50 bi. Notacije dri. papirjev v inozemstvu: London-7% Bler. pos. 79.50—80. Nevvvork: 8% Bler. pos 90—92, 7 "i Bler. pos. 79.75—80.25, 7% pos. D IIP 79—79.375. Dunaj. Dov. sav. jadr, 93.35, VViener Bankvc-rein 15, Escompleges. 151.95. Aussiger Chemische 127.50, Ruše 18.25, Mundus 92, Alpine 16.35, Trbo veljska 32.10, Kranj ind. 40.15, Leykam 2.10, Rima Mtirany 44:76. Žifni trg Novi Sad. Vse ueizpremenjeno. Promei: pšenica 8 vagonov, koruza 16 vagonov, moka 3 vagone, otrobi 3 vagone. Tendenca: mirna. Budimpešta. Tendenca slabša Promet srednji. Pšenica: juni 14.50—14.55, zaklj. 14.25—14.30. Koruza: juiij 13.20—13.32. zaklj. 13.22—13.28, avg. 13.30—13.15, zaklj. 13.32—13.33, maj 11.27—11.35 zaklj. 11.27—11.28, trans, julij 10.60, zaklj. 10.55 do i 0.60. Živina Mariborski živinski sejem, 23. junija. Prigna nih je bilo 18 konj, 15 bikov, 180 volov, 361 krav in 36 telet, skupaj 610 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče (za 1 kg žive leže): debeli voli (v dinarjih) 6—7.50, pol-debeli voli 4.50—5.50, plemenski voli 4.—5.50, biki za klanje 4.50—5, klavne krave, debele 3.50—6.50. plemenske krave 3.—, krave za klobasarjc 1.75— 2.50, molzne krave 5—5.50, breje krave 3.50—4 mlada živina 4.25—8. Prodanih je bilo 310 kom od teh za izvoz v Avstrijo 26 kom., v Italijo 12 — Mesne cene: vdovsko meso I. vrste 16—18, II, vrste 12—14, meso od bikov, krav in telic 8—10, telečje meso I. vrste 25—35, If. vrste 12—18, svinjsko meso sveže 14—25 za 1 kg. Iz raznih krajev Rogaška Slatina. 29. jun. t. I. na dan Sv. IV-! tra in Pavla pride v Rogaško Slatino mladinski pevski zbor šole Trbovlje-Vode. Popoldne ob 4 bo izvajal v letni dvorani Zdraviliškega doma koncert z novejšim zelo pestrim sporedom. Zastopan ju poleg E. Adamiču, Kogoja i. tir. tudi naš mojster St. Premrl s svojo čustveno »Rože zu Mari jo«. Zbor šteje okoli kk) pevcev-otrok delavskih slojev in je muzikalno precej na visoki stopnji. Vsi obiskovalci tc prireditve bodo deležni lepega glasbenega užitka. — Ako bo dana prilika, ho isti pevski zbor pel žc tudi dopoldne pri posebni šolarski sv. maši v Slatini. Ponikva ob j. žel. V nedeljo zvečer jc treščilo v Srženici pri Zlateških v gospodarsko poslopje. Razlili živine je pogorelo vse. Gasilci so obvarovali hišo požara. Tekom 14 dni žc drug požar v istem kraju. — Istega dne smo obhajali v cerkvi ljubko cerkveno slavuost. ko je zjutraj prejelo 34 otrok evharističnega Zveli-čarja. Po sv. maši so dobili malčki zujtrk, ki so ga pripravile gospe Ošluk in l.eskovar in gospodični Krcgurjeva in šturmova, za kar jim naj bo izrečen iskren: Bog plačaj! — Občinska hiša jc z vsemi stanovanji in hodniki lc|x> prenovljena. Še celo občinski zupor je umerikuni-ziran. to jc, liigijenično popravljen. Vojnik pri Celju. Nu dan sv. Alojzija ji: prejelo 75 otrok prvo sv. obhajilo. ~ Preti kratkim je bilo sprejetih v Marijin vrtec 340 otrok. Marijin vrtec jc ena najmočnejših organizacij v Voj.niku. Zdihovo ob Kolpi. Zdiliovska nedelja se letos ni obnesla. Le malo tujcev je bilo. Običajni romarji so malodane izostali. Mnogo je k temu pripomogla tudi slavnost v Novih lazili, kjer so blagoslavljali novo kapelico. Navadno postavijo to nedeljo kramarji ob cerkvi stojnice. Tudi kramar Curl je hitel s svojo robo na Zdihovo. Kmalu za njim je šla njegova žena. Pri jelo-vičkeni studencu