Z5I fteiflta.
Pavšalni franko v drlavi SNS.
I Miuijiu, i sredo 21. decembra 1819.
Ml. lito.
Isfea's vsak da popoldne, isvzsmsl nasalja la prssmiss.
OM zrmU s Prostor 1 ml m X 54 m/m za navadne m male oglase 80 vin., a »jadne razglase 120 K, za poslano In reklame 2 K. — Prt naročilu
nad 10 objav popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
8pr;7Bl**ro »Slov. Naroaa" in   Narodna Tiskarni" Snaflota mllca ft. 5, pritlično. — Telelon sL 90.
,,Slow eaaki Naroa' vol|a w LiosJJaal ta pe ootti i
v Jogoslavl|t:
celoletno naprej plačan •  K 120 —
60 —
•  •  • •
30-— IO —
polletno. . • s • 3 mesečno. 1
Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno gojT" po nakaznici
Na samo pismena naročila brez poslatvc denarje se ne moremo ozirati.
celoletno......K 140*—
poUetao.......m 70*—
3 mesečno ....... 35 —
n ••«•••   a   12 —■—
Heroda41 KaaOova nllca it. 9, I. nadstropja. Talalon štev. 34.
U podpisana in sndostno frankorana Rokopisov no vročo. "OT
Posamezna Številka velja 63 vinarjev.
Trojki denar,
Prt na*, se je razpasla navada, strogo kritikovati naredbe, s kojimi nas osrečujeta osrednja in deželna vlada. Resni, pametni možje maje jo z glavami in jadikujejo. čes: Neizkušena 'mladina nas vlada, in ni čuda. ua <jb najboljši volji ne obvlada težavnega položaja. Ne da tajiti, da v mnogih slučajih odločuje dileiantizem, kjer 'naJ bi govorila izkušenost strokovnjaka. Istina pa je, da vsa izkušenost velja tam. kjer se pojavljajo povsem novi problemi.
Med najvažnejše take probleme spada regulacija naše valute. Veliko se je pisalo o tem vprašanju, še več govorilo, in malodane vse zamudilo. Videti ie bilo. da zavlačujeta reformo valute dva Činitelja: vser srbska radikalna stranka po eni strani, po drugi pa petični del r\: e buržoazije. Kakor vsaka druga politična stranka, tako je tudi srbska raJikrlna stranka prekinjena sebičnosti, o koji sama sodi, da je potrebna in zdrava. VobČe niso Srbijanci nikdar trdili, da se hoc. zavzeti za rešitev kronskih novcev, in dejstvo ie, da so oni svojo mržnj ti kronskiri bankovcem pri mnogi priliki jasno pokazali. Zato jim je prišlo prav. da se ^e rešitev problema krone zavlačevala in zavlekla toliko časa, dokler se ni vrednost krone potisnila aa dok^j nizki tečaj. K temu odlašanju smo izdatno prispevali mi ko smo zahtevali, da se naj ' ; izmenjava ^renskih bankovcev proti novemu dr/av-taernn dinarju ati pari. k: se naj rrado-nemu dinarju al pari. še več, da se naj Istočasno odpravi srb. bančni diuar. ki se naj nadomesti z novim drž. denarjem. Dne 4. decembra t. !. se je vršil v Ljubljani zanimiv razgovor naših finančnih veščakov z odposlancem beogradske komisije za reformo valute. Predlog, ki ga je imel v mislih beogradski gosood. je imel tako-le vsebino: -V kratkem bo natiskanega toliko bovega državnega dinarja, da bi se mogla izvesti izmenjava krone. Narodna banka bi priznala novo natiskane bankovce kot svoje, enakovredne lastnini bankovcem. Na ta način bi imeli v kratkem enotno zdravejšo valuto.-— Ta predlog ni našel milosti pri naših veŠčakih. ker je vseboval relacijo, po koji se zamenjava krona v dinarje. Naši veščaki so imeli že pripravljen protipredlog, da ^e mora izmenjava vršiti v razmerju 1 : 1. kakor je to zrjih eden pojasnil nekaj dni kasneje v lepem članku v »Slovenskem Narod;:-. Takrat se je zgodilo, da sem prišel v nemilost. Menil sem, da je za nas poglavitno in najnujnejše, da se čim preje iznebitno krone, da pridemo do lastnega denarja, da imamo v •kraljestvu samo eno valuto. Glede relaciie se nisem izjavil, niti na nisem zahteval izmenjave al pari, in slednje so mi hudo zamerili.
Alternativa je: ali zamenjamo februarja meseca nase krone po čim ugodnejši relaciji v dinarje, da more-
mo skrbeti za zvišanje tečaja napram inozemstvu, ali da baš takrat izmenjamo krone v nove kronske dinarje al pari. v kolikor odstotkov ie na razpolago natiskanega papirja, medtem ko za ostale odstotke prevzamemo bone, glaseče se na kronske dinarje. Ta alternativa mi je priklicala v spomin portugalske tržne običaje. V Portugalu namreč štejejo konje po kopitih. Štiri kopita — en konj. Zdi se mi pa, da nam ne treba portugalskih kopit, tem manj, ker je danes položaj ves drug, in ne pomaga zvoniti proti hudi uri, kadar 50 njive in vinogradi potolčem. Danes imamo v kraljestvu kar tri valute. In te so: bivša avstro - ogrska kro:;a, žigosana in markovana. potem srbski bančni dinar, in tretjič in slednjič takozvani novi državni dinar po milosti gospoda Ninčiča. Vojna uprava plačuje častnike in orožnike v tem novem dinarju. Kolikor znano, se pri tc n poslužuje papirjev, glasečih se na 1 dinar, in žal podobnih etiketam za pivo ali mineralno vodo. Novi dinar se plačuje in šteje kot enak bančnemu dinarju. Razlika je !e ta, da ga naše občinstvo in naše banke ne honorirajo po tečaju dinarja. Brezpravnost, ki danes še preganja uboge Ninčičeve papirje, ne nasprotuje dejstvu, da imamo v prometu že tri valute. Znano je nada-I da so se železničarjem določile mezde po dinarjih, in vse kaže, kakor d a nas v kratkem prepoji dinar in nam prinese nove svoje cene. Edina možnost, da se rešimo iz tega nedopustnega položaja, ;e po mojem mnenju, da se odločimo za enotno dinarsko valuto, za bankovce Narodne banke. Narodna banka mora začasno, na podlagi zakona ali naredbe priznati novi dinar za svojega, in nadomestiti ga čim preje s svojimi bankovci.
Težko je taka vprašanja obrazla-gati v dnevniku, kjer za izčrpno razpravo ni prostoru. Zato hočemo le na kratko opozoriti še na dve stvari. Če nas naši veščaki svarim pred eksoeri-mentl svarijo pred relacijami, naj od-govorim le to. da si ne morem misliti nevarneisega eksperimenta, nego ie oni. ki ga doživljamo, eksperiment treh istočasnih valut. Drugo vprašanje pa je. kako naj rešimo oni del narodnega premoženja našega, ki tiči v predvojnih hranflnih vlogah, plod mnogoletne pridnosti in varčnosti. Pridržujem si, da o tej stvari še spregovorim v drugem Članku.
1T. c'crembra 191°. —e
Men*!*? fr8Pfwtiiw.
O zadnji londonski konferenci (krai nesrečnega imena') ie izšlo poročilo, ki pravi, da • se ie dosegel v vseh točkah popolen sporazum«. To je sicer kratko, vendar dosti. Če pomislimo, s čim se je bavila pravzaprav mirovna konferenca v svojih enoletnih razpravah. Kakor v magistrale sonetni venec.
tako izhaja in se izliva vse hotenje mirovne konference v strah pred Nemčijo! Vsi drugi problemi, ki bodo kmalu najmanj tako važni vsaj za Anglijo, so le figovo pero, za katerim skrivajo ali hočejo vsaj skriti ta strah.
Jedrnato in krepko doneče so bile Clemenceaujeve besede, ko se je dvignil izza mize v ^stekleni dvorani✓ in zatulil nad Brockdorffom: *Ura strašnega obračuna je prišla . . .« Takrat je bilo lahko govoriti, saj je sedel na njegovi desnici predsednik \Vilson in je bila ameriško - angleško - francoska defenzivna zveza gotova stvar. V Parizu namreč, kajti v VVashingtonu niso hoteli nič slišati o tem in nočejo tudi danes — in tako bo lahko praznovala konfe-renca svojo obletnico s tem, da začne znova, pa to pot brez Amerike! To je seveda precejšnja razlika in Nemčija čuti to. zato prehaja ton njenih odgovorov vidno in čutno iz soprana v tenor.
Pa to Še ni vse. Ker ni vedela konferenca, kako bi se prijela ruskega vprašanja — ki pa ie boli zamotano kot nemško — ie mislih-., da se bo rešilo samo ob sebi; poleg tega ne leži Rusija prav blizu Rena in Calaisa in se bo dala urediti stvar tako, da se bodo stvorile okrog nic državice, ki bodo straiile. da ne pride kak boljševik Čez mejo. Seveda bi bilo najboljše, da bi zmagala Kolčak in Denjikin, ki sta obljubila, da bosta plačala ententi vse dolgove — in ententa 'rna tako rada denar! In zdi se, da se bo rešilo rusko vprašanje samo ob sebi, vendar nekoliko drugače, kot žebio v Parizu! Litvi-nov je baje pri svojih pogajaniih z Angleži vse prej nego skromen. In Trockij ie reke! v svojem zadnjem intervijuvu:
»Mi Rusi se hitro naučimo tujih jezikov, in če treba, bomo kmalu znali bindu-stanski . . .« To je bil jasen migljaj, zlasti če se pomisli, da nista Rusija in Nemčija ravno v sovražnih odnošajih. Zavoljo tega so se peljali gospodje v London.
Do tu li nam za sedaj ne dela stvar sivih las. Ce pa se naniigava pol-uradno, da se je pretresalo tam tudi ia-dransko vprašanje in nekaka mistična donavska federacija ter so se delili pokloni zlasti Italiji, je več nego upravičena bojazen, da se ie vršila tudi ta londonska konferenca na naš račun.
Ker je odpadla Amerika, hočejo zopet prikleniti nase Italijo, ki so je bili časih že nekoliko siti. Italija pa čuti. koliko je poskočila v ceni — draga je bila vedno! — Zate bo izrabila za veriženje ugodno konjunkturo, trpel pa bo naš žep!! Kajn" ententi ne zadostuje vse dosedanji ukreni proti Nemčiji, ona bi jo rada zopet obkrožila in se resno bavi pod pretvezo raznih gospodarskih komisij z vzpostavitvijo donavske federacije. Temu pa se Italija upira, ker se boii, da je to prvi korak k ustvaritvi nove Avstrije, ki bi ji bila nevarna. Zato bo privolila v to samo takrat če se ji zagotovi popolna nadoblast nad to simbiozo držav. Koga bo protežirala in koga zatirala, ni težko uganiti, saj postoj aio Madžari že objestni in Romuni nesramni.
Gotovo je, da se ne bo držala zgodovin londonske in pariške konference, kakor se ni brest - litovske vendar ie jasno ,da se naš položaj na konferenc!
slabša.
Joso Jurkovič.
s*^a^~ jt» o ■ i* ■
grehi §iersi£"©.
V zadnjih desetletjih pred vojno sc je Nemčija na gospodarskem polju oremogočno razvila, narodna samozavest je silovito naraščala. S kolonialnimi aspiraciiami je rasla tudi želja, da b? se razvijala nemška zastava na daljnih morjih poleg drugih velikih narodov.
Ta pohlepnost po svetovni moči je Nemčijo ugonobila. Četudi je šla na delo z občudovanja vredno podjetnostjo, e'iergiio, znanjem in inteligenco, — na političnem roliu ni bila kos ogromni ulogi. katero ic hotela igrati.
Admiral Alfred von Tirpitz je izdal knjigo svojih spominov, v kateri žigoma nedostatke nemške politike. Nemce imenuie -»politične iluzioniste« in najnevarnejšega med njimi Beth-mzxv.ii - Ilol;v.ega; zanika, da bi bil imel ta mož sploh smisla za dejanske razmere in dokazuje njegovo kakor tudi vseh njegovih sodelavcev usode-polno nenadaricnost.
