0 ■ r Write U« Today Advertising rates are reasonable____	r<T A CJ XT A DA"n A		. otatbje opozarjamo, A d* pravočasno oboon parotai- no. 8 tem nam boste mnogo pri-hranili pri opominih. — Ako i« niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskulnjo.
	liLAh p AKUM List slovenskih delavcev v Ameriki.		
XKLEPHONE: CHelsea 3-1242	M 8ec«i Ct»M Matter September Zlat, IMS a| the Port Office New lark. N. I, under Act ef Ceogrea* of March Srd. 187S.	ADDRESS: 216 W. 18tli ST., NEW YORK	
No. 151, —Stev. 151.	NEW YORK, FRIDAY, JUNE 30, 1939—PETEK, 30. JUNIJA, 1939		Volume XLVU. — Letnik XLV11.
NACIJI PRIPRAVLJENI NA POHOD PROTI GDANSKU
ANGLIJA IMA PREVEČ OPRAVKA V AZIJI IN SE VSLED TEGA NE BO BRIGALA ZA USODO GDANSK A
Naciji iz Nemčije prihajajo v mesto. — Prostovoit-na legija se vežba s strojnicami. — V Gdansk je prišel tudi Himmler. — Poljska ima pod orožjem nad milijon vojakov.
Amerikanci nočejo ubogati Japoncev
NAVZLIC JAPONSKEMU POZIVU NOČEJO ODPOTOVATI IZ FUČOVA
VARŠAVA. Poljska, 29. junija. — V Gdansk prihaja vedno več Nemcev iz Vzhodne Prusijfc. .Tekom zadnjega tedna je prišlo v mesto okoli 3000 Nemcev.
Ponoči je prišlo v mesto več sto nacijev v velikih tovornih avtomobilih. Nastanjeni so v vojašnicah v Wiebenu in Langfurhu.
Pred svetovno vojno je bila v Gdansku največja pruska garnizija in je mnogo vojašnic, katere pa to bile po vojni oddane v najem za skladišča. V:-:i najemniki pa so pred dvema tednoma prejeli naročilo, da se izselijo. V vojašnicah se bodo sedaj r astanile legije nacijskih prostovoljcev.
Po ulicah Gdanska pa je tudi videti mnogo mla-Jii lDO vojakov, pa tudi od za dih Poljakov, ki bodo brez dvoma organizirali le- 'pada se bliža japonska armadt
gijo prostovoljcev.
Da pa vstavijo poljsko delovanje, so naciji izgnali iz mesta več najbolj delavnih Poljakov, med njimi tudi mlade inžinirje, ki so bih zaposleni v ladjedelnicah.
Načelnik nemške tajne policije Gestapo, Heinrich
I limmler, se je včeraj zjutraj z aeroplanom pripe-'. TOKIO, Japonska, 29. jum-l-i^i i! i-	■ • i . i w i . !Ja. — Japonska je sprejela an-
ljal v Gdansk, da nadzira nacijsko stranko. V krat- gle;ki predlog za poravnavo
kem se bo pričelo "čiščenje" nacijev. Nacijski urad >pora v Tieneinu. Pogajanja se
v Berlinu je zelo ozlovljen, ker propagandni mini- bodo v kratkem pričela a Toki-
ster dr. Paul Joseph Goebbels ni bil dovoli dostoj-.JUxt * u	-u u ^
J	i^ii	Na teh pogajanjih bodo raz-
no sprejet, ko je prišel v Gdansk.	Spravljali izključno le zadevo
VARŠAVA, Poljska, 29. junija. — Celo poljsko blokade v Tieneinu.
Japonci, zlasti armadni častniki, pa so uverjeni, da bo na pogajanjih igralo veliko vlogo vprašanje sodelovanja Anglije z Japonsko v nuveni redu v Aziji-
Predhodna pogajanja bosta še ta teden pričela japonski vnanji minister Hačiro Arita in
SANGHAJ, Kitajska, 29. junija. — Amerikan-
ci se ne zmenijo za povelje japonskega vrhovnega armadnega poveljstva, da zapuste Fučov in Ven-čov, kateri mesti nameravajo Japonci v kratkem napasti.
Ameriška vlada je na japonsko povelje odgovorila, da bo Japonska morala povrniti vsako šked-o, ki bo povzročena Amerika licem na njihovi lastnini.
Ameriške bojne ladje so pripravljene, da ščitijo Amerikan-ee in njihovo lastnino.
Kitajci poročajo, da so Japonci na J uhsang otoku izkrca
Venčavu. Vroči boji so v teki okoli Kanmena, zapadno okj 1 Venčova.
[ Ravno tako se angleške bojne ladje ne zmenijo za japon-1 sko blokado v Svatovu, '2(30 I milj južno od Fučova.
vojno brodovje je dospelo v Gdinijo, ki se nahaja nasproti Gdansku. Ravno tako je prišlo tudi mnogo vojaštva in sicer na obhajanje mornariškega dne.
M nogo poljskega vojaštva prihaja v poljski koridor, ko so pričela prihajati poročila, da je dospelo v Gdansk okoli 4000 nemških vojakov iz Vzhodne Prusije.
Exchange Telegraph agentura naznanja, da so Nemci vzeli kmetom 1000 konj za nacijsko prostovoljsko legijo.
V London in .Pariz so prišla poročila, da bo Hitler poleti zavzel Gdansk, ali z oboroženo silo, ali pa z vstajo nacijev v mestu samem.
Predsednik Ignacij Mošcicki bo na mornariškem dnevu v svojem govoru v Gdiniji posvaril in opozoril Hitlerja, da je Poljska močna in da je trdna v svojem sklepu držati Gdansk, pa če pride zaradi tega tudi do vojne.
Poljski narod se zanaša na svojo armado, ki šteje nad milijon vojakov ter je tudi prepričan, da bosta Poljski pomagali tudi Anglija in Francija, ako pride do vojne.
Exchange Telegraph agentura pravi, da je policija v Gdansku dobila plinske maske.
Naciji imajo glede Gdanska naslednje trditve:
1.	Gdansk je nemško mesto in mora biti prej ali slej priključen Nemčiji.
2.	Poljska rie more vedno vzdrževati tako močne armade in bo pripravljena skleniti z Nemčijo kompromis glede Gdanska.
3.	Ker ima Anglija dovolj opr&^la v Aziji, njena vojaška pomoč Poljski ne more biti velika.
4.	Angleži in Francozi zaradi Gdanska ne bosta šli v vojno.
Nacijski viri pravijo, da so poljske obrežne baterije streljale na nek nemški aeroplan, ki ie letel nad poljskim ozemljem, Ha pa aeroplan ni bil zadet.
KAR0LSEB0 POBOTAL S SVOJO ŽENO
Kraljevi odposlanci potujejo med Bukarešto in Florenco. — Princ Mihael bo obiskal svojo mater.
BUKAREŠTA, Romunska, 21). junija. — Ker je prestdo-naslednik princ Mihael odpotoval v Italijo, kjer bo obiskal svojo mater, bivši kraljico Heleno, so takoj pričele krožiti vesti, da se bo kralj Karol pobotal s svojo ločeno ženo.
Dvorni kro^i pravijo, da je kralj Karol dovolil sv-ejemu si-nil, da obišče inater. Ob neki prejšnji priložnosti kralj ni dovolil svojemu 37 let staremu sinu obiskati mater, rekoč: — "Romunska v teh resnih časih potrebuje svoje vodilne osefoe doma."
Uradno je bilo naznanjeno, da bo šel prine Mihael v Italijo, da zastopa Romunsko pri poroki grške princese Trene z vojvodo Spoletskim v Floren-ei. Od neke druge strani pa angleški poslanik sir Robert Le"- Priha.ia turli pofročilo, da bo slie Craigie. Naposled pa bodo Princ .ostal Gn mesec *voil prišli iz Tienoina še drugi po- ma^eri*
gajatelji.	Zadnje čase so kraljevi od-
" japonski vojaški krogi pra- Poslanoi neprestano potovali vije, da bo Ja-ponska skušala imed Bukarešto in Floreneo da
dovedeno do sprave med kra-
LOUIS J. PIRC SINOČI UMRL
, O., Doiiicm i'
doseči, da Anglija ne "bo finančno pomagala kitajski vladi v Čunkingu.
Uradni krogi zagotavljajo, da bo blokada, ki je bila postavljena 14. junija, ker angleške oblasti niso hotele Japoncem izročiti štirih kitajskih morilcev, nekoliko olajšana, ko se bodo pričela pogajanja.
Japonski vojaški krogi tudi pravijo, da bo morala Angleška banka v Tieneinu izročiti Japoncem $6,369,000, kateri denar je bil last kitajske vlade. Ker pa je mesto padlo Japoncem v roke, zahtevajo Japonci denar za sebe.
ljem Karolom in bivšo kraljico Heleno.
Sinoči ob j>olenajstili je nenadno umrl v Clevelandu urednik "Ameriške lie", Mr. Louis L. Pire.
Do lanskega leta je bil čil in krepak, lani je bil pa v avtomobilski nezgodi, kar ni estalo brez 'posledic.
Urednik našega lista je še prešnji teden govoril ž njim, pa ni mogel opaziti na njem nobenega ^namenja bolezni.