pu jo jc zadela kap. Nesli so jo domov, a jim je na potu umrla. Rimske toplice. Pas ji kontu muc je razglašen zu laški okraj. — Sadna letina ho tu k a I bolj srednja, precej dobro kažejo hruške, katere so večinoma v višjili legah. Jabolka m1 kažejo bolj srednjo letino in siccr so žlahtne vrsti boij nastavile kot pa mostna jabolka. — \ nekaterih vaseh v smeri ob Jurklostru so se pojavile divje svinje. Posestniku Volavšeku v vasi Vodiško st) uničile žc precej krompirju. Brežice. Vpisovanje učencev (učenk) v vse razrede meščanske šole v Brežicah sc vrši v torek dne 30. t. m. od 8. do 12. ure dopoldne v ravna-teljevi pisarni, V prvi razred sc sprejemajo učene in učenke ki so dovršili 4 razrede osnovne Sole brez reda »slabo« o kateremkoli predmetu. Učenci, ki žele, da sc jih sprejme, naj se zglase v spremstvu starišev ali njih namestnikov, ter prineso s seboj krstni list, domovinski list in zadnje šolske izpričevalo. Vsak učenec plača pri vpisovanju 20. —Din za zdravstveni fond. Št, Rupert. Truplo Zidarja Alojza, ki je utoni1 v Lovi pri Radečah, so našli in pripeljali domov na Bistrico pri Št. Rupertu. Pogreb rajnika jc bii 21. junija dopoldne ob 9. uri. Blag in dobro znan' rajnik nam bo ostal dolgo v spominu. Bog mu da; lahno zemljo. — Hudo neurje je divjalo nad Šent-rupersko dolino in jo zelo poškodovalo. Farani skoro ne pomnijo tako debele toče. Kmetov up je šel po vodi, kajti pokončani so vinogradi in lepa polja. — V noči od 21. do 22. je uničil pežar poslopje Franceta Gregorčiča iz Okroga. Sumi se da je bilo zažgano. Braslovče. Lep dan je imelo prošlo nedeljo 60 naših malčkov. Sli so zjutraj ob slovesnem zvo nenju iz šole v sprevodu v cerkev in tam so med sv. mašo po nagovoru g. kateheta prejeli prvo sv obhajilo. Po zahvali v cerkvi so sc podali v spremstvu kateheta, učiteljstva in starišev v društveno dvorano, kjer jim je bilo postreženo s kavo in raznim pecivom. Da ostane otrokom ta lepi dan šc bolj v spominu, so napravili popoldne izle t k Materi božji v 1'etrovče. G. katehetu in učiteljstvi se starši najlepše zahvaljujejo za veliko ljubezen do njihovih otrok, — Razstava ročnih del bra-slovškc šole je zelo zanimiva in priča o marljivem delu učiteljstva in učencev. Oboji zaslužijo nastopajoče počitnice. Želimo, da bi bile prav pri- io fn^ t Boj za resnico Cegav konkurent bo progovni Zeppelin? Prof. E. šmurlo je natisnil v III. sv. »Zapiskov ruskega naučnega instituta«, Belgrad, 1931, zanimivo razpravo o prvih moskovskih konvertitih koncem XVII. stoletja, in sicer na temelju poprej nepoznanih virov iz rimskih arhivov Propagande ozir. grškega uniranega kolegija sv. Atanazija. Seznanja nas z delovanjem katoliških misijonarjev v Moskvi, ki so morali tajiti, da so člani Jezusovega reda in niso smeli zahajati v pravoslavne cerkve, a so corain Sanctissimo posvetitev za duhovnika vzhodnega obreda. Ti so bili takrat jako maloštevilni, in se je mnnda pripravljal Rogovski na delovanje v ukrajinskih (takrat pod poljsko oblastjo) samostanih. Povrnil se je namesto tega leta 1694. v domovino šele tedaj, ko so mu zagotovili po poslaniku knezu (iolieinu, da ga pod novim carjem Petrom ne bodo sežgali na grmadi. V Moskvi se je moral povrniti v pravoslavje in šele po dolgem zaporu je bil potrjen za duhovnika ter imeno-van za rektorja takratne edine visoke