Bethmann ie želel leta 1914.. da Avstro - Ogrska porazi Srbijo, reši na ta način svoj obstanek in prepreči obenem grozečo svetovno voino. Beth-mann in JagoV sta hotela rešiti Avstrijo z diplomatično gesto. Ko sta pa uvi-
dela, da se je ponesrečila m grozi vojna, sta ostrmela.
Dne 27. julija se je vrnil Tirpitz v Berlin in spoznal po izkušnjah zadnjih dogodkov v kabinetu mornarice, da je Bethmann kot državni kancler nemogoča oseba. Tudi cesar, ki sc je vrnil s potovanja no Severnem morju, je kakor že večkrat popreje tudi tedaj prizna! Bethmannovo nesposobnost; a v onem kritičnem času se le ni mogel ločiti od njega, ker je užival baje »zaupanje cele Evrope*. — Tirpitz trdi, da je bil cesar Viljem o položaju slabo poučen. Dne 29. julija zvečer, ko je zbral okrog sebe merodajne vojaške načelnike, je izjavil, da ne ve, kaj Avstrijci pravzaprav hočeio. saj so Srbi pripravljeni, da izvzemši nekatere bagatele ugode avstrijskim zahtevam, — in da od 5. julija naprej niso Avstrijci "ičesar sporočili, kaj nameravajo. Princ Henrik, ki se je vrnil onega dne iz Londona, je sporočil cesarju izjavo kralja Georga V., da bi ostala Anglija v slučaju vojne nevtralna. Tirpitz je dvomil, da bi bilo to mogoče. Cesar ga je pa zavrnil: »Kralj je dal svojo besedo, to mi zadostuje.«
Vso akcijo o napovedi vojne Rusiji in Franciji opisuje Tirpitz kot nepremišljeno: izvedli so jo nemški politiki brez vsakršne režije. Nemški generalni štab je Anglijo vojaško podcenjeval. Računal je le z močjo angleške armade, ne pa z angleškim narodnim značajem in pomenom, katerega je imela ta vojna za Angleže — uniče-njc angleškega vpliva ali uničenje tekmovalke Nemčije za desetletja ali za vedno, — in je bil pripravljen le na kratko borbo proti Franciji. Tudi Bethmann se je izrazil še v pni polovic! meseca avgusta: Vojna z Anglijo je samo nevihta, ki se bo i. malu ublažila: pozneje postanejo odnemed obema državama boljši, kakor so bili pred vojno. Nemci so podcenjevali rudi Amerikance. Ko so Amerikanci vstopili v vojno proti Nemčiji, ie omenil Hin-deuburg dunajskim novinarjem s prav prusko — in vendar nekak^ uaivno — oholostjo, da znajo Anv, -rknuci izborno organizirati barnum. da pa ne razumejo voievauia. Ko ic on prišlo čez ocean na milijone smeri/ :ih vojakov z nepopisnimi množinami vojnega blaga, so strmeli politiki in generalni štab.
Politična nenadarjenost ter oholost nemških vodilnih krogov sta sam! mnogo pripomogl'". da se je upropastilo nemško stremljenje po svetovnem go--podstv.1. — in z novo vlado vred sta onecastifi nemški narod in ga izpostavili zaničevanju sveta. Angleški admiral Beattv ie dal signalizirati 28. avgusta 1914 rešenim oficirjem in moštvu potopljene Mainz*: -°onosen sem, da mi je usojeno pozdraviti na krovu moje eskadre tako hrabre može.« Isti admiral je zapovedal novembra leta 1918 posadkam svojega bro-< dovja, predno so se sestale z Nemci, ki so izročevali svoje bojne ladje, naj ne pozabijo, da je ta sovražnik despl-cable beast (zaničevanja vredna zver).
P. J.
Hifcita ofe mM svojih n»d.
Beogradska »Pravda« javlja iz P:;riza: Kot posledica novega popuščanja italijanske vlade se je rodilo uver-jenje, da se Cma sora nima bati italijanskega vpada. Bivši kralj Nikjta ne bo dobil od italijanske vlade zahtevane podpore. Nikita se mudi sedaj na mej! med Francijo in Italijo. Ko je bil obveščen, da od Italije ne dobi podpore, je to napravilo nanj zelo mučen vtis. Ljudje iz njegove bližine vedo povedati, da je Nikjta vsled italijanske be-sedolomnostj zelo ogorčen in da v jezi govorj: »Ko sem ji bil potreben, tedaj me je iskala, sedaj me pa pušča v stiski!« Tudi »prostovoljci« bivšega kralja-Nikite se pripravljajo, da ga zapuste, ker ne dobe od njega obljubljenih nagrad.
---□---
LISTEK.
Lisinski.
(Konec.)
Takrat se je zvedelo, da pride cesar Fr. Josip s cesarico Elizabdo v Zagreb. Lisinski je komponira! -Koncertno ouverturo za veliki orkester« za svečanost v kazalištu in te mislil, da bi se vprizorila tudi njegova opera. Toda tudi ta up mu je splaval po vodi, ker Bachovi husarji so določili za svečanostno predstavo opero Donizettijevo »Lucrezia Borgia«, a za ouverturo — cesarsko himno! Edina »čast« mu je ostala, <k je smel dirigirati »Gott erhalte«! Glasbeno društvo je pripravljalo tudi serenado, in Lisinski je zbor učil v^č tednov. Ko pa je bilo treba nastopiti, je prišel ukaz, da mora na serenadi dirigirati Nemec, A. Svarc, jStelj goslanja na glasbeni šoli in »ivši kantor izraelitske cerkvene ob-«ae, ne pa — Ilirec Lisinski!
In začela se je doba absolutiz-ni'< policajstva, denuncijacij in pre~
I ganja vseh količkaj znanih rodoljubov. Učitelji na glasbeni šoli. sami Nemci ali vsaj bivši Nemci, so začeli zdaj smelo intrigirati In rovati proti Ilircu, se nadzorniku upirati ter lim-skati celo rcojence proti njemu. Odbor je hotel ustreči obenem strankama ter je vzel Lisinskemu ciirigcnt-stvo orkestra, puščajoč mu še naslov nadzornika.
Lisinski ie razumel in — sei. Dne 5. februarja 1853. je prosil za mesto avskultanta. in res, že 19. aprila je Jelačič imenoval Lisinske-jra. ki je bil skoraj 34 let star. za avskultanta pri c. in kr. banskem sto»M v Zagrebu s plačo — 300 forintov na leto. Živeti se seveda ni dalo s ten,-, zato je poučeval dalje otroke na klavirja ter je---popravljal in ugla-
šal klavirje po mestu. Tako se 30 moral poniževat' naisiiainejsT glasbeni genij ilirski, žrtev germanske politike Habsburgovcev in njihovtn krvnikov.
Še istesra leta, 23. avgusta 1© prosil Lisinski za službo okr. pristava, a rešitve te svoje prošnje ni doživel, ker kmalu na to je zbolel na vodenici,
is bil
Bil je izgubljen.   Na smrt bolan
n
■mik br
nrave m
zadostne hrane, sai ni imd denarja; da bi si in mogel kimiii. Zagreb, obu-nati in 7>~ —*• a tudi demoraliziran 00 nemški hirokrn<riu. policiji in žan-r -rnerlii. |e nozab'1 nanj. Le računski c - 4t**i- Vjnico Vrba mu vč včasin prinašal denarne podpore in včasin se ?a ic spomnila kakšna zvesta Ilirka. Tako je Lisinski preživel zadnje mesece v siromaštvu. Končno se i* odločila zaročenka bolnikova. Hed-viga Banova, hčerka odvetnika Frana Bana, bivša gojenka (oevka) glasbene šole. da se je zatekla k banovi soorogi. Sofiji. Bila je Nemka, ta Je-lačićeva žena, a imela je dobro srce, poslala mu je takoj 25 zlatnikov fn vrhu tega je odredila, naj se pošilja pozabljenemu, osamljenemu skladatelju, iz njene kuhinje jedila, ki si Jih sam želi.
Tako je umiral Lisinski »ilirski Mozart, hrvatski Apolon«, kot berau pozabljen, kakor tri leta prej umrli Stanko Vraz. A še na smrtni postelji je sam sebi zložil posmrtnico z naročilom, naj mu jo zapojo prijaterji na grobo. In 31. maja 1854. je umri
I vpričo Hedvige iti Vrbe ter zdravnika dr. Zlatarića. še ne 35 let star. Ubile so ?a beda, žalitve in nehva-ležnost rojakov.
Njeeova velika opera »Porin« na je ležala v arhivu še celih 50 let. Priti je moral šele intendant Stjepan pl. Miletić, ki je zanjo žrtvoval vse, da se je opremila sijajno in izvajala s prvovrstnimi silami. Dirigiral in naštuđiral pa jo je operni ravnatelj Nikola Faller. Premijera »Porina«, historične opere v petih dejanjih, je bila dne 2. oktobra 1S97 v hrvat, zetu al j. kazalištu. Vsebina libreta je borba Hrvatov s Franki in osvobo-ienje izpod frankovškejra jarma leta 823—-830. In uspeh je bil kolosalen! Vj. Klaić je napisal po premijeri izčrpno študijo & operi, ki jo je zaključil z besedami:
»Nakon tako sjajne i srečne pobjede mora i najzubatiji protivnik svl-ralom za pojas. Hvala Bogu. da su se jednom svi Hrvati barem u jednom složili: da je naime opera »Po-rin« krasna i na čast Lisinskomu 1 našemu ubogomu narodu.«
Intendant Stj. Miletić pa je pisal v svoji knjigi »Hrvatsko glumište«;
>Prva predstava »Porina« bila je prava narodna slava« impozantna manifestacija hrvatske misli, koja bi nas mogla prenijeti duhom u ilirsku dobu ili u godinu 1848. Ja bar tolikog ushita nisam još nikad u glumištu opazio. Za mene bila je to najsvetli-ja glumišna večer moga života, koje ču se s uzbudjenjem sjećati, dok budem živ.«
In prof. Vj. Klaić je za stoletnico rojstva Lisinskega iznova napisal lepo študijo,* v kateri trdi še vedno, da »opera Porin niti po vsebini niti po obliki nima pravdodanes niti premca niti dostojnega naslednika.«
Ilircu Lismskemu slovensko-hrvatske krvi bodi slava!
Fr. G—r.
• Lisinski Vatroslsv i prve dvije hrvatske opere. Zagreb 1919. — Tisak i naklada St Kugli. 41 str. velike četverke s 17 slikami, facsimill in začetnimi takti arij iz »Portnac Cena 6 K. -□-
Stran 2
.SLOVENSKI NAROD*, dne 24. decembra 1919,
2bi Štev.
PotttiZne vesti*
'čtaske   in parlamentarne
▼offtvc. Kakor javljajo najnovejše ▼esti, potnenja odgoditev Narodne«« predstavništva obenem tudf njegov razpust. V kratkem te imajo izvrtati občinske in nove parlamentarna volitve, Nove volitve, piše »Jutarnji List« v Zagrebu, ne prmeseio le kon-štituante nego zopet le provizorea parlament ki bo imel namen pripraviti vse za pravo konstituanto in Izvršiti nujne tehnične posle za onrav-aizacljo naše države. Nadejati se je. da bodo nove volitve izvršene resnično na temelju splošne, tajne pravice ftesovanja in da bo njihov rezultat v istini pravi in neootvorjeni izraz narodne volje. Narodno predstavnt-;5tvo, ki si je vzelo naslov in vlogo parlamenta, se je pokaralo žalibog nesposobnim, da izvrši svojo nalogo. Zato je popolnoma pravilno, apelirati na narod, da on odloči ter se mu da S tem prilika, da 8fm r pkeje >n direktneje sodeluje pri :rtvi nrt-države. Vsekakor i irod na več pravicc.nego od sirani:, so imenovale po svoji trdil vorjl .svoje narodne predstavnike. Bodimo iskreni: parlamentarni princip bi bil žaljen daleko boli. ako bi ostalo še nadalje dosedanje jalovo narodno predstavništvo, ki bi nadafjevaro svojo brezdelnost v kritičnem času za državo, nego je užaljen t njegovim razpustom in z novimi volitva-
S. Saj je res. <la se izvaja zopet troa, toda ali ni bila oktroa tudi sestava današnjega narodnega predstavništva? Če že brez oktroa ne gre. potem ie daleko bolie in ustav-neje. da se da narodu priliko izraziti !SVojo voljo, da ^ oslic v parlament nove ljudi, ki bodo situaciji dorast?. Nove volitve nrineso pozdravljen*-* naših pob'tičnih razmer. V prvi v I y parlamentu ne borno imeli več raosvancev brez legitimacije. -Budi. ki se bodo mogli bptl rod, kateremu ie bilo do mogočeno kontrolirati delo svojih poslancev ter vplivati na njihovo postopanje. Nova konsti manta na se bo imela baviti predvsem z sosno-darsktpii in socijalnim! vprašani!, od katerm ie zavisno v prvi vrsti žtv-rjenje nove države.
