V Mutoljanl, torek dne 16. maja 1922 Posamezna številka 75 par - 3 K Izhaja, ob 4. g|ntr»It Stane mesečno 7*60 Dia z« inozemstvo 18*— » Oglasi po Uriiu- Urednistvo: Miklošičeva cesta »t IG/L Telefon št. 71 Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravni itvo: L|«blf«na. Preiem«** hI. it 64. Jelef. it* Podružnice: Maribor. Barvarska ntirn it 1. TeL it 22. C«)|*. Aleksandr. mM, Račun pri poštn. ceko* savotiu »tev. 11.811 Ljubi jasa, 15. maja. V četrtek je sovjetska delegacija izročila svoj odgovor zaveznikom. Odgovor je od Moskve odobren, je torej rezultat premišljene taktike. Tem znaolnejši je ofenzivni in agita-eijski ton celega dokumenta. Sovjetska delegacija je e-poznala, da genovska konferenca sovjetski vladi ne prinese priznanja de jure, niti potrebnega posojila, zato je začela valiti krivdo ža ta svoj neuspeh na konferenco in na zaveznike. Ruski odgovor ima značaj prOKla-n arije celemu svetu. V proklamaciji je še enkrat naglašena dobra volja ?ovjetov. da bi sodelovali na gospo-iarski obnovi cele Evrope in sveta, jbenem pa očitajo sovjeti zaveznikom ^rnopašnost in se celo vmešavajo v njihove notranje zadeve. Glasilo jno-Iresra, izkušenega slovanskega državnika Masaryka sodi, da sovjetski odrov or ne more zadovoljiti niti onih Zaveznikov, ki so podpisali memorandum z dne 2. maja- kamoli Francijo ln Belgijo. Predlogi sovjetov po sofl-bi z leve in desne, s severa in juga, ue morejo biti osnova za uspešno diskusijo. Rusi utemeljujejo svoje odklanjajoče in obenem zahtevajoče stališče, da »sovjeti ne morejo prevzeti prav nikakšne odgovornosti napram tujim 6ilam ali njihovim državljanom za- razveljavljeuje ruskega dolga niti za nacionalizacijo (t. j. konfiskacijo) zasebne svojine ali za škodo*. Proti zahtevanim garancijam se sovjeti trkajo na prsa: Svoboda v Rusiji ni omejena. Rusija je pravzaprav raj svobode in pozemeljske sreče. V soboto je brezžični brzojav celemu svetu objavil Nansenov opi- velikega ruskega umiranja vsled gladu in bolezni. Nansen pravi, da je to umiranje mnogo večje in hujše, nego so si mogli člani ekspedicije pred šestimi meseci le predstavljati! Dodajmo iz proglasa 21 opozicijonalnih Članov ruske*5 komunistične stranke proti Izvršilnemu odbora komunistične interna-djonale besede: »Voditelji revolucije ,o delali mnogo bolj zločinsko, kot njihovi neprijatelji*, »zločinsko jso prelivali bratsko kri*. oni »dušijo svobodno delavsko misel*, om »demagogi. ki so prelili ocean krvi, so uničili in razbili vse in ne znajo ničesar ustvariti.* »Diktatura proletari,jata se je spremenila v diktaturo pešci- « - ^ ^ ___ M! Ar.l^p- 1 Nov italijanski predlog v Rapallu NOČNA SEJA MINISTRSKEGA SVETA. - NAČELNO STALIŠČE NAŠE VLADE. Genova, 13. maja. (Izv.) Minister Kr-1 Beograd, 15. maja. (Izv.) Nocojsna steij je danes izjavil Vašemu korespon- seja ministrskega sveta je trajala od dentu: »Spor med Italijo in Jugoslavijo 6. do ponoči. Namestnik ministrskega sc nahaja pred možnostjo povoljne rešit- i predsednika minister Trilkovic je refe-ve V sinočni konferenci z zastopnikom • riral, da je italijanska vlada stavila italijanske vlade Contadinijem je bila xa rešitev spora nov kompromisni koncipirana kompromisna formula tako