Pokojnik se je nad trideset let udejstvoval pri raznih slo-vensko-ameriških listih.
Zapušča sina in hčer, katerima izrekamo naše sožalje.
Podrobnosti o njegovem življenju objavimo v eni prihodnjih številk.
PRINC IN NEWYOR&KA PERICA.
Ko je bil nedavno na sveto\-iii razstavi v New Vorku afriški princ Vatoula, vladar neke afriške province, je med gledalci opazil lepo mlado črnko in prosil, naj ga seznanijo ž njo.
Bila je ljiibezen na prvi pogled. Princ je odpotoval v Pariz prejšnji teden, jutri pa odpotuje njegotva nevesta, 261et-na perica Harriette Mercier.
Ko so ji rekli, da ima princ že štiri žene, je odvrnila: — Kaj me briga. Njegove žene so nekje v Afriki, midva bova pa živela v Parizu.
BOJ V VNANJI VSE JE V SKRBEH MONGOLIJI GLEDE GDANSKA
COLLINS VISING SINGU
IXSSINING, N. Y., 20. junija. — Danes so privedli v Sing Sing kaznilnico Dana Collinsu, ki je »veljal za enega najbolj premetenih sleparjev zadnjega četrt stoletja. Obsojen je bil na trideset let ječe. Star je 59 let in je bil obsojen zaradi izsiljevanja.
Zopet je prišlo do zračnega spopada. — Rusi so izstrelili dva japonska aeroplana.
MOSKVA, Rusi i" 29. junija. — Sovjetska urada časnikarska agentura Tass poroča, da je 15 japonsko-mančukuan-skili bombnikov pod zaščito zasledovalnih aeroplanov priletelo v Vnanjo Mongolijo. Mongolski vojaki so s protizračni-mi topovi izstrelili dva japonska aeroplana.
Japonski letalci so blizu jezera Bor vnrli več bomb, nato pa so odleteli čez mančukuan* sko mejo.
TOKIO, Ja<pon?ka, 29. junija. — Japonski vojaški krogi pravijo, da je sedaj odvrnjenu ueivarnost, da bi Mongoli v padali v niančukuansko ozemlje, ker je bila uničena vnanje mon gol»ska vojaška postojanka blizu mančukuanske meje.
•Japonska poročila iz Maneu-kna pravijo, da so japonski letalci nepričakovano napadli mongolsko vojaško i>cstojankc> v Tamsku. Pravijo, da so bili izstreljeni 1(U ruski aeropla-ni in da je bilo od 20. marca iz strel jeni h li51 ruskih aeropla nov.
(JUNKING, Kitajska, 29. junija. — Poslu-živši se pnvega ja snega dne v tednu, is<r japonski aeroplani napadli Sečvan in so bombardirali Kvejfu ob Jang* ceu, 200 milj pod Čunkingom. Natančnejših podatkov o napadu ni.
HRVATSKOJPRAŠANJE
ZAGREB, Jugoslavija, 29. junija. — Včeraj je imel načel nik vlade Dragila Cvetkovic dolg razgovor z dr. Vladimirom Mačkom v Gorskem Koto-ru, malem mestu 'južno od Zagreba. Skoro ves dan sta bila v razgovorih. Listom nI bilo dovoljeno omeniti Ovetkoviče-vega obiska pri dr. Mačku.
SALAMENSKA RAZSODBA
INDIANA, Pa., 28. junija. —57 letni farmer D. M. Creary in njegov 29 letni sosed Harry Walker sta se nenehoma prepirala. Zadnji teden sta se prav pošteno ste<pla. Serif ju je aretiral in privedel pre<d sodnika Crepsa, ki ju je obsodil na šest mesecev zapora.
To bi ne bilo nič posebnega. Posebno je pa tole: zaprta 'bosta v isti celici; vsak teden enkrat bosta morala pomivati o-kna jetnišnice in sicer istočasno —• Walker zunaj, Creary pa znotraj — da bosta morala drug drugemu gledati v obraz.
KENNEDY BO OSTAL V LONDONU
NAD POL MILUONA NEMŠKIH REZERVISTOV VPOKLICANIH
PARIZ, Francija, 29. junija. — Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da je nemška vlada poklicala pod orožje 600,000 rezervistov.
WASHINGTON, D. C., 29. junija. — Nedavno se je nameraval podati ameriški poslanik Joseph P. Kennedy iz Londcna v Washington, toda predsednik Roosevelt mu je naročil, naj ostane na svojem mestu in naj natančno zasleduje politic-} ne razvoje. V Ameriko je nameraval poleteti z letalom.
VOJAŠKA SILA GDANSKA
GDANSK, 28. junija.—Svo-bodno mesto Gdansk 'bo povečalo svojo vojaško silo, katero Kamo predstavlja nacijska policija 1500 mož.
S civilisti, ki so bili vojaško izvežbani, bo mogel Gdansk postaviti Obrambno silo 15,000 mož.
Inozemski opazovalci pravijo, da naciji v Gdansku mislijo, da bi mogli vzdržati poljski napad toliko časa, da pride na pomoč nemška armada.
BORAH SVARI PRED NA-ZADNJAKI
WASHINGTON, D. C., 29. junija. — Senator Borah je danes praznoval svoj 74. rojstni dan.
Pri tej priliki je rekel časnikarjem : — Nekateri strankarski voditelji se še danes ne zavedajo da je bil leta 1932 iz voljen Roosevelt za predsednika zaradi politične revolucije. Narod se je naveličal nazad-njakotv. Ta revolucija se je pc -javila v srcu naroda.
Daladier je zopet opozoril na veliko vojno nevarnost. — Hitler se bo najbrže še ta teden po-lastil Gdanska.
PARIZ, Francija, 29. junija. — Ministrski predsednik Edouard Daladier je voditelje poslanske zbornice povabil na tajno sejo v vojno ministrstvo in je povedal, da je prejel obvestilo, da 'ie bodo naciji še ta teden polastili Gdanska.
Kot je prejšnji dan v poslanski zbornici rekel, da je položaj v Evropi zadnjih 20 let najresnelši, tako je tudi vodilnim poslancem še bolj po-vdarjal resnost političnega položaja.
Daladier, ki je ministrski predsednik in obenem vojni minister, ima diktatorsko oblast. Poslancem je rekel, da je generalni štab prejel potrdila, da prihajajo nemški <vojaki v Gdansk.
V London in Pariz prihajajo vznemirljiva poročila, da bo prišlo zaradi Gdanska do odločilnega boja med Nemčijo in Pr.ljsko.
Neuradna poročila, ki so dospela v Pariz, pravijo, da je Hitler določil soboto, ko bo Gdansk vrnjen Nemčiji.
Četudi so nekatera po reč i hi nekoliko pretirana, ste se Anglija in Francija pripravili za vsak slučaj.
Manevri angleške vojne mor na rice se bodo letos pričeli že v avgustu, mesto sv septembru, kot prejšnja leta. Po nekaterih poročilih se nahaja v Severnem morju in v Baltiku 70 nemških podmornic.
Nemčija ima več podmornic kot pa ima Anglija in je v^led tega nemška vojna mornarica močnejša, kot pa je bila pred svetovno vojno.
•iiiaiaiiiil iSiiiaitii«l|t.Hiiiiiii:,| ,,iiii»lI7^7Mri
..............................................null' '»lil
SEDEM ITALIJANSKIH ŠOL BODO ZAPRLI V ARGENTINI
BUENOS A IRKS, Argentina, 26. junija. — Italijanske' družbe, ki vzdržujejo tukaj G, ljudskih in eno višjo šolo, so sklenile šole zapreti. V njih se je učilo nad dva tisoč otrok i-talijanskih priseljencev.
Argentinske oblasti stopajo ,na prste 'priseljenim Nemcem in Italijanom, ker so baje vsi prežeti <z nacijskim oziroma' fašističnim duhom. Italijanske družbe so mnenja, da učitelji | ne morejo otrok tako vzgajati kot 'bi jih želeli, vsled česar je ' najbolje šole zapreti.
RAZGLEDNICE
Newyorske
SVETOVNE RAZSTAVE
dobite pri
KNJIGARNI "GLAS NARODA"
216 WEST 18th STREET NEW YORK
35 RAZLIČNIH RAZGLEDNIC V BARVAH. PREDSTAVLJAJO-ČIH NAJVEČJE ZANIMIVOSTI TE OGROMNE RAZSTAVE
CENA ZBIRKE
50c
(Pottotna
Vsoto lahko pofiljete t znamkah po 2 oalroma po S
^GtlB KIBODPa New Yoric ~r
—>■—Beagaae?"«i - ■ T	=s
^ - SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
«i r
99
Plaoe ot
GLAS NARODA
(VOIGB or TBS PEOPLE)
OtMd and Published by ILOflMO PUBLISHING COMPAQ I
(A CorporaUoo>
J. Lnpaha, AM.
of tb* corporation um3 sddreoses ot above officer«:
NEW VOKk, N. Y.