= Velfkj uspeh osebnega posredo-^ania prestolonaslednika Aleksandra v Panza. ZagrehSka I^ječ S TIS« je pri-i&sla v nedeljo jz Beograda izvirno brzojavko o velikem   uspehu osebnega ppsredovanja našega prestolonaslednika v Parizu fn sicer po poročilu nekc-Jjfi neimenovanega srosnoda. ki je pre-j^Oforastedn^ka spremlja'. ?c samo dejstvo,   da   je   orise! pres k osebno v Pariz, fe obrnflo pažnio zaveznikov na stvar, katero so doslej popolnoma prezira*;, namreč na težke prilike, v katerih je danes Srbi??. Prepričal ic francoske prve državnike, da sc Srbiji mora prfti na pomoč fn da se !wora vprašanje vojne odškodnine, katero ima Srbija dohiti, ločiti od trihuta ae. psvpbojeoje, ki %a morajo plač?:; •jnfsš} novf kra.n*.    Prestolonaslednik ?e vzbudil šele pravo zanfmanle najvarnejših zavezniških faktorjev za vprašanje Dalmacije. Reke fn Baranje \i\ povsod je imel občutek, da ga razumevate- ZaveznfVj so kazal: na tem ". in-iformaclj uaSer- prestolonaslednika ne-:običajno mnogo zatmama v na*o drŽavo kot v faktorja redr* in notranje stabilnosti.   V Parrzn danes razur ;-> naš položaj ter nas sprejemalo v kom-'bfnaciie v to svrho, da se vzđrz? sta-^nje. ki je postalo s koncem vojske v •Evropi realizirajo. Zavezniki so pre-sicflonaslednik'? Egfftrl!!, da nam hočejo stati ob strani, imajo zaupanje v ra?e
notratr
ađejajo. da se z
[nami lahko ractm* kot zanesljivim fak-;torjem v evropskih kombinacijah. Pre-Lstolonr!slednlk je bil izredno simpatično tepre^et. Njeeov demokratski uactop, Repova simnptična poiava in s!mnatl-Vi fTh irofe zaveznik? za Srbfm post in za Tugos!av?*o v Splošnem, vse Je ptlpomojrlo prevl'Ion.asleđniku do .ferednega uspeha. Zainteresiral je odločilne svetovne feVtotie dalje rudi za ivpra^anfe nase floto, nošega \ - - --\ ;ttd. To so vpraSanfa. k? se se rešavalo [fn ki se bodo nedvonv > rešfla za nad ugodneje baš za to. ker se je zanje osebno em;r.?jral pres« o!ou• isdednik.
=r= Pred vollrvanjf. LDU. Beo-irad. 21. decembra. >Pravda« javlja: V drug? polovici meseca januarja se bo vršila v Beogradu konferenca radikalne stranke, na kateri bodo izdelali nn-[črt za volilno borbo. Tudi demokratska stranka se za volitve pripravila. (Občfnske volitve se bodo vršile koncem !meseca januarja in začetkom meseca februarja. Volitve v parlament ne morejo biti razpisane pred početkom aprila, Že sedaj se vjdi velika skrb pri vseh strankah, kake kandidate naj postavijo. Opažati je težnjo, izbrat* za kandidate Hudi, ki ne žfve v Beogradu.
=s »Kazen, kf le zadela Botearilo. |e upravičena!« Tako se ie izrazil sedanji bolgarski ministrski predsednik Stambuljski v razgovoru z urednikom Ista > Joumal de Geneve«. Rekel je med
drugim: »Doslej nisem mogel razumeti, zakaj so demokratične velesile tako okrutno razkosale Bolgarijo, Ko sem pa posetil v Franciji novo osvobojene kraje, kjer sem se lahko na licu mesta prepričal o strahovitih uposto&enjfh, ki so Hh izvršiH Nemci, sem prišel do teta - le prepričanja: Ako je res, da je naša zveza t centralnimi državami, podaljšujoč vojno, podpirala in podkrepljevala nemško barbarstvo na francoskem ozemlju, ki je najplemenlt a semlja pod solncem, potem ie sovraštvo zaveznikov do nas, čigar breme smo čutili, upravičeno in kazen, ki so Jo nam naložili, zaslužena.«
~  Naš  poslanik  pri Vatikanu.
LDU. Beograd, 21. decembra. Presbiro javlja uradno; Rirm&a stolica je dala agrement našemu poslaniku pri Vatikanu, dr. Lnjn Bako-tičn.
S ObćUJSbs   volitve   v Mariboru. V
ponedeljek ??. t, ni. so se vršile v Mariboru posvetovanja zaradi načina udeležbe demokratske stranke pri občinskih volitvah v Mariboru. Po informativnih pogovorih k predsednikom osrednje organizacije narou-nosociialne stranke Ivanom Deržičt.']n in predsednikom mariborske organizacije !• Tarhorn ter ^u^iopnikonj begnuskega odbora 1. Coticem in poročilu predsednika demokratske stranke dr. V. Kukovca, sklenila se je resolucija, da treba brez odlaganja pristopiti k pripravam za občinske volitve tudi v Maribora. Smatralo se ie kot gotovo, da scciialnodcinokrmska stranka nastopi brč^ kompromisa samostojno. Zastopniki mariborske organizacije JDS dr. Rosfna, dr. Koderman. dr. Lipold, Lovro Petovar, poslanca fr. Voglar in dr. Kukovcc, zastopnik besuiiškevca odbora I. Cotić in drugi navzoči zaupniki so s« »v» vsestranski razpra-vi soglasno izrekli /a skupen nastop demokratske in narodnosocijalne stranka v mestu Mariboru pod geslom za edlnstvo države in gospodarski napredek.--
ss It r&dik&'rne stranke. Beograd. 22 decembra Te dni se ie vrnil v Beograd iz Pariza naš paslanik Milenko VesnJč, ki se, kakor se zatrjuje, ne vrne več na svoje mesto. V radikalnih krogih se zatrjuje, da namerava odložiti Nikola Pašič načelstvo radikalne stranke in se umakniti iz političnega življenja. V tem slnčajn bi prevzel vodstvo stranke Vesnlć, ki se bo v najkrajšem času prepričal po skupščinah in shodih o sedanjem položaja stranke, natr bo kandidiral v sigurnem okraju. Stojim Pro-rič bi ostal podpredsednik stranke, ki sc bo reorganizirala, nato pa takoj pričela z volilno kampanjo, ker ie mnenja, da se sedanti parlament ne bo več sestal.
Beograd. 22. decembra. V radikalnih političnih krogih se trdi, da je prestolonaslednik regent Aleksander za časa svojega bivanja v Parizu ponudil g. Nikola Pašiču sestavo novega koncentracijskega kabiueta, v katerem bi ministrstvo notranjih del pripadalo demokratski zajednici. Trdi se, da je Pašič to ponudbo odklonil z motivacijo, da se namerava takoj po rešitvi jadralskega vprašanja in po razpustu mirovne konference odpovedati političnemu življenju ker je dosegel svoj živijenski cilj, osvoboditev vseh Srbfjv izpod tujega jarma in ujedinjenje celega našega naroda- Zagotavlja se, da je predlagal Paiić regenta kot kandidata za sestavo koncentracijske vlade našega pariškega podanika V^snida, kar je pa re-sent odklonil.
=   Politična   krajevna organizacija
JSDS v Ljubljani je priredila v nedeljo dopoldne oh 10. uri v veliki dvorani Mestnega doma shod proti draginji. Na shodu so govorili urednik Golouh. dr. Lomež in Koc-mur, razpravljajoč deloma o draginji ht zahtevajoč od vlade, da takoj zapleni premoženje vojnih dobičkarjev, deloma pa udrihajoč po nasprotnih strankah, posebno psnjoč JDS in narodne socijaliste. Kljub dejstvu, da sede zastopniki te stranke v centralni vladi v Beogradu, se je očitalo vladi nezmožnost, korupcija itd. Na celem shodu se je razpravljalo bofj proti vladi, kakor pa proti draginji in Je ime! shod bolj politično Hcc, kakor da bi bil naperjen proti draginji. Da ni manJJcalo znanih komunističnih in bMffSevfških mcdklicev, naperjenih prot! vladi in državi, je samo ob sebi umljlvo.
=s Dr. Renner o Avstriji. Beograd, 22. decembra. PariSki dopisnik ^Politike* je imel z državnim kancelarjem Nemške Avstrije dr. Renneriem daljši razeovor, v katerem je !e-ta lz|a\il med drugim: Največji uspeh razpada stare Avstro-Ogrske monarhije je ta, da so oni narodi, W so biti združeni v monarhij!, zadobili svojo politično tuvereniteto, kar znači zanje velike koristi. Nnjno potrebno na je, da se v ekonomskem ožim živi čimboP skupno in čim složneje. Republika Avstrija nima nikakega političnega ponosa in smatra za svojo dol^no^t, da sc čimboli oddalji od onih tradicij, Id so spravile stari Dunaj na tako nizko stopnjo dnstojnosti. Nova Avstrija je srečna, ker se je otresla vseh starih teženj nadvlade in ne pozna druge politike, nego politiko ekonomije! (Dokler ji teče voda v grlo!)
REŠITEV   JADRANSKEGA VPRAŠANJA NE BO BREZ TE2KOC.
LDU. Beograd, 21. decembra. »Pravda« javlja ir Pariza: Jadranski problem je prišel zopet na dnevni red. Zavezniki žele. da ga čimprej rešijo i« ie tedaj več nego verjetno, da bo rešen do Novega leta. Nekateri nali kro> Ki gledajo na položaj zelo optimistično in sicer iz razloga, ker ie opažati na italijanski strani omahovanje, d očim na« stopajo Francija, Anglija in Amerika iako odločno. Z italijanske strani se £u-jejo glasovi o trajni popustljivosti, vendar se še ne da ugotoviti, v koliko se Se izpremenila italijanska politka glede jadranskega vprašanja. Cilj italijanske vlade je še vedno, ugrabit} ali vsaj za-i preti Reko, in smatra sedanji čas za to 1 najprimernejši. Dasi se kažejo naciona-
listični elementi inoCae ta uporne, vendar se Itallia nagiba k »popustljivosti« in predlaga v Iatri mejo, ki bj šla od Labina na Triglav in bi se na ta način približala Wilsonovi črtj ter dala Reki naše zaledje. Kvarnerske otoke »prepu-šča« Jugoslaviji, Za Reko pa bi našla posebno rešitev. Mesto bj ostalo Italiji« luka pa bi prišla pod zvezo narodov, ali bi k v skraiuem primeru dovolil Jugoslovanom v njej pro&t promet. Za Zadar zahteva avtonomijo, a od otokov si lasti Vis in Lastovo, To ic v glavnem poslednji italijanski predlog, o katerem se dosti govori, a o katerem se ne vt, ali ie uraden ali ne. Vsled optimizma naših krogov je dolžnost povedati, da do povoljne rešitve jadranskega vprašanja ne pride brez teŽkoč.