predlog, glede katerega ste se obe e lede Zadra, kakor glede Reke. Naša de- strani zavezali k molčečnosti, dokler se nahaja v stadiju razgovorov. O predlogo se je razvila živahna diskusija. Ministrski svet je mnenja, da se novi laški predlog približuje našemu stališču, vendar pa v dosedanji obliki ni sprejemljiv. Vprašanje Zadra in Reke se mora rešiti istočasno ter stoji vlada slej ko prej strogo na stališč*; Sforzinega adneksa k rapallski pogodbi. Ministru Ninčidu so bila še ponoči poslana navodila, naj nadaljuje razgovore z Italijani, ako je to na temelju načelnega mišljenja vlade mogoče. Izgledi za sporazum se ne presojajo optimistično. legacija je tekom današnjega dneva poslala obširno poročilo in svoje predloge ministrskemu sveta v Beograd. Beograd, 14. maja. (Izv.) Tekom današnjega dne so prispela iz Genove važna poročila o pogajanjih med Jugoslavijo in Italijo. Popoldan je bil sklican ministrski svet, ki pozna zvečer še traja Gre za velike odočitve. Kakor sc čuje, razpravlja vlada o konkretni formuli za definitivno rešitev spora z Italijo. Razpoloženje v vladinih krogih je sledeče: Glede Zadra bi bila vlada pripravljena privoliti v nekatere koncesrije, toda brez železniškega spoja. Sicer pa vlada vztraja na točnem izvršenja rapal. pogodbe. Nova ofenziva hrvatskega bloka NEZASLIŠANE RESOLUCIJE BLOKAŠKIH POSLANCEV. Kompromis v ruskem vprašanfu SKLIČE SE MEDNARODNA EKSPERTNA KOMISIJA V OSTER ODGOVOR RUSKI DELEGACIJI. HAAG. Genova, 15. maja. (Izv.) Včeraj se je vršila seja držav sklicateljie, ki so sklenile: 1.) Zastopniki vseh držav genovske konference se sestanejo dne 15. junija v Haagu in izvolijo tam do dne 26. junija ožji komite. Države, zastopane v ožjem komiteju, nominirajo takoj nato svoje eksperte. 2.) Ta komite mora potem tekom Ssne- razgovora s Cičerinom, v katerem mu je skušal dokazati, da Rusija ne bo izključena iz komisije ekspertov v Haagu. Či-čerin je izrazil tudi svoje pomisleke nad načrtom mirovnega pakta, nakar mu je Schanzer zagotovil, da vsled izvedbe tega načrta suverenost Rusije ne bi trpela, zakaj mirovni pakt bi vseboval medsebojne obveznosti. Tudi je Cičerin protestiral proti temu. da bi se države spo- pravico na popolno politično m lokalno samoupravo tam, kjer so v večini. Tretja resolucija trdi: samovoljna razdelitev ali parcelacija Hrvatske je p« tvorbi in vsebini delo samo štirih beograjskih oligarhov ali ipak ta brezprimer-ni absolutizem ni naletel ni« na načelno obsodbo srbske politične javnosti, niti na opozicijo katerekoli srbske politične stranke. Ako se ta absolutistični akt sprovede je hrvatski blok sklenil, da se ne bode spuščal v nikake politične razgovore še manj pa v pogajanja s katerimikoli političnimi faktorji v Srbiji. Posebna resolucija nosi naslov: »hrvatski blok o roparskem finančnem sistemu beograjskih vlastodržcev*. Ta resolucija pravi, da je kronska relacija določena na 1 : 4, zadržanje 20 odst. pri kronskih novčanicah o priliki zamenjave, razni davki, zlasti davek na takozvane vojne dobičke ropanje, vrhunec ropanja pa da je sedanje kanadsko posojilo. Hrvatski blok ne bo nikoli priznal tega roparskega posojila, niti drugih, ki bi se sklenila v inozemstvu ali v državi. Hrvatsk. blok ne bo prevzel nikake obveznosti, s katerimi obremenjujejo beograjski vlasto-držci Hrvatsko in hrvatski narod brez privolitve hrvatskega narodnega zastopstva. secev skupno z eksperti izgotoviti pred- j razumele, da tekom 4 mesecev ne bodo loge za rešitev ruskega problema, četr- j sklepale separatnih pogodb z Rusijo. ti mesec je določen za to, da se države posvetujejo o predlogih komiteja. 