46th	Year
18HUID 1TIAI DAY flXCKPT SUN DA i H ANI) &OLU3AXS	
Advertisement on Agreement	
On oolo lato voi)a II« m Asorlko te Kanado ..............(6.00	Za New York u oelo leto . . f 7 00 Za pol !*ra ..., . . $3 M)
£o pot lota ...............98/10 žm kUrt lote ...... HJC	Zm luosemstvG os celo leto .. 97.tlO Za pol leta .. 93 00
	
	Yearly M-
•OLAM NABODA" UHAJA VSAKI DAN IZVZRMftl NEDELJ t K PRAZNIKOV	
-«LAJI NABODE", tli WB8T ISO. STREET, NEW YOKE, N. I. ALEPHONEt CHeiaea t~lU)
OOPISJ brea podpftaa la owftnoetl ae ae prlobCujeio. lie oar za naročnino ami aa MagovoU po« tja U po Money Order. Prt sureineiufci kraja naroO-Alkav. proaUao, da aa nas. tudi prejftuje hivaii&c*. ntucuaul, da kltrelo najde-ao naafovnlka.
bodoča španska ustava
Po poročilih iz Rima je imel španski minister .Serrano Suiier, ki je spremljal vračajoče se italijanske prostovoljce iz Španije v Italijo, zelo važne razgovore vodilnimi osebnostmi italijanskega fašizma.
Minister Suner je najbolj izrazit predstavnik onih ljudi okoli Franca, ki hoče Špa>ij< obnoviti po načelih političm«. gospodarske in kulturne ♦otalitarnosti.
Zato je tudi najbolj resen kandidat za bodoča predalnika španske vl*fle.
Po tnih vesteh bo izvršena v kratkem rekonstrukci yt	vlade in sicer takoj povrnitvi predstavnikov Span
ske, ki so ^e udeležili sprejema Spanskli prostovoljcev v Ber linu in Rimu. .
fte prej bo slovesno prestavljen sedež vlade iz Burgo-sa v Madrid Gotovo je, da so »vsi odlični krogi v Burgcsu ka kor tudi v Berlinu in v Rimu prof temu, da bi se v Španiji ob-novila monarhija.
Z obnovo monarhije t-rej nihče več ne računa. Z ob novo monarhije B urboncev bi po mnenju odločilnih ljudi v Burgosu, Rimu in Berlinu nastala nevarnost, da bi v Španiji I rifili do veljave «trogo nacionalni krogi, ki so naklonjeni sugestijam iz Pariza in Londona, s čimer bi trpe! vpliv Neme: je in Italije v Španiji.
Po razgovorih ministra Sune rja v Rimu sodeč, bosta gospodarstvo in Španska vojska reorganizirana tako, da bo Spe nija organsko vključena v os Rin*—»Berlin, kar bo zajamčeno tudi z bodočo špansko ustavo.
PROTI 5TRAJKARJEM
;mitelj poljske kuhinje.
V ULmu je umrl 82 letni tovarnar Otto Magirus. Pred več nego 50 leti je z dvema bratoma po svojem očetu, izumitelju znamenite Magiruso-ve lestve, podedoval manjšo tovarno za izdelovanje teh lestev, ki je pod Ottovini vod-
stvom kmalu postala velika tvrdka. Otto je bil po očetu podedoval tudi izumiteljski dar, in je med drugim izumli poljsko kuhinjo, ki so ji njegovi rojaki nadeli ime 44 guljažev top."
VMmmnimRifMttMimKiHiniiiiiiimiRitun^	::!!itna:icmf!' tiwuami i«iMi::;i^initi»i::'i!;i!Hii!iiiiiiijni!iii!imsim
se imate priložnost naročiti te zanimive knjige, ker imamo nekaj zbirk se v zalogi... vsak pravi, da so vredne veC kot $1.35. naroČite jih danes
Knjige Družbe sv. Mohorja
SEST KNJIG
1.	Koledar za leto 1939
2.	Zgodovina slovenskega naroda
Spisal DR. JOS. MAL
3.	Življenje svetnikov
4.	Slovenske večemice POVEST—"IZUM"
Spisala Metod Jenko in Viktor Hassl
5.	Čuda narave
Spisala MARIJA AHAClC
6.	Ura češčenja
VSEH SEST KNJIG za $1.35
Naročite pri:
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
218 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.
Pomožni šerifi preganjajo s plinskimi bombanui pikete izpred All - Chalmers tovarne v
Wisconsin!!.
new york je hrupno sprejel maure-tanijo, ki je prišla na svoji deviški vožnji cez atlantik
M ay ret an in"
NEW YORK, 27. junija. —
Največje mesto na svetu je čakalo, da nudi največjemu par-niku, ki je bil zgrajen v Angli ji, kraljevski pozdrav v New Yorku, ko je prišla Mauritania na svoji deviški vožnji v soboto dopoldne, 24. junija.
Parnik je priplul do pomola št. <M>, na H ud son u, okoli 8:30 dopoldne, skozi kavartino pa je prišel okoli 7 zjutraj.
Ko je najnovejši angleški parnik plul mimo spomenika Svobode in je počasi in (veličastno plul po Hudsonu, so ga glasno pozdravili prekoocean-ski parniki in druge ladje v pristanišču. Parniki požarne
pošOjatve
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V Jugoslavijo:
Za $ 2.30	....................Diu. 1-0
$ 4.50	....................Din. 200
$ 6.60	....................Diu. 30«)
»10.25	....................Din. 500
$20.—	....................l>iu. 1000
$3».—	....................Din. 2UO0
V Italijo:
Za t 0.30
« 12.— f 29 — f 67.—
Ur 100 Dir 200 Dili bOO Ur 1000
f 112.00 .......... Ur 2000
$167.— .......... LAt S000
KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE Cfi NE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Za IsplaOlo vetjih zneskov kol staraj navedena, bodisi v dinar -Jill ali lirah, dovoljujem« te bolite pogaja.
NUJNA NAKAZILA IZVRSU. ftjEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1—
S L O V EN I C PUBLISHING COMPANY
(T&AVKL BUREAU) «1« W. Uth 8TL, NEW YORK
brambe so brizgali vodo visoko v zrak, brodovje aeroplane v, med ujmi dva redna potniška T.W.A. aeroplana, so križarili nad njim in vsak je na svoj posebni način poslal s»voj pozdrav.
Ta prizor je gledalo na tisoče ljudi, ki so stali ob zaokroženi obali oil Battery, ob West Shore Drive in na višinah Palisade New Jersey a. Mnogi ljudje, ki so se iz New Jerseya peljali na delo v New York po ferrvjih, so videli novi parnik, ko so se peljali čez Hudson.
Ko se je Mauretania, ki jo je spremljala cela vrsta vlacilnih čolnov, bližala svojemu slovesno okrašenemu pomolu, so o-glasevalci treh radio postaj — N. B. C., C. B. S. in Mutual živo popisovali prizor ob prihodu v pristanišče.
Se mnogo večja množica je čakala, ko je novi parnik pristal na pomolu 90, ob vznožju 50 ulice. Mnogi so bili prijatelji in sorodniki doških potnikov, toda še brez števila drugih se je zbralo na pomolu in v okolici, v namenu, da foi bili prvi, ki bi od blizu »videli naj
nno dobili iz slarepa kraja, ko Iz naj lepM'ga j«'kltt, 32 in?ev dolge in tehtajo munj nego funt. Kosa je Široka. Stan«* $2.50 s poštnino. Rimska za ko-sifiče stane 50 cts. Jekleno kladivo (Mi ets; babica 75 ets; osla 25 ct«; kosak z zobmi ali za klepanje $1.00. Posljit«! naročilo z denarjem na naslov:
EUROPEAN BAZAAR
170 East 4th St. New York Citv
novejši angleški parnik.
Kot imen'jakinja priljubljene hitre kraljice Atlantika, je nova Mauretania za JOOO ton večja, kot pa je bila njena prednica. Ima deset krovov in pro štora za 1500 potnikov v ka-binskein, turističnem in tre t jem razredu. Dolga je 772 čevljev, 89 in pol čevlja široka na najširšem mestu in seže globoko 30 čevljev in 9 palcev.
Ima dva dimnika, 155 čevljev od tal do vrha, in 56 čevljev nad krovom. Vrb jambora je visok 211 čevljev od tal do vrha.
Nova Mauretania ima dva vijaka, ki sta nenavadno velika za ladjo te velikosti in vsak tehta 25 ton. Dva glavna gonilna ldoleda sta največja, ki sta bila še kdaj zgrajena za kak parnik. Večja sta, kot kolesa pa mika Queen Mary in tehtata po 85 ton.
Oni, ki so prvikrat videli novo Mauretanijo, so opazili, kako zelo so slični družabni in potniški prostori prostorom na parniku Queen Mary, četudi >\ novi Mauretaniji niso videli izvanredno velikega parnika, zgrajenega za prav posebne hitrost, kot graditelji sami priznavajo, ker je bil parnik določen za udobnost, varnost in zmerno hitrost.
Nova Mauretania odpluje i/ New Yorka danes na svoji prvi vožnji proti .vzhodu čez Atlantik in pelje v Cherbourg in Southampton, kamor bo prišla 7. julija. Iz Clierbourga in Southamptona bo zopet odplu-la 19. 'julija in bo ostala v New Yorku od 25. dc- 29. julija, nato pa bo peljala v Cobb, Southampton, Havre in London, nakar se bo pridružila parnikom Bnitannic in Georgic Ounard White Star proge v redni tedenski službi.