REŠITEV REŠKEGA IN JADRANSKEGA VPRAŠANJA,
Beograd. 22. decembra. Ugledna oseba, ki se ie te dni vrnila iz Pariza in bila tamkaj v tesni zvezi z našo pariško delegacijo, je izjavila, da so se morali italll. delegat? na pritisk javnega mnenja širših mas. ki so v zadnjem ćasti demonstrirale v Mantovi. Milanu in Rimi:, glasno klicoč: -Ne rabimo Istre, ne Reke, ne Dalmacije, zahtevamo mir, delo in kruh!^ pokorit. Vsled teh dejstev so politični italijanski krogi pričeli z vsem silami delati za sporazum z Jugoslavijo. A?:sleški hi francoski diplomati in njihova voditelja Lloyd George In Clenienceau so na podlagi izida italijanskih volitev, ki so zelo neugodno vplivate v Parizu in Londonu, uvideli, da je edin spas Italije v rešitvi težkega spora med Italij*. in Jugoslavijo v hitri rešitvi tn so prišli pri tem na stari projekt predsednika \Vilsona. Zadnje vesti o pozivu Nittiia v Pariš za rešitev jadranskega in reškega vprašanja so znaki bližajočega se deiinitivneKa zaključka posvetovanja aniantnih drza\7iikov in diplomatov. Končne rešitve teh za nas tako vitalnih vprašani pa ni pričakovati Še pred koncem tega leta. kakor so poročali nekateri časopisi, ker Nltti ne bo odpotoval v Pariš pred zaključkom sej italijanskega parlamenta, kar se ZKodi te dni. Brez dvorna bodo trajale nato seje vseh antantntfc diplomatov i:i državnikov več dni. nredno bodo do i-.m nofovir* -.>n'ht,f]»Ti»>o"» rm-sc-
ca prisodili zavezniki Jugoslaviji Istro,
Reko in Dalmacijo!
PRFO REŠITVIJO XI SKEGA VPRAŠANJA.
LDL-. Be©rxrad, 21. decembra. Presbiro javlja: r>OicmaIe d' Italia^. kf zatrjuje, da ima to vest iz popolnoma zanesljivega vira. piše: Definitivna rešitev reškega vprašanja se bo dosegla v Parizu. Posvetovanjem bodo prisostvovali vsi ministrski predsedniki in ministri za zunanje nosfe vseh zavezniških držav« Konferenca se sestane v kratkem.
vtraSanje bokf kotorske.
LDU. Beograd, 2\. decembra. »Pravda« favBa uradno: Prošli teden je minister za notranja dela Pribičevic sprejel deputacijo iz Boke Kotorske. V imenu deputacije ie govoril Ljuba .Tc-' y ovje. bivši minister, in je izra-rj! f;c-Ho prebivalstva, da sc Beka Kotonka odcepi od DafmacBc in se proglasi za t,c sebno okrožje, ki bi bito podrejeno naravnost Beogradu. Navedel Je razloge, ki govore zi tako rešitev. Mini-»ter r z h ;-:;;:ja d« *a ie odgovoril« da tira jc simpatična i-Jeja. odstranit] stare z&odOVfnske pokrajine. Brc/ dvoma se bodo morale oblasti pri združevanju novih pokrajin ozirati na nova načela, Zlasti na življcnske interese Jjudstvn. Stojimo na stališču, da v takih primerili narod ne more čakati do koiistiruanta. Tc vprašanje pa Jc zelo kočljivo. On mora opozarjati, da bi ločitev Boke Kotorske od EfofmacJfe mo^ia IpnraH neverjetne odmeve v vsj javnosti. Obljubil je deputaciji, da to vprašanje prouči in da bo vpraSal za tudi pokrajinsko vlado v Splitu.
!Z ITALIJANSKE ZBORNICE.
LDU. Rim. 20. decembra. (Dun. !:or. urad.) »Agenzta Štefani« poroča: Italiianska zbornica je z 242 glasovi proti 216 glasovom odobrila dnevni red pcslanca Millaniia, po katerem naj zbornica po zaslišanju vladnih izjav sprejme proračunsko dvanajstlno. Ministrski predsednik Nitti je stavil glede tesa zaupno vprašanje.
LDU. Rim, 21. decembra. fDun. kor. urad.) ?.A&cnzia Štefani« poroča: Po govoru ministra za zunanju posle Scialoje v zbornici je socialni demokrat Modiglianl ostro naoadat vlado zaradi niene politike v reSkem vprašanju fn zahteval svobodno samoodločbo tudi za ozemlje Gomfes Adiže. Nadalje je zahteval ustanovitev republike v Italiji. Vsled zadnje izjave Modielianija jc prfslo do rae-burljfvih nrizorov. Ministrski prea-sednik Nitti je odločno obsoja! te napade in je iziavll, da večina ne bo nikoli dopustila, da bi manjšina s si lo zrušila državne uredbe. Konča! j<# Z -/!hrio«-kfic1 kralta. katerim so sc pridrrfžfr! vsi poslanci razen poslancev skrafne levice. ITALIJANSKI MAKSIMALISTI.
LDU. Trat, 20. decembra. Listi poročajo iz Rima z dne 17. t. m,: Uradni socijalisti so se sestal: danes v MontecitorUtL Sklenili so nepo-
pustljivo taktiko v zadevah cele stranke, posebno pa napram ministrstvu. Eden izmed najbolj znanih poslancev makaimalistfčue skupine k podal naslednjo izjavo; >.Mi smo ter ostaneiao nepopu&tl.ii' . Mi smo proti Nlttiiu kakor proti undu in proti Sah^dri. Mi ima. .j maskmaIU>t^ čen program, ki se izvrši. Samo v enem slučaju izpremenlmo svojo taktiko: na dan. ko pridemo do oblasti. Da se to doseže, :e potrebno, o« počakamo razpustitev zbornice m da se obnove volitve.« Vprašali so ga, ali je tudi za sabotažo parlamenta: »Smo tudf za to . ie odgovoril. KONVENCIJA Z ITALIJO? Beograd. 22. deo. hra. Včeraj dopoldne je posetil odpravnik italijanskega poslaništva v Beogradu Vicenco Salami ministrskega predsednika Ljuba Davjdovića. V poučenih krosah se govori, da se je razpravljajo o podpisu neke obče konvencije, ki se mora sprejeti od vseh zaveznikov v Parizu iu ki se nanaša na konvencijo o pomorski plovitbL ki je obstojala med bivšo Av-etro-Ogrsko in Italijo. Ta konvencija naj bi se sedai sklenila med našo državo in Italijo, podpisati pa bi jo mora Ji tudi dru£i zavezniki. Govori se, da je g. Salami vpraša! jr. Davldovfca. ieB pripravljen to konvencijo podpUati. Trdi se, da je g. Davidović izjavil, da za enkrat mi take konvencije z Italijo Se ne moremo podpisati.
POGA TANJA 7 ROMUNIJO. LDU. Beograd. 22. decembra. V Cttkajinjlh politi en' i krosih sodijo, da je ministru za V-11 Glp Pa^'hi Marin-kovicj, ki ic v^č. zc«ebnih opravkov odpotoval v NcareHo, poverjeni tudi važna misija za zbliii-rvc odnofaJev med našim kraljestvom iu Romunsko. Nas upravitelj poslanic 'i poslov v Ba-!::tresti g. Lukovjč :e M! l če raj dopoldan pri mjnisirskem predsednika Da-vjdoviJ;:. Snočj fč odpotoval v ^uka-relto. Govori se med tem tndi, da bo v Bukarešto odpotoval čez nekoliko dni tudi minister za notranje stvari Sve-iozar PrfH6ev|č, kT ic jako dober osebni prijatelj sedanjega romunskega mi-Di Ti kega nred5CC?T:il'a.
DLLAVSTVO NA CESKEM. LDU. Praga, 22. decembra. (C.
T. U.) Listi od ponedeljka z zadovoljstvom konstatiraio. da je vlada te-da!a naredbo, ki garantira preganjanim delavcem povratek v tovarne, kakor tudi odškodnino po posarne*-nikib oziroma po organizacijah. Neki narodni socijalistički list od ponedeli-ka piše, da narodni socijalisti ostanejo sedaj v vladi in da bo narodno socijalna stranka tvorila tudi nadalje del vladne večine do prihodnjih volitev. Na ta način je kriza koalicije definitivno rešena.
PODRAŽITVE NA ERANCOSKr v\
LDU. Pariz, 21, decembra. (D. kor. urad."* Včeraj sc je vršil v >E!y-see-- pod predsedstvom Pofncareja važen mlnhtrski svet. Uradni komt!-nike naznaufa: Ministrski svet Je obravnaval 0D$pOdaldta lB Rnallfini vpraiCanja, k] zahtevajo nujne re§!t-\e. Ministrski svet bo svoja posvetovanja nadaljeval in se bo v prihodnji seji odločil. Govori se. da sc nameravalo gvišatJ železniške pristojbine in sicer do 70^. dalie se račtma z bistvenim po viškom cen ra kruh in sladkor.
iMtRDCA IN NEMČIJA.
LDU. Pariz. 22. decembra. 0>. kor. nrad.) Listu »Ma&N $e poroča iz New Yorka: AmeriSti senatni oti-bor za zunanje stvari je odobril sklep, ki tra ie predlaga? senator Knox in kf se tiče vzpostavitve mirovnega stanja med Zedinjenitni državami ir. NesnčBo. dočlm jc bf! predlog demokratskega senatorja Underwooda. ki jc zahteval, da sc Izvoli poseben odbor, sestoječ iz deset senatorjev, ki naj prouči možnost kompromisa v tem vprašanju, naklonjen. Nato se je senat razse! na počitnice.
NAZADOVANJE DUNAJA.
LDU. Nauen. 22. decembra. (Brezžično.) Statistični podatki izkazujejo v prvih desetih mesecih leta 1919 na Dunaju 52.016 več smrtnih slučajev In 69.292 manj rojstev, kakor v zadnjem mirovnem letu, tako da znaša skupna izguba 121.308 duš. ad iz ital. zbornice
NA DUNAJU NE BO MOKE.
LDU. Dunaf. 21. decembra. (Dim KU.) Kakor poročajo listi, doslej še niso začeli nakladati onih 30.000 ton žita, pripravljenega v Trstu, navzlic temu, da so sc poslale ^toifne vagonov v Trst: bati se ie. da bo mnoZina kruha
na no
o ♦*'«■.   't ^
NIZOZEMSKA VILJEMA NE IZBOČI.
LDU Bruselj, 21. decembra. (Dun. kor. ur.) Kakor poroča vSoir*. ie ho-landska vlada zastopnikom aliirancev oficijelno naznanila, da bivšega nem» škega cesarja ne bo izročila, in sicer z ozirom na azilno pravo in iz drugih vzrokov.
ŽELEZNIČARJI NE SMEJO ŠTRAJKATI.
LDU Amsterdam, 21. decembra. (DKU1 »TeJegraaf« javila, da ie ame-
riški senat s 45 glasovi proti 25 sprejel zakonsko predlogo, kf železničarjem prepoveduje stavkati,
AMERIKA NAM NUDI NOV KREDIT. Beocrad, 22. decembri. Kakor se poroča iz parira nam !e dovolila Amerika sov k rodit v mesku ?o mJUjonov dolar j qv ra -.Jbavo ž*l#zni$kega, telefonske«« in br»o-ivncga materijala. Nila vlada ie to po-iho v principu spr«|ela in se Dogajata v :•- taflih te ponudbe v Parizu ministra Dra-fcovtc ir; Stojanović.
13 nale knljsvlne.
mm. Promet Beograd > Zagreb. LDU. Beograd, 22. decembra. Od predvčerajšnjega dne 20. t m. je ustavljen n<* zahtevo železniške direkcije v Zagrebu promet brzovoznih in osebnih vlakov na pro£f Beorrad - Zajtreb. Med časom, dokler se ta promet zopet ne obnovi, se bodo orient - ekspresf priklopih vaseoni za direktne potnike.