3.) V Haagu bosta zborovali dve komisiji: ruska in neruska.. 4.) Neruska lahko povabi k svojim sejam tudi rusko, vendar pa k temu ni obvezana. o.) Na današnji seji podkomisij naj se Po Schanzerjevem govoru je vprašal Barthou, ali je Schanzer protestiral proti zadnjemu Cičerinovemu pismu, ki je vsebovalo očitke Franciji, nakar je odvrnil De Facta, da je italijanska delegacija prepričana, da je francoska delegacija vedno lojalno postopala na konferenci. Poljski zunanji minister Skirmunt je ce de^™so ™ske delegacije: tekst je Lloyd George . • , sam sestavil. Sklep nai se nato naznani a uuuu t«^ «1* r--------O--«» • __ sprejme tekst zavrnitve polemične note ugotovil, da ie bilo rešeno vprašanje mej lastili vlade in ee je drže.* Ruski odgovor je prinesel jasnost Evropi. Non possiimus. Lloyd George ali Poincare, nepopustljivi militarist ali sribki trgovec. — nihče noče vzeti teh sovjetskih izzivanj za temelj sporazuma. Evropa mora potrpeti, nositi težka bremena in počakati, da ruska bolezen izzori na Kalvariji in Golgo-ti, kakršne nobeu drug narod Še ni ioživel nikdar. Ruski človek je mesija. dokaz o škodljivosti materijalistio-ae revolucije, ki govori o mednarod-Jje zatem poročal nos ti, pa uničujejo svoj narod v prid! eekaterim revolucijskim voditeljem ... i Genovska konferenca je z ruskim j odgovorom v bistvu končana. Lloyd: George in Barthou sta se v soboto /večer sporazumela, in zavezniški eksperti bodo brez Rusov v kakšnem novem kraju, najbrže v Stokholmu. nne-li nova posvetovanja o možnostih gospodarskih zvez z nepriznano. ex les — Rusijo. Evropejske države se oodo med seboj skušale domeniti o deset . r "________Mllnl sam sestavil. Sklep naj se nato naznani Rusom na prihodnji seji podkomisije s prečitanjem. Genova, 15. maja. (Izv.) Sejo politične podkomisije je otvoril danes ob 11. uri dopoldne predsednik De Facta, Schanzer je prečital zapisnik včerajšnje seje držav šklicateljic v vili Alberti. Barthou je ta- Galicije že v riškem dogovoru in da zato Cičerin ne more več govoriti v svojem pismu o samo faktifnih mejah Galicije. Bratianu je zahteval, naj se v odgovoru ruski delegaciji uveljavi tudi zahteva po vrnitvi dragocenosti, katere drži Rusija že izza vojne v Moskvi. Nato je komisija sprejela načrt cdgo- koj nato zahteval besedo in zahteval, jvora ruski delegaciji. — Jutrišnje seje naj se prečita pismo Cičerina De Facti. j se Francija in Belgija ne udeležita, ker katerega je ta prejel sinoči v poznih noč- nista podpisali note dne 2. maja. Na tej nih urah. Pismo se je precitalo. Schanzer | seji se bodo pozvali Rusi, da sprejmejo o svojem jutranjem predloge glede komisije v Haagu. Kritično stanje ! demokratske manife primezinle Elizabete j starte v Banatu Beograd, 15. maja. (Izv."