šole, Slovano-grko-latinske akademije. V tej službi je užival velik ugled in postal igumen Zaiko-nospaškega učiliščnega samostana v Moskvi, kjer je umrl leta 1703. A pisma p. Fr. Emili-anija S. J. iz Moskve, kjer je bival leta 1699. kot duhovnik katoliške kolouije (in zopet moral zatajiti svoje redovništvo) dokazujejo, da je ostal Rogovski tudi po formalnem prestopu v pravoslavje v srcu zvest katolicizmu. V Moskvi so ga nujno potrebovali, ker niso imeli izobraženih bogoslovcev, a mu niso posebno zaupali. Še bolj tragična usoda je doletela njegovega prijatelja diakona Petra Ar tem je v a. ki mu je po pregnanem p. Tichawskem poslal v Rim poproi neznano pismo s priporočilom, naj ne misli na vrnitev na Rusko, ker bi to pomenilo snučeniško smrt. Artemjev je leta 1688. spremljal v Italijo vodjo Zaikonospiske-ga učilišča Grka Ldhudo (v tej šoli je bil Ro-govskijev tovariš). V Benetkah ali v Rimu je prestopil v katolištvo in odklonil gmotno podporo, ki mu jo je ponudil njegov duhovnik jezuit, ker se je lial, da bi vrglo to senco na njegov idealizem. »Naj ne govorijo, da sem se z Kronfeld in njegovo letalo na jadra, s katerim je dvakrat preletel Rokavski preliv ter dobil nagrado 20.000 mark, ki jo je bil razpisal londonski dnevnik »Daily MaiU Srečen detinski smeh! kljub temu pridobili med rusko duhovščino veliko prozelitov in še več somišljenikov (de rebus nostris optime sentientes). Med konvertiti je bil tudi patriarhov iero-diakon Paladij Rogovski, v cerkveni zgodovini znan pisatelj, ki je kot prvi Rus v Rimu približno leta 1694. pridobil filozofski in bogoslovski doktorat. Pri kraju XVII. stoletji) srečamo dosti ruskih cerkvenih dostojanstvenikov (duhovn. carja Alekseja Simeona Poloc-kega, pod Petro m Vel. znanega pridigarja Reo-fana Prokopoviča in varuha patriarhovega prestola Štefana Javorskega), ki so v mladih letih na študijskem potovanju po Evropi začasno prestopili v unijo, ker sicer ne bi mogli pri oo. jezuitih »kakor i -ke v zločinske nenravne namena Da stvar ne bi prišla na dan, nista šla nikoli na dopust. Neka učiteljica je bila enkrat ravnatelja Bu-kofskega opozorila na oba vzgojitelja, a brez ubspeha. Šele ko so Steina premestili v drugo vzp^jevališče, so dečki povedali, kaj se je godilo. Oblasti so glavne krivce zaprle, ravnatelja pa odpustile in uvedle obsežno preiskavo. — V zavodu je 200 gojencev do 15 let, od lega 30 deklic. Ravnateljico, baronico pl. Hopfgarten so premestili. Južna Afrika postaja beta Po prvih podatkih zadnjega ljudskega štetja v Južni Afriki se je belopoltno prebivalstvo od leta 1926. pomnožilo za 168.204 osebe, to je za 8.84 odstotka. Pometajte, da boste lepe »Ce hočete shujšati, pometajte po zvokih godbe!« To je najnovejši sistem za ohranitev in obnovo ženske lepote, ki ga proglaša neki znameniti zavod za negovanje lepote v New-yorku. S tem sistemom so predvsem zadovoljni možje in očetje, pa tudi ženske. Sola ima vedno polno gojenk, ki ob zvokih tamburice ali godal pomivajo posodo, čistijo namizni pribor, pometajo, likajo, brišejo prah itd. Svedo-ki izpovedujejo, da je res nad vse mičen prizor videti mlade in starejše dame izvrševati razna domača opravila, pa se pri tem gibati po taktu diska, ki se vrti na gramofonu. Kadar si učenka popolnoma osvoji novi delovni sistem, si sme kupiti ploščo in jo vzeti s seboj domov; dobe se posebne