AKO NAMERAVATE OBISKATI
SVETOVNO RAZSTAVO
boste rabili
MAPO
Mesta New Yorka
DOBITE JO
BREZPLAČNO
AKO NAROČITE
Slovensko-
Amerikanski Koledar
ZA 193»
Cena Koledarja je: 50 centov
Imamo jih še nekaj J
"Glas Naroda"
216 West 18th Street New York, N. Y.
(Lahko pošljite vsoto v poštnih zn«nkafa po 2 oziroma po 8 cente)
Peter
• •
• • • •
SLOVENSKI
PLES
v wilcox, pa.
Pridite vsi, stari in mladi, ter priživite lep večer v soboto, I. JULIJA
Začetek ob osmih zvečer. DOBRA GODBA
DOBRA POSTREŽBA
MEDNARODNA POLARNA RAZSTAVA.
V Bergenu na Norveškem pripravljajo mednarodno razstavo polarnega raziskovanja, ki bo prva te vrste. Z Norveškega so se (priglasili k sodelovanju seveda vsi, ki imajo kakršno ime glede raziskovanja severnega in južnega tečajnega pasu, pripravilo pa se je tudi že 14 lujtti držav, ki hočejo biti na razstavi zastopane s svojimi posebnimi oddelki.
Razstava .je bila otvorjena 15. maja in bo trajala do 22. septembra prihodnjega leta. Z obsežnim kartografskim mi modelnim materialom bodo pokazali razmere v polarnih krajih, položaj ljudstev, ki žive tami, njih gospodarski ter hi-gijeiir=ki razvoj, kakor tudi delo kulturnih narodov v polarnih področjih. Raz-tava bo prikazala v prvi vrsti seveda zgodovino ipolarnega raziskovanja, imela pa bo poleg znanstvenega tudi športni značaj.
POSLEDICA RAZBURJENJA
Društva, ki nameravajo prirediti dramatične prireditve, opozarjamo na:
IGRE
V sredo zvečer sta se v New Yorku boksala Joe Louis in Toni Galento. Opis boksa je bil broadcastan. V Philadelphi-ji je od razburjenja umrl 60-letni James Mason, v Mitchell, Nebr., pa 72 letni John Mc-Cliirrick. Zadela ju je srčna kaip.
ki jih imamo v zalogi.
Pozor rojaki!
KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj;
se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči. Pišite po brezplačna navodila in pojasnila na
S L OVENI C PUBLISHING CO.
::POTNIŠKI ODDELEK "GLASA NARODA":: 216 West 1Mb Street	! Mew York, M. T.
Eflda, <1 ritma ¥ 4. dej..........60
Marte, Semenj t. Blemnonda. 4.
dejanja ...............................................st
Prepeluh, nuro<lna pravljica v 0.
dejanjih ....................45
Tončkove sanje na Miklavžev veter, Mladinska Igra a petjem v a. dejanjih ____________________________M
K. U. K. Drama ▼ 3. dejanjih •
predigro, (Čapekj. vea. ___________
Keviaor, 5. dejanj, tras vestna
Vrtinec, drama v 3 dejanjih ........
Za krit in evebodo, orotsl v 0.
dejanjih ............................. ........
Ljudski oder i
0. »v. Po U letih. 4. delanja ______
11.	r.v. Zapravljive«.............
12.	sv. Skopuh '.................
/Mrka ljudskih ker: 3. snopič. MHn pod fflMlJa. Sv.
Not*. Sani«_______________________
13.	snopi*. Ves talk*. Smrt Harljo Deviee. Marijin otrok ..................
14 sooiiič Hv. Boitjitn, Junaika
deklica. Materin Majtootov______
16. snopič. Tcrkl pr<*d Dunajens,
Fabjola in Neia ...•............:.............M
•m, saopid., fetau . jftust; Ljabeaea Marijlneca otroka------ ------Jt
.KNJIGARNA "GLAS NAHODA"
216 W. 18 ST., N^TW Y0BK
—45
.J1& .45
.JI
..M M M
M
M M
Za izpreinembc< bom danes opustil Cleveland in par drugih povedal.
Ker mi ženske očitajo, da dajem moškim prednost ter da imam le za moške dober svet in lepo besedo, jim bom menda ugodil, če bom objavil desec zapovedi za ženske, ki se odpravljajo na prvi sestanek z izvoljencem svojega srca.
1.	Na dogovorjeni prostor pridi prej kakor on.
Če to storiš, imaš dovolj ca sa, da premisliš, kaj mu bos rekla. Najbolj «važno je pa, ker bo v veliki zadregi, misleč, da je prepozno prišel.
2.	Dovoli mu, naj govori, kolikor hoče. Potem bo mislil, da bo vedno tako.
3.	Delaš se lahko bolj neumno kakor si, nikakor se pa ne smeš delati bolj pametno kaker si v resnici.
4.	Večkrat mu reci: — Oh, tako strah me je v tej samoti.
To ga bo podžgalo k večje mu pogumu.
5.	Pri prvem sestanku mu ne delaj prevelikih stroškov. Dandanes začno moški takoj računati.
6.	I\o te 'bo hrtel poljubiti, brifko zajokaj. S tem boš potrdila svojo nedolžnost.
7.	Ghjbokto moraš vzdih ni t i in neprestano ponavljati: — Ne vem, kako bi rekla, ne vem, kako bi rekla.. .
8.	Reci mu, da ga smatraš za jako nevarnega in da se bojiš, da bi ti ga kaka druga ne prevzela.
S tem boš udarila na pravo struno, da se bo še bolj navezal nate.
9.	Povej mu, da sama ne veš, kaj te k njemu vleče in da si že z marsikaterim drugim goverila, pa ti še nikdar ni bilo tako nenavadno čudno pri srcu.
10.	Drugi sestanek določi kolikor mogoče pozno po prvem, da br. imel dovolj časa hrepeneti po tebi.
Ne vem, v katerem kraju se je to zgodilo. Menda v Italiji, kjer je postava, da je treba vsakega novorojenca takoj registrirati v občinskem uradu.
In zgodilo se je, da je žena rodila mlademu možu dvojčka.
Napol vesel, napol žalosten se je odpravil proti mestni hiša, in ker je bila precejšnja vročina, si je medpotoma par-krat žejo potolažil.
Precej negotovih korakov je stopil v urad ter že na pragu za klical:
—	Dober dan, gospodje, moja žena dma dvojčka. Prosim vas, gospodje, zapišite ta veseli dogodek.
Postaren uradnik ga je presenečen pogledal rekoč:
—	Čemu pa pravite "dober dan, gospodje?" Saj vendar vidite, da sem jaz sam v pisarni.
•Mlademu možu se je zjasnilo lice.
—	*Saj nemara res malo preveč vidim, — je rekel. — Počakajte, bom stopil domov in pogledal, če sta res dva.
Dobrotniki so taki in taki. K nekemu denarnemu mogotcu .je prišel odbornik kolektat za dobrodelni namen.
—	No, bom pa dal, ker je stvar res dobra, — je od»vrnil kapitalist in napisal ček za tisoč dolarjev.
Kolektor se mu je solznih oči zahvaljeval, pri tem pa o-pazil, da na čeku ni podpisa.
—	Oprostite, gospod, — si je drznil omeniti, — še enkrat hvala za velikodušen dar, toda ček ste pozabili podpisati.
—	To sem storil namenoma, — je odvrnil dobrotnik. — *Če kdo pomaga, naj, skrivaj pomaga. Nočem, da bi vsi ljudje vedeli, kdo je dal.
NAROD A" « New York
Friday, June 30. 1939
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
U
ALPlt DAUDET:
HIŠA NA PRODAJ
•Nad (>labo sklenjenimi vrat-mi, k/?®0 dopuščala, da .se je v ^Akih presledkih mešal pe-z vrtiča ts cestnim prahom, je že dolgo Visel napis, v poletnem soiiou nepremično jesenski veter ga ji1 pa premetaval in stresal: 44 Hiša naprodaj. Iti zdelo se je, da to tudi pomeni, da je hiša zapuščena taka tišina je vladala o-krog nje.
Vendar je nekdo prebival v njej. Majhen modrikasti dim. dvigajoč se iz opekastega dimnika, ki je molel nekoliko izdajal skrito bitje, tiho in žalostno kot dim ognja ubogega siromaka.
Ta starec ni poznal nikogar v okolici. Razen pekovega voza ki se je ustavljal pri vsakih vratih edine vaške ulice, ni imel nikdar nobenega obiska. < "esto se je kak potnik, ki je iskal položno rodovitno zemljišče. zlanti pripravno za .sadovnjak, ustavil, da bi pozvonil. ko je opazil napis. Najprej je hiša ostala gluha. Na drugi pritisk >e je počasi bližal rorpot cokel j iz ozadja vrta in starec je s srditim obrazom napol odprl vrata: 4 4 Kaj hočete?" 44.Ie hiša naprodaj!" "Da," je s težavo odgovarjal dobričina, "da — naprodaj je. ali zagotavljam vas. da bo zelo draga." Tn njegova roka, vsa pripravljena, da jo zapre. j«1 že potiskala vrata. Njegove oči, so te kar ven vrgle, tako besnost so ka<zale: on je pa ostal ta min kot zmaj varoval svoi« gradiče sočivje in malo pij<čeno dvorišče. Ljudje so se pa napotili dalje in se spraševali, s kakim 'blaznežem so imeli opravek in katera je ta neumnost, da daje hišo naprodaj .h tako željo, tla jo obdrži.