> Danes na1 Beograd, 15. maja. (Izv.) Minister Sve- —---- . T - " došel v predsedništvo vlade, tozar Pribicevič se je v soboto v sprem- i zvečer pa so beograjske dame z; go. dvora Jankovic, ki je daljejstvu več demokratskih poslancev odpe- stičevo na čelu, ki se je najbolj t-r * • ' - ------lfel v Veliki Bečkerek. Narod ga je na " «-•»—•»! « trm«>rt.. Dosrostile večer je minister časa kenferiral z namestnikom ministrskega predsednika, Trifkovicem ter prinesel buletin, ki je dospel o bolezni grške prestolonaslednice. Po men seoo.i shuoaiu - . iezm grsse presioionasieanice. ru letnem medsebojnem _ božjem miru,\ včerajšnji operaciji je nastopilo kr-varovale bodo svoje iztočne meje - - vavljenje pliuč. Stanje danes zjutraj in nosile bodo reparacijska bremena ^ bfl kritično. Temperatura SSV2. di ter borila proti njim dolgo brezupno ^ ir« ao inn Pričakuii borb>5 dokler se vendarle kedaj ne zlomi' zločinska moč sovjetov. Radikalni boljševiški komunizem je temelj in «t«ber" evropske reakcije in njen neprestani vir. zato mora vseevrop-■ je koncertiral v petek v dvorani hotela »-Mesto Trst* v Kočevju. Dvorana je bila nabito polna, navdušenje veliko. Na programu so bih Mozart, Dvorak, Borodin. Koncert se je vršil v okviru prireditev kočevskega i »Glasbenejra društva*. Rabindranat Tagore, Vrtnar. V do- j vršenem prevodu dr. Al. Gradnika je iz- j šlo v založbi »Zvezne tiskarne« v Ljub- . liani to lepo delo slavnega indijskega pesnika. Gradnik nam je podal tako kar zaporedoma dve prestavi iz bogate zbirke Rabindranatovih pesnitev. Naslovno I sliko je naslikal I. Vavpotio. Knjiga se dobi v vseh knjigarnah in stane broširan* 16 Din. navadno vezana 30 Din. v satin vezana 25 Din. luksuzna izdaja v — Posledice rusko-netnške pogodbe sklenjene v Genovi se že opažajo v nemški industriji, ki je začela z vso naglico proizvajati, da čim preje izvrši ruska naročila. Posebno mnogo dela ima.. je ve7aDa m DUl. jo nemške tovarne za železniške stroje JlImetnost„o.zi,0!l0vl in vagone. Mnogo blaga se pošilja na Rusko črez Poljsko, ki je Nemčiji dovolila svoboden prevoz preko svojega ozemlja Nemčija, ki je že dosedaj Imela najmanjše število brezposelnih, je tako z ' rusko-nemško pogodbo prva rešila vprašanje nezaposlenosti ki še vedno muči druge Industrijske države. — Amriš&a socialistična stranka Je priiavila svoj pristop k dunajski interna-cionali. Vsled tega je postala dunajska internacionala važen faktor v mednarodnem delavskem gibanju. Temu koraku ameriških socialistov bo najbrž sledila tudi italijanska socialistična stranka, ker ie njena politika najbližja dunajski inter. nacionali. V tem slučaju bi postala dunajska internacionala najvažnejša postojanka med svetovnimi delavskimi organizacijami _ Zagrebčani so se mogli o tem sami prepričati ob njenih nastopih v Zagrebu. Ce ie bila poražena, je prenesla to z ono sportsko disciplino, ki je nujno potrebna za vse klube, zlasti pa za prvorazredne, ki ne smejo dati povoda za očitke glede načina igre. Pohvalno se pri tem spominjamo -:Gradjanskegav ob priliki njegovega poraza pred odhodom v Španijo. Tak nastop mnogo bolj Imponira in je mnogo bolj časten kot s surovostjo pridobljena zmaga al! pa osveta z nedopustnimi izročki. Zagrebška »Ilirija« se tega principa ni držala in tako