— V Romuniji zadržani gradbeni materijal. LDU. Beograd, 21. decembra. Presbiro javlja: Dne 20. t. m. je posetil romunski poslanik Rascano predsednika naše vlade in mti sfwočfl pO nalogu svoje viri de. da je Romunija ^klenila izročiti Jugoslaviji gradfvo za savski železniški most, ki je bjlo naročeno v ReMcj. Pravtako izpunti tudi dosedai zadržavane ietouflfce vozove (okoB 400) in lokomotive (okoli 15>. Vse to se nahaja že na ozemlju naše kraljevine. Z usodno rešitev tega vprašanja ima največje zasluge romunski poslanik Ra:>cano.
— Prost uvoz čaeonlsov fz neprijateljskih držav. LDU. Beograd, 21. decembra. Mfnister za notranje posle je dovolil rrverz časopisov ne prijate liskih
.v in sicer pod pogojem, da ga zopet prepove, ak'» bi pihali časopisi naši drŽavi sovražno.
— Naša pr!fcod«Jeletea žetev. LDU Beograd, 21. decembra. V Parim sc le dosegei sporazum, pO katerem se ho med tO zimo uvozilo v Francijo 4000 vajon^v T'\v* lierisfctft potrebščin. Francoski vlada je Ig« razna željo, naj !i Jugoslavila odstre presežek žetve. fc» »icer po sedanjih tržni* cenah. _
Sokotstvp.
— RrasiovSki Sokol trna svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 28. decembra.
<— Primorskim tn vsem rhtblian-skim Sokolom v LJubljani pomirjam iz nase iusroslovanske prestolice — Be-ojrra:-. jiaj^epša br>žična vo$£i!a ter obenem vse najlepše ^ozdravljam s sokolskim »Zdravo*. Vlado Kravos. tajnik rojanskei^a Sokola sedaj v Beogradu.
— Sokol v Strniše«. Dne 14. decembra ie priredi! Sokol ■ begunskem tabori* £Čt! v Strntseu lepo n«oe! sastop, kf kaf« na društveno delavnost in pravo potmova-nje sokolske misli V pozdravnem tovore je zari« al brat Trošt sokolski program. Nato je sledila enodeiinka - \-eseloigra ■ Pridiga izza sardin* Razpoloženje obein-stvg je bilo priča, da so vsi ditetenti blV. v polni meri kos tvoji vlogt. Po igri so nastopale ^okolic^, m sicer v *estor1cak sedemkrat. Vseldk šeei Sokolić js irvauio lastno vaio. To ie bfl naravnost balet. — Osem *ester je ob godb! izvedlo na odre ples >Češkg beseda«. Vrsta Sokolov j« nastopila s skupinami m na bradlji. Naraščaj je s skupino zakijuCn priredNev. Tako ic Strniški Sokol, ki hoče biti seme sokolske misli na Dravskem poli« in pri kojem delajo betrunci in domačini skopno, pokazal. V M mu fe cilj: Osvoboditev Doriske!
— Sokolska pesmarici ca ic Izšla v prid Tiafcovnega fo^rja Slov. Sokol. Zveze in obsesra 10 sokolskih pesmi m himni vBožc pravde* ?n -Lepa nasa domovina«. Stane 2 K (s poŠto 220 K). Naroča se pri bratu Janku Sajovicu v Kranju. Manj kot 3 izvodi se ne razpošiljajo. Društva, ki reflektiralo na Sokolsko pesmarico, naj jo naroče takoi. ker je naklada taraci vladajočih razmer ;e pičla. Raznosilta se le proti naprej poslanemu plačilu oziroma po poštnem povzetju. Slovenski sokolski koledar za L 1920. izide ob novem letu. Delo je prekinila in zakasnila tiskarska stavka. Društvom« ki so era naročila se bo tako:, ko \t-ide, dostavil. Tudi število koledarje-ve naklade je omejeno. Koledar bo obsegal sokolske pesmi s sekiricami, mnogovrstne rlanke s podobam*, podrobno statistiko celotnejra slovanskega Sokolska in pregledni seznam vseh važnih evropskih telovadnih organizacij. Administracijo in ekspedicijo ima brat Janko Sajo-vic v Kranju.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 23. decembra.
— Božične počitnice ministrov.
Včeraj so odpotovali domov na boŽ:čne praznike minister dr. Luklnič v Karlovac, dr. Kramer v Ljubljano, dr. Krizman v Varaždin, đanos pa odpotuje minister Bukšek v Zagreb, a min. podpredsednik Biankini v Brod na Savi.
Pozor CM. podružnice! Ker re ža leto h koncu, prosj Družba sv. CM vse podružnice, katere Se niso posjaie članarine aH kakih drugih prispevkov, ki jih imajo v blagajni, da nakaiejo de-
štev.
,SLOVfcNSi\t NAK'OUV Iffe '24. decembra iyi<#.
Stran 3.
----1—
nar takoj na glavno družbo. Za I. 1919 se bodo vknJižilj le oni zntski, katere bode družba prejela do konca t. I.
Družba sv. CM. v Ljubljani nazna-n-a ceni. naročnikom družbinega kole-a, da se je koledar vsled stavke le-rakasnil. Izide pa kmalu po novem letu. ,
— Osebne vesti. Imenovam so za lvnštnc asistente oziroma asistentke: Milo Trošt. Bogdan Kurbus, Aleksander Jakša, Zdravko SimontČ, Ivan Krt in Elizabeta Modrijan prt postnem in h.. zojavnem ravnateljstvu v Ljubljani: Pcrdo Nadrag pri tehničnem oddelku postnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani; Franjo Albreht pri vzdrževalnem odseku za brzojav hi telefon v Ljubljani; Franjo Volavšek in K. Dvorak pri vzdrževalnem odseku za brzojav tn telefon v Mariboru; Josio Turk, Lidiia Pečenko. Mihajlo BariČ. Vende-lin Šimenc. Maks Jean, Oregor Hribar, Leopold Ribar, Dagobert Poka, Franjo Kozoglav, Aida Slamič in Viljem Pud-iiis pri poštnem uradu Ljubljana l; Ivan Ortan in Janko Ffrfeas pri poštnem uradu Maribor I; Josip Gradišnik ta Franio Koeeu pri poštnem uradu Maribor 2: J. Pintar in A. Jagodic* pri poštnem uradu Celje; K. Theuerschuh pri poštnem uradu Ptuj ter Ivan Amon pri poštnem uradu Zidani most. — Poštar-sko mesto v Prevali ah jc dobil poštni adjunkt A. Braz, poštarsko mesto na Rečici v Savinjski dolini pa poštar Ciril Havliček.
— Nerazumljivo postopanje. Stotnik Rudolf Badiura je bil poleti imenovan za tajnika pri Tourist Office in bi moral svoio službo nastopiti že meseca oktobra Badiura i rezervni častnik in služi že od prevrata neprestano v vojski. Kljub temu, da !e vlada odredila, da se naj rezervne častnike z največjo kulautnostio odpušča iz vojske, vendar doslej prošnje Badiure samega in raznih oblasti niso prav nič zalegle. Ker Tourist Office nanj ne more več čakati, uru gro^i nevarnost, da na njegovo mesto nastavijo družeča prošniika. Zakaj se proti Badiuri tako postopa, uam ie nerazumljivo. Morda zato. ker je Badiura eden izmed tistih redkih naših častnikov, ki so si ob prevratu pridobili ?ia.!vecie zasluge za narodno stvar? Nadejamo se, da se mu v bodoče ne bo več delalo neprilik. da si ustvari v civilnem življenju zagotovljeno eksistenco.
— Prodata »Jlaraaer r^hiattar.
Kakor rji« ?ajo hivatski listi, je kupil kcnsorcii. ki je v trgovskem registru orotckchraa nod rvrdkc Nakladno dioničko društvo ^ifeć-, zagrebški v nemškem jeziku izhajajoči dnevnik *Agramer Tagblatt«. V ravnateljstvu tega društva se nahajajo ban dr. Tom-lienovič. dr. Srdian Budisavljevtč, Ve-česlav Wilder, Danilo Bimovič in Toni SchlejseL
— Analiabetske tečaje uvedo pri za poved riišrvu 36. pehotnega polka v Mariboru. Kazalo bi, da bi se takšni ^nalfabetski tečaji osnovali tudi v Ljubljani, kjer so med novinci večinoma Makedonci, ki ne znajo niti citati niti pisati, a so mače izredno inteligentni mladeniči. Mnogo izmed vojakov je doma v kocanskem in štioskem okraju, kjer so sole skoro še nepoznana stvar.
— Skupni dijaški transport v Brno odide, za slučaj zadostne prijave dne 5. irmuarja pr, leta. Lira odhoda in druge rodrobnosti se naznanijo pozneje po časopisih. Potne listine in izvoznice s! mora preskrbeti vsak sam. Prijave ie vposlaJI nafkasneie do 31. t. m. na *eh-• ilka Pude Lavrič. Ljubljana. Mestni trg 17 ITI.
— »Obzor« o razmerah v Sloveniji, zagrebški Obzor* priobčuie iz Ljub-liane dopis pod naslovom -Splošna krl-Z'd v slovenski pokrajinski vladi in v vladni stranki. Kvintesenca tega doni-
fe obsežena v zadniem odstavku, ki te zlasi tako - le: -Očitno ie. da postaja kriza v deželni vladi permanentna, !-:er sede v vladi ljudje brez svojih strank in hrez zaledja. \Ta drugi strani se zopet politična konstelacija razvija tako, da bo moralo v doglednem času ?riti do zb!ižanja onih, ki so željni no-•■^agati. ua se naš ne rod razviia v resici na zdravi narodno - socijalni pod-!agt.* — »Obzor* še ni bil nikoli dobro poučen o naših razmerah m tudf to pot ni.
— Poštno in brzojavno ravnateljstvo naznanja, da se je pri poštnih ura-■"vh Kopališče Bela in Jezersko otvorili dne S. t m. telefonska centrala z Javno govornico v vodn 1311 za kra-icvnj ju mecftrajevnj telefanski promet.
— Dravske  rente  iz NemčOe.
'adnji čas so začeli nemški soclalno-" a varovalni zavodi (bratske skladnije, poklicne zadruge i. dr.) pošiljati ::ašim rentnikom dopise, da so se jim vente ustavile, ker kot inozemci prostovoljno bivajo izven Nemčije. Ker ;e pričakovati, da se bodo enaki slučaji množili in je rok za vložitev re-kurzov razmeroma kratek, se s tem opozarjajo vsi oni, ki so dobivali »z Nemčije rente, da pravočasno vlože prizive na mesta, ki so označena v odlokih, oziroma da nemudoma po prejemu odlokov o tem obvestijo po-verieništvo za socialno skrbstvo v Lmbljani. ki bo v njih imenu vložilo rrizive m sploh posredovalo v njih Prid.
— Geometrskl državni izpit ie položil z odliko na tehniški visoki šoli na Dunaju ? Vilko Mmatti z Iga.
_ C-?lf« t*rer*rcfM listov groze s
stavko. Sindikat urednikov dnevnikov je   r-"-'- -ni.-: lcr!-lrtivne r< ' toda sindikat izdajateljev listov je ta
načrt odklonil ter izjavil, da bi bjl pripravljen pogajati se, ako se uredniki sadov olje z določbo, da znašal minimum ured-vškjh ,:lač 300 do 400 K na mesec Po tem predlogu izdajateljev bi imeli redakterji dnevnikov v Pragi, Brnu m Plznj skupno plačo (temeljni prejemki z dragmjsko doklado vred) 500 K, v Toplicah in Libercu pa 600 K. Poulični pometači v Pragi imajo tudi &0G K, zidarji pa bodo imeli od L januarja 19?0 dalje po 50 K na dan ali 1500 kron na mesec. V ponedeljek $o imeli uredniki iu časnikarji zborovanje. Izid posvetovanja nam je še neznan. Zdi se pa, da se vrše pogajanja dalje.
Glede novih peg za govedino v Ljubljani nam Piše gospodinja: Cene go\ edine so se določile za L vrsto na 15 kron 70 v, za IT. vrsto na 13 K 70. Bojimo se, da se v metežu vsakdanjega življenja te cene ne bodo držale. Z drobižem jc krif. V;akor veste. Mark se vse brani, in tudi nj jih vedno na razpolago. Tako bo pač cena najbrž na papirju, pri računanju se bo pa ognilo drobcu z zaokroženjem na v ■gor. Kousumcni je vedno tepeu pri takih drobcih, čeprav imajo oblgstva naibolj-ši namen.