To skrivnost sem razrešil. Ko sem nekoč šel mimo hiše, sem zaslišal živahne glasove, h r i pav razgovor:
44 Moraš prodati, očka, moras prodati — obljubil si."
In glas starca, ves tresoč: 44Toda otročiči moji, nič drugega ne želim bolj, kot da jo prodam. Raj sem obesil napis."
Zvedel sem, da to bili njegovi sinovi in njegove snahe, preprosti pariški prodajalci, ki so ga silili, naj se znebi tega najljubšega kotička. S kakšno pravico T Ne vem. Go-
tovo je, da so spoznali, da se rjavkaste nešplje, ki se trgajo stvar vleče predolgo in od tistega dne dalje so prišl* točno vsako nedeljo, da so vznemirjali nesrečneža in ga silili, naj izpolni obljubo. V tej veliki kramarjev ni več. Trije dolgi
tik pred snegom. Tedaj je -pri šla zima. Poljana črna, vrt prazen. Nič več potnikov, nič. več kupcev. Celo nedeljskih
nedeljski tišini, ko se še zemlja spočije od obdelovanja in
celo tedenskega obsejevanja
meseci počitka za pripravo re-nren za obrezovanje sadnega drevja, medtem ko se je ne-
seni prav odbro slikal na cesto, j potrebni napis majal nad <ee-Kramarji so se pogovarjali, i sto, in sta ga premetaval dež
razpravljali med seboj in se igrali 44sode." Beseda denar je ostro odmevala v teh tsarili grlih kot okroglo ploščato kamenje, ki so ga lučali. Zvečer so vsi odšli. ko je dobri-čina fna»pravil nekaj korakov po »poti, da jih je pospremil, se je vrnil koliko je bilo mogoče hitro in ves vesel zaprl težke duri; pred se'l>oj je imel teden odloga. Med tednom je hiša zopet postala mrtva. Iz vrtička, žganega od sonca, .si slišal le težak korak, ki je teptal pesek, ali pa grabi je, s katerimi ga je poravnaval.
Vendar so od tetina do tedna na starca vedno bolj pritiskali in ga mučili. Kramarji so se posluževali vseh mogočih sredstev. Vodili so .s seboj male voriti
44Poglejte, dedek, ko bo hiša prodana, boste prišli k nam. Tako srečni bomo vsi skupaj."
Bili so pogovori v vseh kotičkih, brezkončni sprehodi po drevoredih, glasni računi. Nekoč sem slišal deklico, ki je vpila: 44Bajta ni vredna niti sto dinarjev. Xi vredna drugega, kot da jo podremo!"
Starček je brez besede poslušni. O njem so govorili, kot da je mrtev, o hiši kot da bi bila že podrta. Hodil je ves zgrbančen in s solzami v očeh in iskal iz navade vejo, ki jo je treba obrezati. jabolko, za katerega je treba mimogrede p'»skrl>eti. Čutili so, da je njegovo življenje tako zelo vkore-ninjeno v tem kotičku zemlje, da ne bi imel nikdar moči, da bi se odtrgal od njega. In v re>niei na j mu je kdo rekel karkoli vedno je odlašal z odhodom. Ko je poleti zorelo to nekoliko kislo v^adje, dišeče po letni trpkosti, črešnje, ribezi, črno grozdičje, si je govoril:
"Počakajmo žetve. — Takoj potem bom šel!"
Tn prišlva je žetev, minile so črešnje, prišel je lov, nato grozdje in za grozdjem te lepe
Odličen gost"
V neki odlični vili v Ourihu bi šel še domov. Hišna gospo-je bila velika družlba. Gospo-) dinja ga je gledala z zadovolj-
V SPOMIN MRTVIM
i-SSfc "ytt^i f,m "S* ii tjt
jsp^ap^r
m	A * '	1 ' <
<r	% Ju' V" -Vi A ■ Wi«

'v* - J *..iJBi>i f -'v&xk'
** ~ i«

dinja je bila, kakor so gostje z zadovoljstvom ugotovili, povabila samo pripadnike 44zgornji h deset tisoč." Tako je bilo pri tej prireditvi sicer mnogo
stvomj, čeprav ga ni poznala
Bil je vendar tako 44odličen" in je znal še prijetneje zabavati dame.
pri tej prireditvi sicer mnogo v
dostojanstva in formalnosti,| Kmalu pa ga je izgubila iz-zato pa je bilo tudi vse tako'pi'^l oči. Ni vedela, da je bil
odlično.
Vaz za vozom je prihajal skozi sijajno razsvetljena glavna vrata, in livrirani služab-
odšel v zgornje prostore vile, da bi si jih malo ogledal. V spalnici je 44nawel" biserno o grlico v vrednosti 2(H) tisoč .	, , j , frankov. Poleg ogrlice ie le-
mki so imeli !>olne roke dela. ^ ^ ^^ k)jnf ^ m
in veter.
Končno so se otroci, nepo-trpežljivi in prefpričani, da starec vse to počenja le zato, da bi odvrnil ku|j>ca, odločili do kraja. Ena izmed snah se je neprestano lišpala prav od jutra in imela prikupljiv obraz, .zlagano sladek, tisto hlapčevsko ljubeznivost ljudi, ki so navajeni na trgovino. Zdelo se je, da je cesta njena. Na-s teža j je odpirala vrata, glasno se pogovarjala in se smehljala mimoidočim kot da bi hotela reči:
4 4 Vstopi! — poglejte — hiša je naprodaj!"
■Za starca ni nič odmora.
Včasih je poskušajoč pozabil,
da je tu. prekopa val svoje
, , .	gredice, jih znova zaseial kot
otrocice, da In ga presro-«,-	,.„„.,	,' ,.
1 | ljudje, ki ze cisto pred smrtjo
radi kujejo načrte, da bi premotili svojo bojazen. Prodajalka mm je neprestano sledila in ga mučila:
4'Ali. čem»u je pa to dobro? Za druge torej se toliko trudite!"
Ni ji odgovarjal in se je s posebno trmoglavostjo zagrizel v .svoje delo. Pustiti svoj vrt v pušri, to bi pomenilo, da ga je že nekaj izgubil, da se je začel od njega poslavljati. Tudi v drevoredih ni bilo niti ene travnate bilke, ne sladko-snedežev na roževcu.
Čakali so kupcev ali ni jih bilo pred oči. Bilo je ravno v vojsk i nem času in ženska je zaman držala vrata odprta in pošiljala sladke poglede na cesto. mimo so prihajali le 'begunci, vstopal je pa edino prah. Tz dneva v dan je go--pa hujšala. fVpravki v Parizu so jo klicali nazaj. Slišal sem., kako je tasta obkladala z očitki, vprizarjala ž njim prave dramatske predstave in razbijal a po vratih. Stari je brez besedice skrivil lirfoet in se tolažil ob pogledu na vzpenjajoči se zeleni grah in na na-
( Nadaljevanje na 4. str.)
sf'1 •
Na kraju, kjer »e je potopil angleški submarin t4Thetis", so mornarji z dveh bojnih la-
dij vrgli na morje <ven<oe — v spomin žrtvam.
Tedaj je vstopil nov gost. Po vsem videzu .je bil pustil svoj voz na cesti. Bil je vitek in eleganten, ter se je kmalu pomešal med druge goste. Smatrali so ga za diplomata, kajti akovke, ki jo je nosil pod pazduho, ni botel odložiti. Morda je prihajal s kakšnega važnega razgovora in ni imel časa, da
gajne. Brez naglice jo odlični
gost odprl blagajno in stlačil vse, kar je našel v njej, v aktovko, kjer je že ležala ogrlica, Idenar, ivhane, zapestnice, zaponke, damske ure, sploh vse. kar je 'bilo iz zlata in draguljev. V bifeju je pojedel kruhek s kaviarom, popil nekoliko kozarčkov finih pijač, po-
laskal se je gospodinji, potem je mirno zapustil hišo, ne da bi se bil gostiteljici predstavil. Kmalu potem je ta v svojo grozo odkrila tatvino. Policiji, ki je takoj obvestila, pa se doslej ni posrečilo najti tudi najmanjše sledi za odličnim vlomilcem. .
F
STAROVEŠKI ZLATI RUDNIKI.
V grški Macedoniji so v bližini Kavale odkrili zlate rudnike staroveških inacedon.sktih kraljev. V rovih so našli kose rude, ki jih jo najti običajno v zvezi z zlatom.
Nobenega dvoma ni. da gre za stare zlate jame, ki sta jih opisala Herodot in Tukidides. Neka družba, ki hoče s privoljenjem oblasti izkoriščati rudno bogastvo v Macedoniji, je odredila sedaj raziskavo, ki
'GLAS NARODA" 0
^ pošiljamo v staro do- j 1 movino. Kdor ga ho- ^ | če naročiti za svoje jj ^ sorodnike ali prijate- j fc Ije, to lahko stori. — jj | Naročnina za stari | j kraj stane $7. — V j I Italijo lista ne poSi- f J Ijamo.	jjj
naj dožene. ali je v teh nekdanjih rudnikih še kaj zlata, da bi ga bilo vredno pridobivati. Strokovnjaki so mnenja, da bi bilo v tem ozemlju mogoče naj-iti nova nahajališča, če bi ^e stara izkazala za nnizdatna.