ie, kakor svoj čas Sparta, v nedeljo tudi ona povzročila precej nelepo igro. Čeprav bi bilo psihološko umljivo, da se hočejo tako atakirani ! igralci za to revanžiratl. Je vendar treba i to odklanjati Posledica so slučaji kakor je bi! n. pr. zadnji nedeljski gol za Ljubljančane, na katerega se bodo gostje vsekakor v prvi vrsti sklicevali, da zasluženi Ponesrečen republikanski shod Za nedeljo je v Grabah pri Središču poleg republikanca dr. Novačana sklical shod rudi poslanec Samostojne kmetijske stranke Mermolja, in sicer «no uro poprej. Med ljudstvom je vladalo silno zanimanje za zborovanje, na katerem naj bi se govorilo o republi- —----o----- ki. Na shod so prihiteli z vseh strani! drugih. Kot ilustracijo k temu uvoa-pristaši vseh strank in je bila udelež- niku navajamo iz 'Novega Casa», da .....- • - - prodaja gospod Pesek svoj lajbzuraal Prosveta ,„-----r--------------opravičijo svoj v polni meri Umetnosino-zgodovinsko vodstvo po : poraz. Kljub temu treba ponovno povda-Ljnbljanl Umetnostno-zgodovinsko dru- I rjti> am zahteval, naj ga kandidira v skupščino Samostojna kmetijska stranka, proti kateri udriha sedaj samo zato, ker ni ugodila njegovi ambicijoznosti. Po Mermoljevem shodu je pričelo rlr. Novačanovo republikansko zborovanje. Med zborovalci je nastalo takoj veliko razburjenje in se je vnel srdit •:oj za mesto predsednika. Eni so kan- —- republikancem. S svoje strani lahko dodamo, da je bila »Jugoslavija» pred nekaj tedni opetovano na prodaj kmetijski stranki (ki se je seveda za penutibo zahvalila), kakor se je pred meseci ponujala raznim gospodarskim skupinam. Vsakemu na prodaj — pa sodnik nad vsakim. 4- Interviewi «Napreja». Gladilo soc. stranke Jugoslavije je včeraj (pod današnjim datumom) objavilo interview, ki ga označuje tako - le: Beograda. Izv. Petek, 19. maja: »Otok ln Struga«. Di jaška predstava. Začetek ob 3. uri po-1 poldne. Izv. Opera. Torek, 16. maja: »Cavalleria rustlcana*. i Sreda, 17. maja: »Madame Butterflv«. Izv. . Četrtek, 18. maja: »Lakmč«. Začetek poletnega abonmana. E. » Mariborsko gledališče. Danes, v torek. opera »Prodana nevesta*. Šentjakobski gledališki oder v Ljub-ltanl, Florijanska ulica 27, L nadstr. Danes. v torek dne 16. maja ob 8. uri zvečer krasna ruska drama »Snavaj moja deklica...» Večer baleta in plastične ritmike, priredi v petek dne 19. maja 1922 v narodnem gledališču v Mariboru slovenska plesalka Lujiza Wisjakova. Po sijajno uspelih nastopih v ljubljanski open pn-reja naša domačinka v raznih delih naše države predstave strogo umetniškega značaja. Opozarjamo mariborsko občinstvo na to izredno prireditev, ki se vrši samo enkrat. Na programu so: Chopin, ; _ v • r\___^riarr \l A75 rt. društva^ Šport 1! svoje »protežirane* klube, nikakor pa nc ' zna spraviti v skl3d svojega sportneg-! «ianatlzma* s športno dostojnostjo ir? : _ last. not least — s športnimi pravili T. Zobec. Ilirija, Ljubljana : Ilirija, Zagreb 5 (2 : 1). (V nedeljo, 14. L m. v Ljubljani.) .............. V interesu pravega športa se mi zdi I Jadran : Akademiki 7 : 2. potrebno izpregovoriti o tej tekmi malo Maribor: Maribor je Drngi nedeljski rezultati. Ljubljana: Hermes : Ilirija 4 : 4 (4 : l» PUIICUIIU I&ClCg,UVUllVI V IV/J »Vi»u»» f*"'« | /nu» M/U/ • iuanuvi jv l!TlCl V ČC i 3-3 SVC: obširneje. Igre, kakoršna je bila nedelj-1 senzacijo v športu. Ves Maribor Je nc-ska, so najboljše sredstvo, da šport pri | strpno pričakoval nedeljske tekme mer" občinstvu diskreditirajo. Ze takoj v za-! starini -Maribora* in «-Rapida». Ldeler-četku se je pokazala lahka premoč ljub- i ba ie bila ogromna, ker ie občinstvo ve-lianske Ilirije, čeprav ie bila igra še koli-. delo, da bo prišlo na svoj račun. In se kortoliko odprta Med Ljubljančani ie bi-j tudi ni zmotilo. Veliko pozornost je vi-i la najboljša vsekakor napadalna vrsta, I budil nastop znanega kavarnam g. K!e- ___ . > X _ _____1. Ln Id vacnanvi iia^t-uauiu yuu:i -------. . . ki le nasprotnikovo nadkriljevala zlasti j Sj£a. Čeprav se mora ta tekma. Ki ... . . .. .. ____L . - , a . A Xnli « ni*r v kombinaciji. Levi branilec je ugajal, desni to pot malo manj. Novi golman je je končala s 4 : 4, presojati boli s hume-rističnega stališča, jI ne smemo odrekan uebill lO pui Illdiu inaiif. 1'U" >"»""• i Iisii^ii^&a —, - zelo skrben in ie storil svojo dolžnost. Za i tudi športnega pomena, ker so taKi ns- . ... . t • * _ i_i __ 1 ^ i»-; 1 . __—.—^Ai-.^- nri v«ph bodoče bo morda bolie, če bi malo manj skrbno zasledoval žogo, zlasti če je pred stopi "starih gospodov uvedeni pri vseh društvih v drugih državah in dokazuješ": nasprotnim golom, ker se spušča sicer v j ugoden vpliv športa, nevarnost, da mu zmanjka hladnokrvno-1 Celje: Atletiki : S. K. Celje 3 : •• sti, ki je zlasti v kočljivih situacijah nuj- i (] : o). Premoč Atletikov, pri katerih te no' potrebna za dobrega vratarja. ! bil kakor navadno najboljši igralec Dur- Od Zagrebčanov smo pričakovali več,1 schmidt. Pri S. K. Celju se ie odlikoval Si Ramo enkrat Na programu so: <. nopin, ; ua /.agreoi^iiuv sum. scnrniui. ru . n^he? Dvofak* Gounod, Grieg, Mozart : kakor pa so nam nudili. Najboljši je brez zlasti vratar Ratajc. Igrišče je bilo ram ^ Predo-odafe vstopnic pri gledališki ; dvoma srednji krilec, ki je rešil marši- : deževja deloma poplavljeno, vsled česar i-riK^nn citn^riin* n^f^lf ni^n nti-1 Mie f«tHi kombinacija onemo* ! katero kritično situacijo; ostali niso nu- j je bila tudi vsaka kombinacija onemo i gočena. Med domačini je vzbudilo nevo- Hči papeža — Lukrecija Borgia (Dalje.) »Kdaj si ga zopet videla?* takoj drugi dan. Blizu naše kolibe sem v Tiberu prala perilo. Naenkrat se je tiger pojavil pred menoj., Kriknila sem in pričela bežati domov, j triko da sem komaj odprla vrata.* iker ne smem se več tu zadrževati.. * i In oba stopita čez prag. Izza stare j mize v sobi se dvigne mršava, če-stitljiva postava starca, odeta v belo ! molitveno bleko, in s tresočim gladom pozdravi prihajajoča: »Dobrodošel, krščan. bog naj blagoslovi tvoj prihod.* V. poglavje. Ivan spusti plašč s svojih ramen in spoštovanjem sname klobuk. Potem »Pa kaj"je holel^odTebe. ali se je (pristopi k starcu, V™*™*^? nedostojno obnašal? AH... to mi bo|uvelo roko in jo nese k ustom, da jo jiiačalls lcaJ!:> i poljubi. »Hvala ti, stari Abraham, da «Ni spregovoril besede, pač pa sol sprejemaš mene kristijana ^prij^" "ovorile one oči... Ivan. braid me lja v svojem domu z d«br^oslico pred njim! Pred tremi dnevi sem ga Tudi jaz i^rosim nebo. da blagoslov! ' — - * ■ • ■ " 1 tvojo glavo.