— Oblačilna poslovvlaica za S;o-v eni jo v Ljubljani bo imela 30. in 31. decembra 1919 svoje prodajalne prostore v Stritarjevi ulic; št. 5 in v Šolskem drevoredu št. 2 radi revizije in inventariziranja zapne. Občinstvo se tem potom obvešča, tia*» navedene dni tic pride kupovat, da ne bo delalo zastonj ne;>otrebnHi potov.
— V Mariboru ie policija prijela kapelnika Hlnterkirchneria in medicin-ca Stosiria, ki sta v neki gostilni nakupila 60 kg tobaka, ki ie bil skrit v kleti, in ga nameravala vtihotapiti preko me-ie v Avstrijo. Oba aretovanea sta iz Zagreba. Tobak ie bil zaplenjen, moža na sta bila kaznovana z globo po 4000 kron. flinterkirchner :e skušal med are-taciio podkupiti stražo in sc ho moral zagovarjati radi tega pred sodiščem.
— RazŠIrfenje. selske službe. Z dnem L januarja 1020 se razširi pri kr. poštnem uradu Suhor dostavlianie poštnih pošiljatev po selškem pismonoši na sledeče vasi: Brezovica. Lešče. Dostavljanje se bo vršilo vsak ponedeljek in petek.
— Bosanci kupuieio po Ljubljani obleko fn obutev. Pravijo, da je v Bosni strašno pomanjkanje obleke in obutve in da trpno zlasti otroci jn ženske. Bosanci hodijo zlasti po stranskih ulicah in kupijo, kar dobe. Odpeljali so iz Ljubljane že precej obleke.
— Licitacija gnola vojaških konj v vojašnici regenta Aleksandra (touni-čarska vujažnica ob Dunajski cesti) se vrši v soboto, dne 27. decembra 1919 ob 9. dopoldne. Natančnejši pogoji so nabiti na mestni deski; na razpolago so na tudi v Disarni mestnega vojaškega nastanjevalnega urada.
Umrl |e mlad, simpatičen poljanski fant Albert Zaje. Pred vojno je bil v Ameriki, od koder je ^ledil klicu domo-v:ne in svojega srca- na solunsko fronto osvobodit lepo Jugoslavijo, Doživel le. kar le želel, a seda!, ko jc namerava? vrniti sc nazaj v Zed*rn"ene države, je podlegel v cvetu mladog, zavratni bolerrr. Bodt mn bfhka domača zemljica!
Lmifirn naročnikom.
Današnjemu listu prilagamo za cenjene naročnike v Jugoslaviji oošrnc položnice in prosimo, da se ifh poslužilo čim preje, da jim dopoŠ'ljanje ne preneha. V ravnanje poštnim naročnikom: Kdor ie dosedaj plačal četrtletno naročnino do konca 1. 1919.. nai pošlje za mesec januar naročnine 7 kron, za mesec februar itd. naprej na no-
vo povišano znaša:
v Jugoslaviji:
na mesec K 10*—
na V« leta K 30-—
na 7- leta K 60*— celo leto K 120'—■
naročnino, ki
v inozemstvo: na mesec K 12*— na lU leta K 35-— na Vi leta K 70-— celo leto K 140 —
Mesečni naročniki plačajo z novim letom mesečno K 10.
Cenjenim naročnikom je gotovo znano, da se nahaja slovensko časopisje v silno težavnih razmerah. »Slovenski Narod* bode vršfl tud j nadalje svojo nalogo vestno s točnim informiranjem slav. občinstva o vseh tekočih dogodkih ter upa, da bodt; naši vedno zvesti naročnik? vpo^tevali težavni položaj in nam ohranili svoje simpatije v i^rj ntf še vtšji me:; kakor do sedaj.
V Ljubljani, 22. decemb. 1919. Uprava »Slov. Naroda«.
KOltuTO.
— Koncert Kritik ima, posebno pri novih pojavih na glasbenem polju, zelo neugodno stališče; kajti le prav malo muzikalnih osebnosti imamo, ki Jih takoj lahko zanesljivo ocenimo. Vendar upam, da ne pretiravam v tvoff sodbi če izrečem, da včerajšnjega koncerta ne bomo šteli med vehkopomembne kulturne dogodke. Obema solistoma Je manjkalo izobrazbe deloma v tehničnem, popolnoma pa v čuvstvenem ozira. Gospod Stojanovič jc i£raJ Tariini-I jevo sonato v O mtH % prav lepo is-
vedenim spremljevalnem vjoljne (gosp. Jeraj), viole (g. Czerm^ in čela (gosp. Paulus).    Pogrešal pa sem pri solista
vtopitve in ognja; ta nedostatek ie imel zlo posledico: nepremagljivo dolgočasje. — Tudi Bachov koncert v E-duru (ki pač ni njegovo najboljše delo ie vfbte), ni bil prinesen i večjm razumevanjem. Vsekakor je teknU! la popolnost g, Ste janovjča kot vi "■ ;ista večja ifd Bnvstveaa, četudi ta ;: ;avno ienomenalna. Majica igran [fl bil Bra-chov koncert v G-melu ,kjer sc je violinu oČjvi .; > Se najbolj oživel v skladbo. Kol skla teli se g. Stojanovič ob tej priliki nj izkaza]; prednasane skladbice so brez muzikalne vrednosti in so *elo sljčne znanim dunajskim tovarniškim iadelkoai operetne vrste. Tudi o petju g". Negro - Hrastove je težko izreči sodbo, Pri pevkjacm predua;anju je biio cpaia.i ruintam mnogo oobre \ i^c. Najbolje je zapela Čajkovskega' ^Smrti; morda racii mirnega značaja te pesmi. — Vse klavirsko sjirr-niljevanje ie oskrb.l g. Stijtof; mestoma ie izvedel svojo nalogo z dosti večjim raz-umevanfeni kakor solistu.       L. M.
— Prireditev shtfcničnin k on* certov v Maribora. Kakor smo poizvedel! ld 'X- kapolnika H^rzoga, namerava prirediti ».Mariborsku divizijska godba« več shifonlčnih koncertov v veliki kazinsi i dvorani v Mariboru. Prvi koncert bode začetkom januarja s sledečim sporedom: 1. Smetana: Libuša. predigra. 2. Schti-bert: Sinionjja (H-mot| — nedovršena), o. Ui!ckr: klavirski koncert s sprernljevanjeii! orkestra (izvaja na klavirja g. rferma:! rriseh). 4. De-bnssv: Snfta. 5. Borodfti: V centralni Aziji (stepna slika). Kdor je posluša! dosedanje koncerte mariborske divizijske godbe, ve. kakega velikega umetniške . i pomena so ti koncerti. Imenovana .^odba razpolaga danes s čez 50 izbornimi silami in zanimanje za te prireditve je že danes veliko. Ciklus sinfoničnih koncertov (8) je zelo zanimiv. Na repertoarju so n. pr.: Cel ciklus Smetane: Moja domovina (obstoja iz: Vvšc-hrad, VItava, Sarka, Iz čeških haiu a Irhu. Tabor. Blanik); ruski moderni skladatelji, kakor: Olazunov. T?ebe-kov, Rimskij - Korzakov, Borodin. Dalje Reger: Boekllnove slike. Stranss R.: Tod und Verklarung. Koncerti za gosli, klavir s spremlje-vanfem orkestra, kakor tudi solisti-pevci. Sodelovanje so obljubili: gospodična Sadarjcva iz LJubljane, p. Maks Moric z Dunaja, g. ravnatelj Stolz, klavirni virtuoz, in g. Zika, koncertni mojster kraljevske opere v Ljubljani.
Dvajsetletnico igralskega delovanja slav? g. Hinko N u č i č. t. č. ravnatelj slov. mestnega gledališča v Mariboru, v petek dne 26. t. m. s predstavo znane drame »Taifuu«. — G. H. Nučič je začel igrati v Ljubljani, kier se ie tekom let dvignil do orvih ljubimskih, junaških in končno karakternih vlog ter je postal režiser. Po propadu naseda gledališč;« je bil pozvan v Zagreb. Tam se je hitro pokazal jako porabne-ga člana, ambicioznega režiserja in igralca. Ob prenovi našega gledaliSČa se ie vrni! v Ljubljano, kjer je delovat marljivo leto dni ter nato prevzel vodstvo novega slovenskega gledališča v Mariboru. Q. Nučič je danes najstarejši slovenski dramatski umetnik, ki ima za razvoj naše igralske umetnosti kot učitelj dramatične šole in kot igralec ne-oporečne zasluge. Zato: na mnogo leta!
— Odpovedana predstava. Vsled nenadne obolelosti dveh članov se n red stav a »Na Pologu« danes zvečer v Dramskem gledališču ne bo vršila-Vstopnice veuaio za prihodnjič. Onim. kf žele. «e izplača pri blagajni denar nazaj.
Va i lepše božično, oziroma novoletno darilo za našo glasbeno publiko ie Pavčičev klavirski album, ki vsebuie, prirejen za pouk in zabavo, 81 najlepših slovenskih narodnih pesmi. Staršem in mladini, pa tudi vsem drugim, ki Igrajo klavir, priporočamo naitopleje to dragoceno narodno blago. Album se naroča In dobfva v Glasbeni Matici.
Itaši valutno sprdnje.
ng O vahitri anketi, ki se je vršila v Beogradu dne 15. t. m., primi-ša za^febški *Obzor« jako obsežno poročilo. Navzočni so bili finančni minister, njegov pomočnik dr. Baj-kič. od trgovinskega ministrstva dr. Radosaljevič, nadalje grot Kulmer, dr. Brežigar. dr. Juraj Vrbanić in dr. J. Krajač. Vprašanje je bilo, ali je krone zamenjati za državni ali bankovni dinar ter v kakšnem razmerju. (Ministrstvo ima v mislih v zrn i si u korzu na beograjski borzi raznien« I : 4). Og. dr. Vrbanić In dr. Kraiač sta podala jako obširna mnenja- Obe •ta branila krono, posebno poudarjajoč njeno kuono slio. Osobita so zanimiva in temeljita izvajanja g. dr« Krateča. Kako stališče je pri tel priliki ravae! g. poslanec Brezigar, i* »Obzorovegar poročila nI razvidnu. Dne 17. t m. se ie potem vršila anketa glede emisijske baakc iu ujcuc prture4bc
Beograd, 22. decembra. Pred- j H ćen pomen in ne gospodar-včerajšnjem se je vršil važen mini- ! skega. Zavezniki niso Italiji v tem strski svet od 16. do 21. ure. Razpravljalo se je o re&tvi našega valutnega vprašanja in je finančni minister dr. Veljkovič razvil svoj 2e znani projekt, ki obsega sledeče točke: Narodna banka se ima reorganizirati h\ razširiti svoj delokrog na teritorij cele naše države. Vsled tega bi morala Narodna banka prevzeti že natisnjene množine državnih dinarjev kot svoj novec in potegniti avstrijsko krono iz prometa, zamenjajo jo z dinarjem. Novi bankovci bi se glasili na epi strani na krone, na dnikri pa na dinarje in sicer po relaciji 4 : I. Na ta način bi dobil posestnik 40 kron pri zamenjavi bankovec, glaseč se obenem na 40 K m na 10 dinarjev. Ta novi denar bi se izenačil s sedanjim srbskim dinarjem, tako, da ne bi obstojala med obema bankovcema nikska razlika. Pokritje, ki ga ima sedanja Narodna banka na razpolago, bi služilo za pokritje <udi teh novih bankovcev. Narodna banka ima sedaj 770 milijonov dinarjev v zlata in srebru, poleg tega pa ima tirjati od francoske banke /SO milijonov frankov v papirju, k! bi istotako služili v pokritje. Preti temu načrtu so se izrazili razni ponn-slcki in so nekateri ministri izraz!!! mnenje, da je treba razjasniti nekatere točke in potem izvesti nekatere spremembe v projektu finančnega ministra. Domneva se, da se bo rešilo to velevažno vprašanje tekom prvih dni prihodnjega meseca.