ADVERTISE IN 'GLAS NARODA1
Knjige, katere toplo priporočamo
MORSKI RAZBOJNIK. Spisal Fred. Marryat. (193 strani.) V duhu či-tatelja oživi romantika v najbolj pestrih barvah. — Kri in ljubezen. — Viteštvo in maščevanje. — Oasi, v katerih sta spretnost in gibčnost odločevali.
Cena ...................... 85c.
MORSKI VOLK. Spisal Jack London.
(328 strani.) — Eden najboljših romanov znamenitega ameriškega pisatelja, ki je pisal svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Roman je zanimiv od prve do zadnje strani Citatelj ga ne bo odložil, dokler ga ne bo prečital do konca.
Cena.....
$1.2
or.
OD ŽIVLJENJA STRTA. Spisal M. J.
Breme. (337 strani.) Strašna usoda šestnajstletne mladenke, ki je iz radovednosti zatšla v nepoznano življenje ter prezgodaj padla po krivdi drugih. Povest je pisana v obliki dnevnika.
Cena......................$1.50
OGENJ. Spisal Henry Barbusse. (337 strani.) Pretresljiv opis prizorov iz svetovne vojne. Edinole mojster kakor je Barbusse je mogel napisati kaj takega kot je 44Ogenj." Cena .....................$1.00
ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan
"Pregelj. (269 strani.) Opis lanberške x goejpc&ji bo ostal v spominu slehernemu, H gm prečital. Pregelj je mojster sloga in jezi®*. .PriiUrrt-jo ga med najboljše sodobne slovenske romanopisce. Poleg romana vsebuje knjiga še nekaj krajših črtic. Cena......................$1.50
ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA.
Spisal Ivan Pregelj. (98 strani.) Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumliiv tudi preprostemu človeku. Cena...................... 70c.
POD KRIVO JELKO. Spisal Peter Bohinc. (160 strani.) Rokovnjači na Gorenjskem. — Črni graben. — Veliki Groga. — Primeri rokovnjaške govorice. Povest temelji na zgodovinskih virih ter je poleg Jurčičevih <4Rokovnjačev" svojevrstna v slovenski književnosti. Cena........................55c.
POD SVOBODNIM SOLNCEM. Spisal Franc S. Finžgar. 2 zvezka 300 in 368 strani.) Po izjavi kritikov je to najboljši zgodovinski roman. O-pisuje življenje starih Slovencov. Mladega Tztoka je zanesla pot v Bizanc, današnji Carigrad, kjer se je seznanil z Ireno ter se zaljubil v njo. Cesarica si je zaman prizadevala ujeti ga v svoje mreže. Cena......................$4.00
POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spisal Bulver. (2 knjigi in 280 strani.) Zgodovinski roman iz časa, ko je bohtelo razkošno življenje v Pom-pejih in Herkulanumu. Borbe s amfi-teatru. Spletke egipčanskega 44čarovnika." Glauk in njegova ljubezen. Strašna usoda. Cena...................... $1.25
PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VO JAKA ŠVEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. (2 zvezka 263 in 230 strani.) Ce se hoče od srce nasmejati, čitaj-te to delo slavnega Češkega humorista. Britka satira na staro Avstrijo. Šv ejkove pustolovščine ne izvabijo iz človeka samo smeha, pač pa krohot.
Cena......................$2.40
POVESTI IZ DNEVA IN NOČI. Spisal Guy de Maupessant. (157 strani.) V knjigi je zbranih dvajset najboljših črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse od prve do zadnje so skrajno zanimive ter neprekosljive po svoji vsebini. Maupessant je eden najbolj čitanih pisateljev. Cena ......................$1.00
ROMAN TREH SRC. Spisal Jack London. (432 strani.) Ena najbolj zanimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične citati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv, ^ns..................... %L£0
SAMOSILltnL	Anton ITavačan
(153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske.
Cena......................$1.50
STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. Spisal Ivan Pregelj. (253 strani.) Tragična usoda župnika Golje, potomca tolminskega pnntarja. Njegova puntarska kri je prav do smrti kljubovala. Knjiga vsebuje poleg drugih črtic tudi dve klasični pridigi Tomaža Ruta rja.
Cena......................$1.50
TARZANOVE ŽIVALI. Spisal Edgar Burroughs. (294 strani) Nadaljevanje 44Tarzana," ki je že vsaj po imenu znan vsakemu omikancu. Da-si je snov povesti neverjetna, se lahko čita in se človek polagoma tudi v neverjetnost vživi. Cena ...................... 85c.
TOLOVAJ MATAJ. Spisal Franc Mil-činski. (151 strani.) Naš najboljši humorist .je zbral v tej knjižici nekaj črtic, ki so tako ljubke in prisrčne, da čitatelj ob čitanju zares uživa. Posebno zgodba o Cefizljn je naravnost klasična. Cena .... $1.00
UMIRAJOČE DUŠE. Spisal lika Vacte. (220 strani.) Romau iz stare Ljubljane. Značaji so izrazito opisani, istotako tudi takratne navade. Ljubljana nam je povečini znana iz začetka sedanjega stoletja, kdor jo pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Ne bo mu žal. Cena ......................$2.50
CVETJE V JESENI. — VISOŽKA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar.
(418 strani.) "Cvetje v jeseni" in "Visoška kronika" sta najboljši deli pisatelja Tavčarja. Kritika je soglasnega mnenja, da je v teh dveh delih prekosil samega sebe. Obe sejanji se vršita v Skofji Loki oziroma v Poljanski dolini. Cena......................$2.50
ZADNJA NA GRMADI. Spisal Franc
Jaklič. (268 strani.) Tudi dolenjska Ribnica je imela svoj čarovniški proces. Pisatelj Jaklič je na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje 4 4 čarovnic," ki so bile sicer povsem ne-
dolžne ženske. Cena.......
$1.00
ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S. Baar.
(184 strani.) Povest je prevedena iz češčine. Ob čitanju se čitatelj vživi v življenje nam sorodnega češkega človeka. Baar je priznan češki pisatelj, in boljšega prevoda si sko-ro ne moremo želeti. Cena...................... 85o.
ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E. Ga-borlsm. (246 strani.) Gaboriau je bil bolj ustvarjen za detektiva nego za pisatelja, dasi je tudi kot pisatelj nedosegljiv. Čitatelj ne reši v romanu zagonetke, dokler ne prečita do konca.
Cena......................$1.00
ŽIVI VIRI. Spisal Ivan Matičič. (411 strani.) Najznamenitejše delo pisatelja <4Na krvavih poljanah." Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter mojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo čital z zanimanjem. Cena......................$2.00
AGITATOR. Spisal Janko Kersnik.
(99 strani.) Janko Kersnik je poleg Jurčiča najbolj znan in priljubljen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega 44 Agitatoria" bo sleherni čital z užitkom. Cena....................... $i.00
HČI CESARJA MONTEZUME. Spisal M. Rider Haggard. (383 strani.) Delo, ki zavzema odlično mesto v svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Čitatelj bo roman z užitkom prečital od začetka do konca. Cena......................$i.&0
Slovenic Publishing Company

i
"GLXB NXBODP«NewToiS
Friday, June 30, 1939
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
S teboj do smrti
Roman i* življenja — Za "Glas Naroda" priredil L H.
=47=
Ko gresta prot- domu, Senta pripoveduje, kako si bo v bodoče uredila .-voje delo. Dopoldne, takoj po zajtrku, bo ■w>ak dan nekaj ur >likala.. Med tem časom bo Franc osna-1 «oči v je, ipotem bo pet kuhala. Vsako prosto minuto bo po-itk&gala pri goH|Kxlinjstvu, da bo vse prijazno in lepo. Popoldne bo sopet slikala, dokler bo svetlo. Zvečer ji bo preostalo še dovolj časa za kako majhno šivanje, ali pa branje kake lepe povesti. In vse 'bo šlo ddbro. .
Oče jo ves ginjen ([»osiumi in si misli, kako je 8enta podobna svoji materi, ne ramo zunanje, temveč po celem značaju. Ob njenem pripovedovanju se mu ogreje srce in vanj prileze nekaj veselja, veselje do majhnega stanovanja, ki ga bo delil z <njo. Četudi bo stanovanje zelo priprosto, bosta vsled plemenite Stoibergove pomoči živela brez vsake skrbi, česar seveda Se»nta ne sme vedet L
Pa vnadr bi ji tako rad povedal, da bi premagal njeno jezo do njega. Hudo mu je. da mu je tako <zelo nenaklonjena, čt*ar v resnici ni zaslužil.
Toda tega ni smel povedati — Stolberg mu tega ne bi nikdar odpustil — Senta pa bi pod tem. neizmerno trpela, ako bi vedela, kako zeh» mu je dolžna hvaležnosti. Xe, ničesar ne srne vedeti.
Ko čez dobro uro /prideta domov, stoji iStolberg v veži in svojim močnim glaxim naroča delavcem, kako morajo na lazinh krajih razbiti tla, ker so 'bila pokvarjena. Ko zagleda očeta in hčer, se jima nasmeje kot vesel deček, ki je ravno pri veseli igri. In ta nasmeh ima na sebi nekaj gorkega, nekaj prisrčnega tudi ipri Senti; kadar ga ie videla tako smejati se, ji je bilo vedno pri <reu, kot da ji je vroča skrb zopet nekoliko olajšana. Henrik delavcem še nekaj naroči, nato pa pristopi k očetu in hčeri.