plošče za vsa domača dela. Od časa do časa se gojenka vrne v zavod, da se prepriča, če še vedno pravilno obvladuje svoje gibe in kretnje in da se nauči še kaj novega. Iznajditelj tega lepotnega sistema trdi, da se ženski, ki po njegovem sistemu izvršuje domača dela, ni treba bfltj posledice srednje starosti — dvojne braa$,an splošne okornosti. Vnete učenke izgube v njegovi šoli že v teku 14 dni po v^ft.Jfil teže, pa tudi znamenja začenjajočih se gub. Na vsak način to lepotno sredstvo nič ne škoduje, če že ne koristi, in je obenem izredno ceno. Zrakoplov »Grof Zeppelin«, ki so ga za poizkušnjo opremili s pripravami za pristajanje na odi. Poizkus se i» na Bodenskem jezeru popolnoma posrečil. »Zeppelin* pojde po zadnjih vesteh le na sever, in sicer z rusko ekspedicijo na Malyginu. Strokovnjaki pretresajo praktični pomen novega vozila: Zeppelina na tračnicah, ki je na progi Hamburg—Berlin dokazal hitrost 230 km na uro. Ker vozi novi Zeppelin le sam in mu ni mogoče naprtiti, da bi vlekel več voz, kakor n. pr. železnica, za večji potniški in posebno tovorni promet ne prihaja v po-štev. Verjetno pa je, da bi se ga poslužila državna železniška oblast za vsakourni brzi promet na glavnih progah, kakor n. pr. na progi Berlin—Leipzig. Nedoglednega pomena pa bi utegnil postati progovni Zeppelin za promet na dolgih ruskih progah v Sibirijo, to je za evropsko zvezo z Daljnim Vzhodom. Tu bi mogel teči Zeppelin po normalnih progah, ne da bi motil neznatni krajevni promet. Ce bi novo vozilo skrajšalo vožnjo v Vladivostok za celo tretjino, potem bi to ne pomenjalo konkurence železnicam, marveč zračnemu prometu. Pred tem bi imel dve veliki Progovni Zeppelin, voz s propelerjem, ki ga je zamislil in izvršil inž. Kruckenberg. Voz teče po tračnicah. Na poizkusni vožnji je zmagal progo Hamburg—Berlin, ki je 257 km dolga, v 1 uri in 38 minutah mestoma je doseglo vozilo brzino 230 km na uro. Armand Fallieres, bivši predsednik francoske republike, ki je te dni umrl v starosti 90 let življenje Rogovskega na temelju njegove, po povratku v domovino spisane prošnje na patriarha. A zdaj odkriti viri temeljito izpremi-njajo sliko. V resnici je prestopil Rogovski v katolicizem (seveda tajno, ker je tvegal življenje) v Moskvi sami. Ta važni dogodek potrjuje v Rimu ohranjeno pismo patra Tobije Ticha\v-skega S. J., ki ga je sprejel med redovnike sv. Bazilija in je bil pozneje, leta 1669., izgnan iz Rusije. Rogovski je leta 1667. pobegnil iz domovine, se učil tri leta pri oo. jezuitih v Vilni, Šleziji in na Moravskem, nato pa je bil sedem let vpisan na rimskem kolegiju sv. Atanizija, kjer je napravil doktorat in prejel njimi zedinil radi daril,« je zapisal v dnevni-niku. Ob kraju istega leta je bil že zopet v domovini. Po mučnem desetletnem bivanju v Moskvi je tajno prišel k p. Emilianiju in kleče prosil v katoliški cerkvici pokroviteljstva sv. Device in sv. Janeza Nepomuka. Drugi dan je odkrito izpovedal, da kot katolik ni v stanju ostati pravoslaven duhovnik. Pred sodniki je poveličeval papeževo prvenstvo in fi-lioque. Tudi v zaporu je ostal zvest svojemu prepričanju, čeprav so ga trpinčili, uklenili in mu vzeli vse imetje. Nato so ga izobčili iz pra-voslavja in poslali v podzemeljsko ječo ob Belem morju. Dobival je samo suh kruh pa vodo, ni smel ničesar pisati in je veliko trpel, dokler