Beograd, 22. decembra. Po eks
vprašanju nikdar pripravljan težkoč. Velika večina reškega prebivalstva se je izjavila v prilog sprejema predlogov italijanske vlade. Nato fe ministrski predse r ;': govoril o iinaučnem stanju iu opozarjal na po*rebo, najeti posojilo v inozemstvu.
ITALIJANI ZA TRST.
LDU   Beograd.   22. decetnbrn.
»Pravda- poroča iz Pariza: Iz kro-< gov italijanske delegacije doznava-| mo. da bi se Italija zadovoljila, da se zagotovi Trstu   prvenstvo trgovske luke. Italijani nudijo vsem novim državam srednje Evroi>c   možnost za posluževanje   trgovske   poti preko i Trsta.   Tukaj pričakujejo,   da bodo J v tem zmislu storjeni od italijanske vlade koraki v Beogradu.
UDU Beograd,   22. decembra, i   Pravda - javlja: G. Vincenzo Galaa-ti, upravitelj   italijanskega poslaništva je včeraj dopoldne posetll minl-i strskega   predsednika DavldovlČa. j Temu pose tu pripisujejo poseben po-j men. zlasti zato,  ker  se je dogodil pred neposredno   rešitvijo reškeg* vprašanja. Zdi se, da je Galanti stu-vi! korake,  ki bi sc mogli smatrati kot koraki za neposredno in spou zorno rešitev našega spora z kalilo.
ŽIVILA ZA SREDNJO EVROPO.
LDU. Nov| Jork, 22. decembra. (D. KU.) Reuterjev urad poroča: Predsednik žitne korporacije Barnes je odobril rfooverjev načrt, dobavljati Srednji Cvropj živila na kredit s pomočjo glav-
se mora valutno vprašanje činipreje rešiti. Osobito ministra Svetozar Pribičevič in dr. Albert Kramer sta izrazila mnenje, da je treba to vprašanje rešiti z ostalimi ekonomskimi vprašanji, posebno pa. da se podvza-me vse, da se pri tej valutni reformi ne zvišajo cene. Izrazila sta tudf mnenje, da se ne sme rešiti ta načrt na ta način, da bi se oškodovalo prebivalstvo pri prehodu iz kronske na dinarsko veljavo.
Beograd. 22. decembra. V svrho rešitve valutnega vprašanja se bodo vršile ta teden v Zagrebu in Ljubljani seje strokovnjakov, ki bodo imele nalogo, da se izrazi mnenje o nekaterih točkah valutne reforme. Tem i sejam bodo prisostvovali tudi politiki. Predmet teh sej bo predvsem rešite-/ vprašanja o razmerju novega dinarja, oziroma krone napram zlatu. Nominalna vrednost dosedanjih bankovcev po 20 K je odgovarjala 6 gramom zlata. Konference, ki se bodo vršile v Zagrebu in Ljubljani, bodo imele nalogo izraziti svoje mnenje o nameravanem znižanju te nominalne vrednosti 20 kronskih bankovcev na 3 oziroma 1*5 gramov zlata. Ako bi se prišlo na teh konferencah do sporazuma, bi bile glavne točke tega vprašanja rešene.
Beograd. 22. decembra. Finančno ministrstvo je že naročilo večjo množino kovanega drobiža po 10 in 20 par. Ker pa ta drobiž ne bo pred potekom 5 mesecev gotov, namerava finančno ministrstvo izdati drobiž po 10 in 20 par v papirju. Te dni bodo izdelane skice in klišeji. Ministrstvo upa. da bo tekom 1 meseca natiskana taka množina papirnatega drobiža, da bo zadostovalo vsaj prvi potrebi.
Beograd, 22. decembra. V finančnem ministrstvu se zbirajo podatki o Izidu kolkovanja naših krotj. Doslej še ni poročil iz vseh delov naše kraljevine, zato ni mogoče oficijelno razglasiti uspeh kolkovanja. Verjetno je. da bodo do nedelje dospela poročila vsaj fz vseh važnejših krajev, tako. da bo v teku 7 dni možno podati točno sliko o uspehih koi-kovanja.__
Nainmr&š* norite.
ITALIJANI SE PRIPRAVLJAJO NA ODHOD S KRANJSKEGA OZEMLJA?
Trst, 23. decembra. Po zanesljivih poročilih se italijanska vojska pripravlja na to. da se umakne z oženila, ki ga je okupirala na Kranjskem. Zlasti se to opaža v Idriji in v Logatcu. Splošno vlada prepričanje, da bodo Italijani najkasneje sredi meseca januarja Izpraznili z malimi izjemami vse bfvfe krajiško ozemlje.
REŠKO VPRAŠANJE SE UGODNO REŠI ZA JUGOSLAVIJO! Pariz, 22. decembra. V diplomatskih krogih se trdi. da bo reško vprašanje povsem ugodno rešeno za Jugoslavijo. Toliko kakor gotovo je. da bo vprašanje rešeno sredi meseca januarja. In sicer na ta način, da bodo zavezniki v sporazumu z Italijo prisodili Jugoslaviji vso DahnacUo. pretežni dal Istre In Reka*
IZ ITALIJANSKEGA PARLAMENTA.
LDU. Rito, 22. decembra. (D. K. U.)
»Agenz»a Štefani« poroča: Italijanska zbornica je zakliučjla debato o prora-| čunskem provizoriju. Ministrski pr*0*
S&dh&t Nitti ic izjavil. iia uija r v_ ^ a o ;
i vprašanje ga Italijo le mora- J
i>c ho porabilo v to svrho.
N E VTRA L1Z A CIJ A AVSTRIJE.
LDL= Dunaj. 22. dec. »Ncues S-Uhr Blatih poroča: Kakor doznavamo iz najbolje poučenih diplomatskih krogov, ne pomenja nota Cle-menceauja kancelar ju dr. RennerjuJ v kateri se jamči teritorijalni obstoj avstrijske republik?*, ničesar drugega, kakor nevtrallzacijo Avstrijo. To noto je izdal brez vsakega posredovanja dr. Rennerju vrh. svet svojevoljno in sicer prej kot je našel drJ Remier priliko, sprožiti v Parizu td vprašanje.
POVIŠANJE NAROČNIN AVSTRIJSKIM LISTOM.
LDU Dunaj. 22. decembra. (C. risk. ur.) Zveza avstrijskih časnikov1 naznanja znatno povišanje naročntri listom m sicer s 1. januarjem. Opc-s rilo se bo tudi dostavljanje listov n* dom.
DENJOCIN ODSTAVLJEN. LDU    Pariz,    22. decembra. Estonski listi poročajo, da Je general
Denjikin izgubil poveijništvo nad protiboljševiško vofsko v južni Rusiji. Zamenjal ga bo general Wran-gel, ki namerava podvzeti novo ofer^ živo proti boljševikom. Poljski listi kažejo zaradi tega veliko skrb. Sodijo, da bodo boljševik! v poletju osredotoči!! vse sile proti Poljski. Sovjetska vlada organizira tajno oddelke nemških dobrovoljcev in nove topniške divizije. V poljskih krogih govore, da so boffševlki začeli pogajam* samo zato, da pridobe na času, vsIerJ česar v Varšavi z nestrpnostjo pri-< čakujejo zaklfučka vojaške in gospodarske konvencije med baltljskimf državami. Poljsko. Ukrajkn in Romun Oo.
v* ■ ■
4- Člani »Splošne gospodarske zadruge«- naj na vprašalno polo za cenejša živfla zapišejo pod točko VI.. da hočejo prejemati cenejša živila pri »Splošni gospodarski zadrugi** — Načelstvo.
Poizvedbe.
Zgubljeno. V nedeljo 21. t. m. je bila, izgubljena dengrnfca s 500 K in kljuceV DO Mestnem trgu. Woh*ovi ulici in Prešernovi urici do Knaflove ulice. Pošten najditelj sc prosi, na? prinese v Narodno tiskarno proti nagradi.
Zgubil se je mlad pes dobe rman, črne barve. Odda naj se proti nagradi v trgovini Kregar, Sv. Petra cesta 23.
— Neki delavec je včeraj po lO maši pri Uršulinkah (Nunah) pozabil I zavoj, v katerem so bile ene kratke hlače za 121etnega fanta. Vrniva se tekom 5 minut, ga že ni bilo. Naj-' ditelj se naproša, naj blagovoli ta zavoj prinesti v upravništvo »$!ov„ Naroda« proti primerni nagradi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnine in tftk »Narodno
Stran 4.
„SLOVENSKI NAROD" dne 24. decembra 1919.
251.štev.
fanti hi kompletno malo žago polno-UPU Dl jarmenik Vollgatter). Ponudbe na Ivan nagljan, Čazma, Hrvatsko.
Afitli iZ fllUllCf. štvo Slov Naroda
10739
k večjemu gospodinjstvu na deželi se sorejmc. Naslov se fcVe v upr. Slov. Nalo ta. 10778
SEKlnov mole! 20 UPproda n,es,oa
10616
občini Celjska
Drulko *in '-c':zno stojalo za božično u'tuilt drevo prodam.   Naslov nove
IjC RUI& S!
Slov. Naroda.
jn v vsaki množini, i J Kje, pove uprav.
10677
Kupujem star bata. I^r a<£if.
Koutnr, L>ubljana. Kolodvorska al. št. 37
IZUMI S
prejme nroti dobri plači in za takojšnji nastop dr" Ferde MftlUr, od tet nt ii aiarlnor. 10577
hz večletno prakso se sprejmejo. Po-
upravništvo Sto v. Naioda.
10813
Jasi
i vD fe"iliifl P,smenc ponudbe z 1 c& mtliljU.   navedbo  cene na
upravo lista pod .Sani/10835'
HeSer feiopli ipunt k Hupi.
ponudbe na pošini piedal 35, Liublia na. 10783
1m dva kovaška selen.
Ponudbe na JOSIP MEDEN. Poljanska c$Sta št. 60. 10828
redki teman 'Atzrtatron) l28ob -4HU mhud - . .c kih količinah, mr prodaj. Petrolejska dražba, Maribor.
___14672__
veće količine klada otno rike, (smreke) jete i bora-% lude slati na: .SMEV" tvornicu stro. :je?a. Bjelovar. 10/«J-
uub auujbiuui
nudbe naj sc nošlje'o na poštni predal št. 31, 10684
Wfl|ftT za *e-ke vozove in kočije se išče. ulilul Stanovanje in hrana v hiši. — Oglasiti se je del j evo št. 8.
Ljubljana, Cesta na Ko-* 10635
■m ski, Goerzov daljnogled, foto lUi graf s ki aparat, vse v naj boljšem stanju. Ponudbe na uprav-niStvo „Slov.Nar." ped ..Dijak" 10:99
m
Brez pokebns^a obvestila.
z gostilno in vrtom ali tudi brez gostilne se takoj kupi v predmeti u ali v bližini Ljubljane. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda' r>od »IRfa 10»72* 10772
K titoristinja.
spretna koiesponden-tinja, brza strojepiska, ki zna slovensko in hrvatsko ter razume knjgovodstvo, se takoj trajno nastavi Lastnoročno pisane prošnje na pnškar-nico Ivan 5:-*o*t, ~ o rovi je. 10746
m sAqa Kisa Vc^z
donpvoru. Priglasi pod ,Kis 10825" na MjiraV
Slov. Naroda.