"Gospod Krlach, ravnokar je bil tukaj nekdo iz oskrbnikov^ hišo in je sporočil, da je vse urejeno."
Da pa je sam prinesel to novico, seveda ne pove. Toda kaže vesel, zagotovljen obraz, kot da je prinesel prav veselo novico.
Krlach mu seže v roko in jo krepko stisne.
"Prav lepa hvala, gospod Stolberg. V tej hiši bova sedaj zadnjikrat kosiia, <i>otem pa se bova preselila, da vam že enkrat prideva iz|>od nog."
"Prav nič se ne mudi, gospod Erlacli, toda sedaj 1m> tukaj vse narobe in zelo neprijetno, posebno za vašo gospico hčerko. Kot vidite, sedaj razbijajo tla,. Zato se bo«ste v oskrbnikovi hiši počutili t>olj zadovoljno."
"Upamo, gospod Stolberg, in upam, da boste tudi tukaj kmalu vse popravili."
Henrikove oči počivajo na Senti in srce mu zopet aelo uporno utripi je.
"O Bin k oš t iti bo vse gotovo in v soboto pred Binkošti se bom preselil v hišo," pravi mirno.
Senta se ozira po veži, kjer jo ves razmetano.
"Xe morem misliti, da boste do Binkoštili gotov! Prav niči tako ne izgleda."
Stolberg pa se zasmeje in pravi mimo:
"In vendar bo vse gotovo; nato se morete zanesti."
"Xe marava va* več motiti," pravi Krtačil. Senta pa se mora zopet l>oriti z občutkom, da ima Stolberg nad njo neko tajno moč, katere se ne more otresti.
"Ako mi dovolite, bom prišel popoldne v oskrbnikovo hišo, da >e sam prepričam, kako ste si uredili."
Izvedeti ipa je hotel samo, ako je Senti vse všeč, kar je pustil napraviti, ali pa je sam napravil. Erlac.h sluti to in mu prikima.
"Zelo naju 1k> ve clilo. In kadar si bova vse uredila naju bo še bolj veselilo, ako l>oste k*daj z nama pili čaj. Do sedaj sva bila samo deležna vaše gostoljubnosti."
Henrikove oči nenavadno zažare in bistro pogleda Sento.
"Z vseljeni bom pil z vami čaj in bomo živeli kot dobri Mwedje, toda ne vem, če vaši gospici hčeri to ne bo neprijetno."
In Sento ipogledj; z iskreno proseči m i očmi, da se ji ni treba prav nič siliti, ko miu odgovori:
"Prav gotovo bo tudi mene veselilo in v prvi vrsti zaradi očeta. Saj bova imela zelo malo druščine."
Tedaj pa jo tako srečen ipogleda, da si Senta prvič- prizna, da ima Stolberg zelo lepe, jasne oči. Tako svetlo se žare iz zagorelega obraza in žarenje oči in njegov smeh neizmerno o-lepšata njegov obraz Njegov obraz se ji ie vedno zdel zelo plemenit in izrazit in takoj spočetka je postaja pozorna na njegovo visoko, močno postavo, toda sedaj se ji zdi, kot hi jo kdo k njemu bližje potisnil in se v resnici veseli, da ni bil prepono-sen obiskati njo in očeta v priprosti oskrbnikovi hiši.
"Skliceval se bom na vaše besede in bom prišel k vam večkrat, kot pa vam bo ljubo," ipravi Henrik vesel.
In ta veselost n-u zelo pristoja in izgleda mnogo mlajši. Oče in hči se poslovita in gresta v sobo, v kateri sta navadno jedla. Iz 8<<be je bilo odneseno vse pohištvo in preneišeno v novo stanovanje. Toda sredi velike sobe stoji lesena miza. katero je vzel delavcem in jo s Francom pogrnil. Pri mizi »ta tudi dva stola. Franc takoj prinese juho, kajti oba je že videl prihajati. Senta se mu nasmeje.
"O, F rane, vi st<» pa umetnik; danes nisem mislila, da bom jedla pri pogrnjeni mizi Toda ste vseeno napravili."
Franc samo zavija u>ta in se nekoliko prikloni. "Umetnika" bi najraje zvrnil na Stolberga toda imi je kratkomalo zagrozil, da mu bo zavil vrat ,ako bi Se kdaj kaj povedal o kakem njegovem *krivnetn delu. Oče in hči zadnjikrat jesta v hiši in oba skušata potlačiti žalostno razpoloženje, ki su je polotilo Takoj, ko pokosita opominja Senta očeta k odhodu.
"Gospodu StoPbergu ne marava biti več v nadlego. Oče — pojdiva."
In noko v roki, z naravnost naprej uprtimi očmi, zapirati ta hiSo, ki jima do sedaj hila dom.
Franc, ko je prinesel zadnjo jed na mizo, si izprosi dopust in Senti r»ce:
"Grem tja, miloetljiva gonpica; me vec ne potrebujete."
Andrejančev Tone
Mladostni spomini najstarejšega fanta v Poljanski dolini.
Nadaljevanje PIŠE JOHN BATICH
4'Tudi bre zpetja in vriskanja ni bilo," pravi Tone, "da je bilo slišati daleč okrog, ko se je izgubljalo .v temno noč. Gospod S raj in par drugih Ljubljančanov, je samo skakalo in mahalo z rokami od samega veselja, ker drugače niso mogli dati duška nad veseljem, ki so ga tu ta večer doživeli. Spodobno so- se tudi fantje obnašali, ki so prišli na povabilo ali pa na naš vriše, ki, se je razlegal okrog, niso za vida 1 i gospodom in tudi nam. če so plesali z nami. Nikogar ni mučila utrujenost ali spanec. Ce tudi smo noreli do dne, šele ko smo se dobro vsega naveličali, smo utihnili. Tudi gospodar, ki nas je z začetka v kotu za <vrati opazoval in se nad nami radoval, se je bil izgubil in se ni prikazal več. Ta ko tudi hišna mati, je bila kma lu izginila iz zapečka, ko so jo gospodje slili za ples. Najbrž jo je bilo sram takih gostov, ki jih nikdar poprej ni videla. Oba sta bila deležna vsega kot sm-o bili mi. Tudi dr. Tavčarje celo noč zadovoljno sedel za mizo in se nam muzal, ko sme plesali. Tako smo proslavili naše lovsko žegnanje. Nič čudnega, da je od zalege, ki sn o jo imeli seboj prav malo ali n«č ostalo razen steklenic, ki so jih gospoUje pustili gospodarju za spomin. Se zmanjkalo bi bilo, za kar je bila zasluga pse v, ki so vsakega prišleca naznanili, in ga niso pustili blizo, dokler ni šel ven kdo izmed nns in pse pomiril, novega gosta pa pri vedel v hišo.
To je bilo z začetka, pozne je se pa za lajanje psov nismo več zmenili, ker smo bili pre več zapo-leni. Tako so morah zamudniki, ki jih je privabM naš vrišč v bližino, ostati od-zunaj in od daleč sline požirati."
Tone pravi, da je /velikokrat ko je druge val na svatbah, kaj veselega doživel. Ali kaj enakega, nikdar poprej in ne pozneje in najbrž nikdar več doživel ne bo.
"Proti jutru je bila večina nas lovcev obnemoglo, kar ni nič čudnega, saj smo plesali, jedli in pili, in to najboljše, ker so gospodje, to je dr. Tavčar in njegovi ljubljanski znanci mogli dobiti. Kar je bilo nas domačih lovcev, smo imeli pri sebi kako klobaso in požirek žganja, ki pa 'je kmalu pošlo, največ pa zato, ker smo vedeli v kaki družbi da smo. Zato se tudi nobeden ni zakladal. — Proti jutru se je družba pričela razhajati, posebno dekleta, ki so jo pobrale domov že pred dnem, in za njimi še fantje. Ije> godec s harmonika sc je nekoliko obotavljal. Najbr? je še hotel kaj od nas imeti ni mu bilo dovolj, da je srkal konjak in obiral srnino, ki smejo -spekli, Ko je dr. Tavčar to videl mu je dal nekaj in mu ukazal, da lahko gre. Tudi gospodar z domačimi, je bil kmalu na nogah, ker bila je nedelja- Gospodar je tudi nekaj dobil. Saj se je smejal čez cel svo obraz.
4 * Kmalu se je pokazal vi-«oški hlepeč Jože ki je pri Še« z rrozom po dr. Tavčarja in njegovo spremstvo, do "Kosa v "Brbovnici, nakar je šel in povpraševal, kje da smo. Brez truda je našel svojega gospe -daria. Po Anžonovca je pa zc zvečer bil prišel majar in od
peljal ga domov ker potrebovali so ga doma. Tako sme o-stali še samo mi, ki smo jo počasi mahali proti domu. Raz-zume se, da se nam ni nikamor mudilo. Nekateri so želeli, da bi tak lov večne traja! ali vsaj par mesecev.