ni umrl. »Njegova junaška vztrajnost zasluži, da jo bodo omenili zgodovinarji,« je iz Moskve poročal p. Emiliand. Novi podatki o Artemjevu in Rogovskem so značilni za hrepenenje po katolištvu, ki ga je kazala ruska javnost ob kraju KVII. stoletja. Pravoslavni so visoko cenili katoliško bogoslovno učenost, ki so jo jim prinašali gojenci kijevskih latinskih šol, in v težkih letih po patriarhu Nikonu povzročenega razkola, posebno razumeli pomen papeževe oblasti kot očitnega izraza cerkvenega edinstva. Pod car-jevno Zofijo je sklenila Rusija mir s Poljsko in se približala protiturški ligi. Navezala je živahne stike z Vatikanom in nemškim cesarjem ter se je zaradi te mednarodne politike r.tresla nekdanje nestrpnosti. Vprašanje o Skupina švedskih torpedo Združitev dveh največjih holandskih dnevnikov Kakor je že pred kratkim poročal »Slovenec«, imajo holandski katoliki zelo dobro razvito in urejeno časopisje, tako revialno kot tudi dnevno. Največji dnevnik je »De Tijd«, ki izhaja sedaj 86. leto. Kakor poročajo listi, pa bo sedaj »De Tijd« prenehal in se združil z drugim največjim dnevnikom »De Maasbode«. Pri združitvi listov je vplivalo predvsem finančno vprašanje, ker bo z združenimi finančnimi silami mogoče doseči še lepše uspehe kot so dosedanji Proti tej združitvi se upirajo zlasti zastopniki inteligence, ki se boje, da bo list preveč povprečen. na obisku v Stralsundu. prednosti: prvič je vožnja po zemlji itak znatno varnejša in rednejša, že zato, ker odpadejo vremenske ovire, drugič pa je promet po zemlji mnogo cenejši, ker porabi znatno manj kuriva. Promet se utegne v bodoče razvijati tako, da bo brzi promet na dolgih progah prevzel progovni Zeppelin, promet čez mor. ožine in vodne površine do 1000 km širine pa letalo. Za brzi promet na oceanih pa tekmujejo za enkrat brzoparniki, letala in zrakoplovi. Novi CHEVROLET Si General Motors Continental S. A. FisLe r j e v e Karoserij e odličen šestcilinclrski motor ____oboje vam daje Chevrolet po presenetljivo nizki ceni____ ŠPORTNI VOZ. Ta gracijozni model je najlepšt primer elegantnosti Chevroleta 1931. Prostorni zasilni sedež vam daje možnost, da povabite s seboj š katerega prijatelja. Voz je opremljen z varovalom pred kamenjem in z enim rezervnim kolesom in je vele-praktičen. "T 7nELIKI uspe k a evroleta je lakko pojasniti. Ze leta je namreč dajal mnogo več za ta denar kakor katerikoli drugi voz njegove cene. In zdaj evo vam nove serije 1931: devet krasnik modelov,, sami prostorni, razkošni vozovi. tej seriji se doke avtomobili za vsak okus in za vse zakteve. Fisker je ustvaril mojstrske karoserije, z moderno 111 prostorno notranjostjo, v karvak, ki se čudovito skladajo z značajem vsakega modela. Razen svoje mikavne zimarosti imajo vsi ti vozovi priznano Ckevroletovo odliko : Šestcikndrski motor, ki ga je družka General M.otors neprestano izkoljsevala — od tistega trenutka, ko so njeni teknični sotrudniki dognali, da je za sodokne avtomobilske razmere sestcilindrski motor imperativna zakteva. MALI OGLAS! j Vsaka drobna vrstico l JODIn ali vsaka besedo SO por. Na|man|fil oplas fc , S Din. Oglasi nad ' devet vrstic se računajo vliv. Za odgovor rnamkot Na vprnianta brez znamke ne odgovar|amol 19 letno dekle išče službo kot hišna in oomoč gospodinji. Je poštena in pridna. Naslov v upravi pod št. 7214. Agronom z bogato, vsestransko inozemsko prakso v živinoreji in sadjarstvu, želi na-meščenja. Ponudbe pod »Agraria« št. 7216 na upr. ) Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 lJugo-avtol. Prva oblast, koneesiionirana Prosoeiu št. 16 zastoni. Pišite ponjl Starejša ženska išče službo k starejši mali družini ali eventuelno v župnišče. Je resna-, zanesljiva in poštena. Naslov pove uprava »Slov.