10*25
Dnbfta m skoraj nova suknena jopa nuJd m s kožuhovino. Naslov pri upravi »Slovenskega Naroda". Ogleda se dnevno od 11—17 ure. 10833
Mfetija,
zanesljiv in vsestransko }U]B, vešč, posebno v špecerijski ttroki se takoj sprejme. Pismene iBjpnudbe in pogoji na uprav. Slovenskega Naroda pod , Poslovodja 10814".
iša aajna družice S1;«^
sulico za ves dan s hrano. In2. Gulič. Kongresni trg 8, vhod Gledališka stol ha št. 3 II. 10843
se kupi eventualno vzame v __iju najem v mestu ali večjem trgu na Štajerskem. — Ponudbe pod .„Pckarija* na podružnico .Slov. Nsr." :Mar:bor, Graiska ulica 15. 10669
So KHnan im
za dve osebi za takoj. — Plaćam dobro. Ponudbe pod »Dobra (plača. 10834** na upravništvo .Slover-:skesa Naroda". 10834
dresirana fermačka, je na prodaj. — Je čistokrvne angleške ipasme (Gordon Seter; z rodovnikom, jCJena po dogovoru. Naslov rove upravit vo ,Slov. Naroda«. 10841
Čflfpf*   popolnoma  vešč te stroke wJICI   z vojaškim  spričevalom »n že prej večletno prakso,   išče službe Več oove IVAN GERBEC. Studercec-Ig. pri Ljubljani. 10S26
jBe porto i časopisne nit
te kupijo. Cenjene ponudbe se prosi do 31. t, m. vposlati pod naslovom .Znamke 6/10821 " na upravništvo »Slovenskega Naroda-. 10821
licem
privatnega učitelja  za poučevanje kl3v;ria za takoj. Ponudbe na Anonćni zavod Drago Beseljak,  Ljnbljana.  Cankarjevo nabr. 5.
10779
Vprilir sa   ^rez nbite'-ii* k°Ji dobro
IfliLllH razumije svoj posao u vinogradu i sa dobrom svjedodžbom može dobiti stalno namještenje. Nastup 1. fin: najkasnije do 15. siječnja 1920 god. Ponude slati na St. Rupčić.' Sisak 10782
feiiu složne lol gospodinja ali sa-
Grem tud« izven Ljubljane. Polt nudbe na upravo Slovenskega Naroda pod: .Gospodinja IO840" 10840
Ihrznib? suna ^e Prav manjega ob-ttiuuiUu, sega Tmagacinček) v bližini čevljarskega mosta, sc išče. Tudi srednje velika decimalna tehtnica z utežmi se kupi. Cenj. ponudbe se prosi poslati do" 31. t m. na upr. Slovenskega Naroča pod „ Shramba 10822". 1C822
Proda se koinPfetaa gamitu-
• * ra, slamorezmca.
mlati rnica prevozna s krogličastn.i ležaki, vitel predležje in iransmija s piedležjem in jermeni. Franc Berlić, Za »rte št 3. p. Št. Vid nad Ljubljano.
10837
IPtejo se
(tudi začetniki) in
kvartet  na lok
stalno za popoldans.ee ure. Naslov .jjpve npr-avništvo Slovenskega Naroda
Oglas.
- Dobavitelji lesa za celulozo in lesovino naj blagovolijo poslati oferto vagon naložen per m3.
Tovarni za lepenko drmiba x o. sr« Slad&a gora, irtezniika 'poslala iu posta Trnovo ob SlnrL Pri ponudbah naj se vpošteva možnost ?f»3ne dobave. 10793
cza>
Iffaroćfte st In berite
-TKtulje
kratkočasne zgode-;-, spis:.! C'až PoUlifl Kajzabavnejže berilo za samske in po roćene! Cena s poštino K 4^0. Na
roca se v
Narodni kn|igar«i
JJ?« «g dinamo stroj za enakoimenski liLS UL uk za 110 do 115 voltrov napetosti, okoli 20 do 50 amperov delotvor-nosti s spuščalcem (Antlasscr) vred. Ponudbe na upra\ slov. Naroda i>od clektr. stroj/1 C6S0
MiMm l molila
za izdelovanje nsnja in to sposobna za šerovanje in prikrojanje (Zu-richterei). Plata po sposobnosti, mesto stalno. Obratiti se na izđelovaona usnja Trivan Pein, Novi Sad na Dunavu. 10509
KonfortsttĐia. nemški stenografiji ter
strojepisju dobro »zv^žbana.se spreime-Reiiekcira se le na bol?5o inoč. Pismc. ne ponudbe z navedba ^la^e je poslati na „TRG0VSK0 ZADRUfiO* v Ljublian Beethovnova ntica 10, 10S01
Kopim dinamita    Wl % S
Ijubni zameni, uradno nakupno dovoljenje podano. Hrspim dober dinamo Stroj, za 300 do 500 loči. — Cenjene ponudbe rod .Dinamit 10745« na upravništvo .Slov. Naroda." 10745
1
kupi inozemska tvrdka. Ponudbe na Anončni zavod DRAGO BESE 1 JAK, Ljucljana, Cankarjevo nabr, 5. 10727
usk
za golobe, ka!. 12. se kn^i Ponudbe na Anonćni zavod Srago Z^se^n'i. L;ab! i::a, Cankarjevo nabr. 5.
10726
e kupijo za izjemno visoke cene. — ?onudba na Anončni zavod Drago Bese iiak. Ljnbljana, Gaikarjevo nabrežje št, 5
1072S
sladko, več vagonov za tak ;sn:o dobavo išče 10728
11 Mi Jesenice.
z opremo in vosom kuni Kolodvorska ulica štev* 32--
Briva9 drva ia opef drva
in sicer popolnoma suha, žagana in sekana Vam dostavi takoj na dom 10729
Srebotnjak, Kolodvorska
ulica 31.
v Jugoslaviji rojen, zmožen slovenščine in deloma srbohrvaščine, z desetletno stavbno prakso kot vodilni inženir pri večjih cestnih, železniških, mostovnih, vodovodnih in vrhutalnih gradnjah išče primernega mesta. Dopisi pod: ,.W. F. 5538** naRoloJfa Mosse, Wlen 1. Seiler starte 2 10806
Prva jugoslovanska
tem
nudi pomade bele — rdeče, prah v zavitkih, kakor tudi beli izvleček „SIDOL1N* — tekočina v malih steklenicah — naboljše čistilo za vse kovine.
A. Radesich nasl.. Kam
t
Potrti globoke žtiotti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naS iskrenotjubljeni sin in brat, gospod
Albert Zaic
sin mesarja
\> ponedeljek dne 22. t. m. ob pol 12 ponoči po kratki mučni tolc^ni mimo v Gospd.i zaspal.
Pogreb nepozabnega bo v sredo dne 24. t m. ob 3. uri popoldne Iz deželne bolnice na pokopališče k Sv JCriŽu.
V LJubljani, dne 23 decembra 1919.
Ivan Zaje, prekajevatec in posestnik, oče. Kristina Za|e mati lvcn, Franc, Bndollv bratje. 10891
Kastni pogrebni uved v Ljuhijani.
OLJNATE SOD
železne in iz trdega lesa, kakor tudi vrče in zaboje od petroleja kupuje v vsaki množini
ram I Kodu., f Hibliana (poleg reai(s).
Vekoslav Sahar
državni uradnik in posestnik
Melanija Gržina
VT)
<
Trst
poročena
27. novembra 19x9.
St. Peter na Krasu. <C
'___/\_J
t
S 3
Ia kakovosti dobavlja urina £. i;'.; , >7ien 1» ^ževagssss IS Brzojavni naslov: .EBINZER W1EN", Tel. 16295 Reference: Nem ško avstrijska pisarna za promet z blagom, podružnica Ljubljan,
Komi
vseh vrst dobavlja oddelek za kemikalije tirmel. Biass V9ien I. Stera&asse 139 Tel. Ađr. ,,EbtazerCi Te 16295. Reference:   Nemško avstr. pisarna za promet blagom, podružnica Ljubljana. 108C
doiiavlja dsSElžIsa $yfeažfoa sa Spiritno in kemično industrijo Đzt&aJ I. &j>*sepla$z 6. Zastopnik naše družbe bo v kratkem potoval na Nemško. Prosijo se ponudbe kompenzacijskega blaga proti kemikalijam iz Nemčije
talim« pravze&i
v najem na eno ali več let. Ponudbe pod 990pe!sa i eriep 765"
na 10807
Sls^isorar aoončn! z^?o^; Ka^i-e^« JnT]ev8ka o! 31.
Uinetnišlifo mtiH. HI
na debelo in drobno se dobe po zmernih cenah
llazpis.
V področju deielnc vlade za Slovenijo v Ljubljani je po-polniti
ia
in sicer:
1. pri Savi s sedežem na Oo&skem«
2. pri Dravi s sedežem v 3oi«ev9jah in
3. pri Muri s sedežem v Gojenji Radgoni, s prejemki določenimi po zakonih z dne 25. januvarja 1914, drž. zak. št. 15 in 16, z dne 25. septembra 1908, drž. zak. št. 204, in z dne 26. decembra 1899, drž. zak. št. 255, in po ministerski naredbi z dne 24. septembra 1908, drž. zak. št. 234, po katerih znaša temeljna plača 900 K, pri podčastnikih, ki so služili pri vojakih več kot tri leta, 980 K, oziroma 1060 K, nadalje z aktivitetno doklado, ki znaša 30% osnovne plače, z letnim pavšalom za službeno obleko v znesku 160 K, in z obhodnim pavšalom v znesku 100 K za en mirijameter in leto. Dokler velja naredba o draginjskih prispevkih, se splačuje draginjska dokiada po doIofiHli naredbe z dne 28. junija 1919, št. 125 U. 1 ter 85% povišek obhodnega pavšala.
Svojeročno pisane in pravilno kolkovane prošnje za te službe naj se vlože pri .Gradbenem ravnateljstvu v Ljubljani1 (Turjaški trg št. 1) do dne
IS, januvarja 1920.
Prošnji morajo biti priloženi nastopni dokumenti:
1. rojstni (krstni) iti domovinski list;
2. vojaški certifikat aii drug dokument o vojaški službi pro-
silčevi; «
3. uradnozdravniško spričevalo o telesni sposobnosti za to
službo;
4. spričevalo o nravnosti;
5. dokazilo, da je prosilec vešč slovenščine v besedi in pisavi, da zna risati, kolikor je to za gradbenega empirika potrebno in da je izvežban čolnovodja.
Mesto se podeli najprej za leto dni provizorno, potem pa ob zadovoljivem službovanju in po izvršeni preizkušnji, ki jo je napraviti najkasneje tekom treh let, definitivno.
Podčastniki - certifikatisti, ki so si pridobili certifikat v smislu zakona z dne 19. aprila 1872, drž. zak. št. 60, dalje prosilci, ki predlože dokaz, da so izvršili prakso gradbenega empirika in so izučeni v zidarski obrti, potem vojni invalidi, ako so sicer sposobni za tako službo in ako ustrezajo vsem pogojem za zaprošeno službo, imajo prednost pri podelitvi izpraznjenih mest.
V ostalem si pa pridržuje gradbeno ravnateljstvo glede podelitve služb proste roke.
V Ljubljani, dne 20. decembra 1919.
Gradbeno ravnateljstvo.
samo v sos*!!, priporoča
Seleafeurgova aiica 6. 10817
'miti mm
muMm
Velika izbira vsakovrstnih doma izgotovljenili oblek po ni novejših krojih za gospode in dečke, Športni'] cepič, srajc, sam veznic, nogavic itd. po najnižjih (konkurenčnih) cenah!
Prva kranjska razpošiljainica
Schwab & Bizjak
Ljubljana
Dvorni trg 3. Pod Narodno kavarn*
Vsem cenjenim odjemalcem ledu naznanjamo, da se ustanovila 108
V V
D3AVUE
katera bo nudila vsem cenj. odjemalcem na razpolago bla Vsi odjemalci se zglasite glede dovoza na vodstvo zadruge.
»Tf sip teraei t. č. načelnik, Zg. Sisha 39.
Golubić, Zagreb
poslovnica: Jnrišlć oBca IO. teleloa 2G 16 klet: Nikollć ulica 12. telefon 23-98.
Prodajei
Vino belo in rdeče, staro in novo, hrvatska, dalmatinska ter banatska. Vse na vagone in majhnih količinah, hitro in točno odpremljanje. 10273
Na!nove^a izbera
umetniških in drugih
razglednic
pismenega papirja
in vseh pisarniških in šolskih potrebščin
NARODNA KNJIGARNA
£iiUjwa Prticraova Mika ittv. Jf.
mm
t* m*
0Y
7A
19
8920
U-