"Ob neki drugi priliki pa, ko smo 'bili tudi ;v Zali na lovu, nas je tudi obtekla noč. Mahnili smo jo v Lučne, kjer sme pri župniku Dolinarju našli za vetje. Ker se nas ni ustrašil, smo mu zato praznili klet in špajzo. Pridno je nosil iz njegove kleti, kot da bi ne bil > njegovo. Počutili smo se kel domači, saj župnik Tone je bil sam domačin iz Lučen doma. Z dr. Tavčarjem sta se kar tikala. Mi smo ga pa seveda i? spoštovanja vikali, pri tem miio se pa tudi včasih zmotili. Toda ko je bil čez pol noč, jo nam povedal, kaj da za njega velja. Tako tudi nismo silili v vanj, da bi pil. Ostal pa je z nami, 'dokler nismo odšli in se o lovu z nami pogovarjal. Takoj bi bil z nami na lovu, če bi ga ne bilo čakalo opravilo, ki ga je imel zjutraj."
Tako mi je pripovedoval Tone, ki je tudi na lovih marsikaj zanimivega doživel. Se danes pravi, da bi se pridružil tistim, s katerimi je bil nekdaj na lovu, če bi prišli naokrog.
Dalje pride.
lllllH'lilll.j.lllllIIIIll .(lllilllll, ,111111111,. „| 'i'iiiinMil":iniuini»1''i1nniiii'l|'iut)tnin'|in
VSE PARNIKE
in
LINIJE
ki so važne za Slovence zastopa:	■
SLOVENIC PtIBL. CO-
YUGOSLAV TRAV KI. I>KPT
216 W. 18tb St.. Now York. N. Y.

VESTI IZ MINNESOTE.
Dne 19. junija je umrl v .Dulutfh, Minn. John Perpich, -tar 2/$ let in doma iz Aurore, kjer zapušča starše, dva brata in eno sestro.
V bližini Virginije na svoji farmi v Greanvju je dne 18. t. m. umrl star slovenski naseljenec Martin Petek, >tar K*2 let in doma od Ribnice. V Ameriko .je prišel pred leti.
Na Tower ju je dne 15. junija umrl slovenski pionir M. Mihelič v visoki starati 80 let. V Ameriko je prišel p: -d 53 leti in ves čas je živel na Tower ju. Za,puš!ča dva snova, tri hčere, enega brata in dve sestri ter 15 vnukov.
Po daljši bolezni je 1(». junija na Aurori umrl rojak J. Rebrovič ml., star 35 let. Zapušča starše, sedem sester in štiri brate.
Na Gilbertu sta prejela Ma-rv Krče ga vič in William K raker nagrado za prispevke v literarnem kontestu. ki ga je vodila zveza minnesotrkih bolnišnic.
....................................................
{Nadaljevanje prihodnjič.)
i - -
ADVERTISE IN ! "GLAS NARODA"
Poleg poučnih knjig, muzikalij, igre, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem
«»;i»i.i» »fmmnnH^»iiiii«iimmnwneninnmi
mu>
Molitvenike
v krasni vezi importirane Iz starega kraja . . -
Slovenski molitveniki:
KVIŠKU SRCA
v imi» irano usnje rez___
v n»Jfli»ejse usnje ver
▼ bel celluloid ve*. ....
...ust ...1.20
RAJSKI G t ASOVI
platno vezano ............ JSO
v usnje vez. (Stv. 415) ....1*— ▼ celluloid vez. (Stv. 414)..1.50
KRISTl S KRALJU J
(preko tisoč strani t
sestavil dr. Ivan Vrečar..175
VEČNO ŽIVLJENJE
(640 strani) sestavit Gregorij DeOjak.. 1.25
.51
SVETA l'RA (štv. 408)
410 strani; velike črke .... 1.50
Angleški molitveniki: (ZA MLADIM O)
Key of Heav«
fino vwano ...............35
v usnje vezano.............70
v najfinejše usnje vezano 1.20
Angleški molitveniki:
(ZA ODRASLE) KEY OF HEAVEN
v celluloid vezano.........1-20
▼ celluloid najfinejfta vez. ..1.50 V fino usnje vezano.......1.50
CATHOLIC POCKET MANUAL
v fino usnje vezauo......1.—
Slovenic Publishing
Company
21(J WEST 18th STREET
NEW YORK, N. Y.
ZA POTOVANJE V VAŠO
STARO DOMOVINO
so Vam vedno na razpolago moderni parniki Francoske Proge.
Zabavajte se na kratki in udobui
vožnji tez HAVRE in PARIZ
NORMANPIE
Naj vetji parnik svei-». 12. JI L. — 2., IG., 30. AVfi.
ILE DE FRANCE
6., 22. 41*1__8. AVG. — 9. SEP
CHAMPLAIN
29. JDI__U. AV«. — 6.. 26. SK1'.
DE GRASSE
29. AVCi. — 19. SEP. — 13. OKT.
* * *
RRZOVLAKI IZ 1'AjlIZA IMA.IO
ZVEZO z VSEMI KRAJI v EVROPI # * #
Fljudnn postrežba — slovita franc-«
-ka kuhinja—pri jedi vino zastonj. # * *
Pripeljite svoje sorodnike in prijatelje i/ Evrope po Francoski Pro**
* * #
Za vo/.ne listkf in vsa ijaju^nila se .limite na vašejia	L! van.
Im» najlntljše |M>sfrej;**l.
efreach
Slo FIFTH AVEXl'E, NEW Ynl.li
KRETANJE v
PAKNljKOV
SHIPPING NEljVS
Hiša na predaj
(Nadaljevanje s strani.)
]>is, še vedno na i.-tem mestu: "Hiša naprodaj."
Letos sem, prisedši na deželo, zopet našt i hišo; t'»da, irlt-j! napisa !ii bilo ver. Raztrgani ple*nivi oglasi so še viseli vzdolž oh zidu. Končano je, prodali so jo! Namesto velikih duri so er< odpirala novo pobarvana zelena vrata z o-krogiim okraskom nad vho« dom in majhnim zapreženitn okencem, ki je dopuščal pogled na vrt. To ni bil več nekdanji sadovnjak, ampak kup umetno napravljenih gredic, trat, vodometov, vs^ to se je odražalo v veliki kovinas+i krogli pred vhodom. Y tej krogli drevoredi tvorili meje kričečim cveftivam na preprost stol in obilna Jupeliana gospa, ki je kri čaje vihtela Škropilnico.
"Štirinajst sem jih dala na balzaminj."
Zgradili so še eno nadstropje in v tem novo zgrajenem kotičku, ki je še dišal barvi, je klrvir igral na vso moč četvork: in f>olke znane z javnih plesov. Te plesne :;ielo-dije, ki so se razlagale \ o ce«. pti in so prijetno ščekftab ušesa, pomešane s strašnim julijskim prahom, ta direndaj debelih cvetk, debelih gospa, ta pretirana in prostaška veselost mi je stiskala srce. Mislil sem na ubogega starca, ki se je tako srečno in tako mirno tu sprehajal; in predstavljal sem si ga v Parizu s slamnikom, s hrbtom starega vrtnarja, ka-
ODPLUTJA — Meseca
JULIJA
L julija: CLaiiiplaln v Havre* Rex v Genoa
3. julija: .N'ieu w Amsterdam v Bolougne
5.	julija:
Queen Mary ▼ Cherbourg New York v Hamburg
6.	julija:
lie tie France v Havre
7.	julija :
Kuropa v Bremen
8.	julija:
Conte di Savoia v Genoa
12. julija:
Xorinandle v Havre Hausa v Hamburg
14.	julija: Vuk-ania v Trat
15.	julija:
Aijiiitania v Cherbourg
10.	julija :
Queen Mary v Cherbourg
Oeutschiand v Hamburg
—julija :
Rex v Genoa
He de France v Havre
J4. julija:
Bremen v Bremen 25. julija:
Nieuw Amsterdam v Bolougne -ti. julija:
Hamburg v Hamburg
28.	julija : Suturnia v Trst
29.	julija :
Mauretania v Cherbourg Cbamplain v Havre
AVGUSTA
1.	avgusta:
Europa v Bremen
2.	avgusta: Normami ie v Havre Aquitania v Cherbourg
New York v Hamburg	j
5. avgusta: Con te di Savoia v Genoa	,
8.	lie de France v Havre
9.	Queen Mary v Cherbourg Hausa v Hamburg
11.	avgusta:	\ Bremen v Bremen
12.	avgusta: Rex v Genoa
15. avgusta:
Nieuw Amsterdam v Bolougne H5. avgusta :
l>eutuschland v Hamburg Aquitania v Cherbourg | Norma ml ie v Havre 19. av„usiii.
ciKimplain v Havre
avgusta: Europa v Bremen Vulcan5a v Trst 'Si. avjnista:	*
Hamburg v Hamburg Queen Mary v Cherbourg . 24. avgusta :
lie de France v Havre 2fi. avgusta :
Mauretania v Cherbourg 2!». avgusta:	'
| Bremen v Bremen
30.	avgusta : Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg
k o se potika zadaj kje za pro-
I dajal no in se dolgočasi, ves boječ se in s sobami v očeh, 'medtem ko se njegova sinaha zabava v novi podružnici, kjer žvenkečejo srebrniki od male hišice.
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi.
"Nasi Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —
GLAS NARODA"

Bohinjsko jezero
216 WEST 18th STREET, NEW YORK