« pod št. 7208. ilužbodobe Vajenca za mesarsko in prekaje-valsko obrt sprejme Fran Golob, Ljubljana VII, Jer-nejeva 47. Dijaki duhovniškim ali misijonskim poklicem se sprejemajo po zelo ugodnih pogojih v salezijanski dom Veržeju pri Ljutomeru, Križevci pri Ljutomeru. Pišite! Mizarskega delovodjo zmožnega samostojno voditi stavbna mizarska dela sprejme v stavbna dela: mizarstvo Tomšič Franc, Zg. Kašelj p. D. M.Polje. Vajenca za čevljarsko obrt, poštenih staršev in pridnega, t vso oskrbo v hiši sprejme Aug. Jeglič, Radeče. Učenca v trgovino delikates in špecerije sprejme takoj -A. Terčon, Kranj, — »Pri Puščavniku« MESTO TAJNIKA (2) razpisuje Kmečka hranilnica in posojilnica v Konjicah. Pogoj: Muzik in pevovodja. Prošnje s spričevali je predložiti imenovanemu zavodu do 15. julija 1931. Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Plača po dogovoru. Pekovski poslovodja mlad, zdrav, pošten, ve sten, vseh pekovskih del zmožen se sprejme. Biti mora neoporečne življenjske preteklosti. Nastop službe 1. avgusta. Istotam se sprejme takoj zdrav, močen in pošten pekovski vajenec. Stanovanje in hrana v hiši. — Jos. Brus, parna pekarna Dolenjem Logatcu. Mizarske, krojaške čevljarske obrti se nauče dečki najbolje in se poleg tega še vsestransko vzgo-ie v salezijanskem zavodu na Rakovniku v Ljubljani. Velik popust pri meseč-nini za čevljarje in krojače, dosegljive cene tudi pri mizarjih. Pišite na: — Vodstvo strokovne šole na Rakovniku v Ljubljani, II Zaslužek Sto oseb in še več lahko dobi zaslužek z obiskom privatnih strank. Za vzorec in pojasnilo pošljite Din 4 -.namkah na M. Vrabič Ptuj 33. Dijaki v Ljubljani od prvega gimnazijskega razreda dalje se dobro počutijo in lepo vzgajajo krasnem salezijanskem zavodu in sicer ceneje kot kje drugje. Zavod je na svežem zraku - okolica zdrava in lepa. Pišite na naslov: Vodstvo salezijan-skega konvikta na Rakovniku v Ljubljani. Stanovanja Stanovanje 3 sob s pritiklinami, išče prof. rodbina (4 odrasli člani) v bližini Srednje tehničke šole. Ponudbe z navedbo cene na upravo pod »Takoj« št. 7215. Javna dražba 28. junija ob 3 popoldne se bo na javni prostovoljni dražbi prodala — hiša z vrtom. Rodica št. 36 p Domžale Izjava. Podpisani obžalujem, da sem obdolžil g. Ivana Če-šnovarja komunizma in mu očital, da je bil radi istega kaznovan ter se mu tem potom zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Trbovlje, 24. junija 1931. Kačič Karel, pek. mojster, Trbovlje. Penzionisti! Izdal sem knjigo »Napu-tak za državne penzione-re« — praktična priročna knjiga o vseh pripadnostih in pravicah upokojencev po zakonih od uje-dinjenja do danes. Knjigo pošljem franko proti plačilu 10 Din in označbo točne adrese na moj če kovni račun pri poštni hranilnici Zagreb 30.070. -Mate Petikič, uradnik finančne direkcije, Zagreb IHEBGBI Pianino skoraj nov, lep glas, črn, ugodno prodam. Naslov v upravi pod št. 7055. Deset zapovedi siri ledi. L Ne jej, dokler si utrujen ali vznemirjen! 2. Ne jej prevročih jedi, temveč počakaj, dn se ohlade! 3. Ne jej hlastno, ampak počasi! 4. Jedi dobro zgrizi, da se dobro pomešajo s slino! 5. Med eno in drugo jedjo napravi malo pavzo! 6. Na pij med jedjo! 7. Ne jej preveč, ampak prenehaj takrat, ko ti še diši, potem boš dolgo živel! 8. Ne muči se s skrbmi med jedjo, ampak odloži lih na poznejši čas! 9. Navadi se biti med jedjo dobre volje, potem boš vedno dobro prebavljal! 10. Vživaj večkrat izborne testenine PEKA-TETEs: ali »JAJNINE«, bodisi na juhi, kot prikuho ali kot samostojno jed. Z njimi dovajaš svojemu telesu potrebne redilne snovi! KAMELICNI ČAJ Evropsko delo in ameriško izkustvo sta ustvarili Opelov a v to in tovorni Blitz voz §estci!!ndrskl voz z verno zunanjostjo razkošnih velikih avtov. Izdelan z združenimi močmi velike evropske tvornlce ln največje ameriške avtomobilske organizacije. Voz, ki se v nJem združuje ameriška tehnična popolnost z evropskimi pojmi udobstva ln varčnosti. Obenem pa voz. ki stane manj od marsikaterega 4-cilindrskega avtomobila. Evo. tali ie novi Opel — delo velike nemške Opelove tovarne, ki Ji |e stala ob strani z vsem) svojimi sredstvi družba General Motors. Isto vzajemno sodelovanje Je ustvarilo novi močni In ekonomični tovorni avto Blitz. Oglejte si ln preizkusite te nove avtomobile in tovorne vozove še danes. Naš zastopnik iih ima polna skladišča. Opelov Standardni Sedan. Dovolj prostora za 4 osobe. Izredno udobna in smotrena oprema. Izjemno velika elastičnost vzmeti. Nenavadno preprosto obvladanje voza. Vse hitrosti, Id si lih želite. Avto, ki Je v vsem kakor velik voz hi se po vnanjostl ne razlikuje od razkošnih avtomobilov. Drugi modeli: Cabriolet, Sport-coupe in luksusnl Sedan. NEKAJ OPELOVIH VRLIN 1. — Avto najnižje cene, pri tem oa dovolj velik in prostoren za 4 osebe. Zunanjost velikega razkošnega avtomobila. Dobre vzmeti, velika udobnost, odpornost na vožnji. 2. — Jakost šestclllndrskega voza. Hitrost šestclllndrskega voza. Neslišen tek šestclllndrskega voza. 3. — Majhna poraba bencina, kar iamči ekonomično vožnjo. Dolgo življenje voza zaradi šestclllndrskega motorja. 4. — Ameriška tehnična popolnost ln evropska ekonomičnost In odpornost na vožnji. 5. — V vseh ozlrlh preizkušen voz, za kar prevzame popolno odgovornost General Motors. OPELOVI AVTOMOBILI TOVORNI VOZOVI BLITZ In tu, evo vam tovorni avto Blitz za srednje in težke tovore Poceni tovorni voz z visoko rentabilnostjo ln ekonomičnostjo. Zgrajen Je tako, da obvaruje tovor pred nenadnimi sunki ln da prenese tudi dolge napore. Ta močni tovorni avto vam bo služIl s prevažanjem tovorov več tisoč kilometrov. Ker Ima nizko In prostorno šasijo, si lahko uredite na nlel natanko tisto karoserijo, ki najbolje ustreza^ vašim poslovnim zahtevani. Zastopnik v L^ut^an!: OSKAR S C H M I T T, TAVČARJEVA 7 ZasžopnSk v Mariboru: Ing. FERD. FEIEDAU, A L E K S A N D R © V/, CESTA 19 Stavbne nasvete Drva, premog, trame daje tehnični biro »Tehna« in deske dobite pri Josip Ljubljana, Mestni trg 25/1 Prelesnik, nasl. Drobniča, _ Ljubljana, Janševa ulica, n j tel. 3389. Državni in sa- UVC parceli j moupravni uradniki do- po 700 m' prodam po bijo tudi na obroke, nia urejen. Izve se Cerne- pri ugodni ceni. Vrt popolnoma urejen. : tova ulica 32, 1. nadstr.,1 Samo kdor v miru