* čopet videla, kako pohaja, okrog naše hišice, in zopet je gledal z onimi ti-erovskimi očmi, ki jih vidim celo v sanjah in se jih bojim... teh krvoločnih tigrovskih oči...* Naomi se stisne k Ivanu, on pa .10 •vladi po svilenih laseh in po licu in pomirja. »Drago dete moje.* ji reče bila ravno vabljiva m po vsem se je videlo, da se r.e briga mnogo za sebe. Zato pa je v sobici, v katen je stanoval, vladala največja in uprav stroga čistost. To je bilo delo lepe Naomi. »Čudim se, da tako govoriš,* odgovori mlaienič. 'Saj vem, da si ze mnogo izkusil in da so ti ravno knsti-jani prizadejali mnogo zlega.* _ ' »Rane se zacelijo * odgovori starec. cMoje rane so bile globoke in so krvavele. da sem mislil, da je prišel ze zadnji trenutek. Nekdaj so j tej ko-čici stanovali srečni ljudje. Moja hčerka. Naomina mati, se je omožila z dobrim možem. Njena deca je bila moia radost, moj ponos in moj% nada. Toda kristijani so mi ubili mojega reta združiti, ti si kristijan, ona je ži dovka. Ti sam veš najbolje, da tvoj oče ne bo nikdar dovolil, da se oženiš z židovko. Čemu napolnjuješ mlado srce * sanjami'? Zato poslušaj moj nasvet. Stari Abraham ... Pa kaj je to? Ijo postopanie sodnika g. Krasta, ki je odbornikom S. K. Celje radi neugodneg. terena odpovedal igro, po razgovoru z odbornikom Atletikov pa takoj odredil, da se tekma vendarle vrši. Zagreb: Reprezentanca Zagreba proti svet. Stan A branam .. ra saj je iu.- . . 0) Nekdo trka na vrata? Kdo bi to mo-! reprezentanci SuboUce 13 . 0 (6 o, >.». Tn „,!,„; , I Beograd: Jugoslavija : Beogr. Sporr mladenič,* odgovori in j zeta hčerka je. umrla od žalosti in pogladi svojo dolgo sivo brada «Pra- % ^g^boJV kaj dela. Kjer uvene ena človeška cvetka, zraste nova. Bog mi je dal vnuKinjo Naomi. Kar bog stori, vse prav stori.* ur-c-a. Jn ila se. ootem norrnem domov. gel biti? Ob tej uri, In zakaj.. Ivan se vznemiri, takoj ogrr široki plašč in si natakne širok okraj ni klobuk, ki si ga potegne nizko na takoj ogrne svoj j ski^ klub 1 : 0. Tekme v inozemstva: Praga: Sparta: TFC. 2 : 1 (1 : !)• v tekmi prot' fcuDii oči "»Ne *=me * me na jti tu nikdo, podlVršovfce je Union Žižkov nepričakovano nobenim po£rojem. Ne bojim se zase,: podlegel z 2 : 1 ( : ampak za vas! Nikakor me ne sme' Renrezent srečati, kdorkoli bo vstopil.* »Skrijem te v svoji kamrici!* mu reče Naomi in g ior Jovičič, ki je spremljal. romunske. Pokopanih na r^m ^^jjj kraljico na njenem potovanju po naši ter uaredbo osrednje « * - pri volaskih nastanitvan. * S praške univerze. V0$ bibliotekar p^ške univerzitetne biblioteke, na? rojak dr Ivan Zmavec je pomaknjen v 6. činovni razred državnih uradnikov ter mu je obenem podeljen naslov podrav-natelja omenjene biblioteke. * Zlata poroka. Majaronova ie Borovnice. ugledna rodbina, znana ž« od nekdaj kot skoz in skoz narodno zavedna, praznuje v krogu svojih domačih zlato poroko Ivana in Helene Majaron dne 16. maja. Jubilantoma naše iskrene čestitke! Smrtna kosa. Po večletni težki bolezni je umrla v nedeljo v Ljubljani gdč. Vanda Goslar. — V visoki starosti 88 let je umrl v Ljubljani g. Alojzij Krascho-witz, prokurist tvrdke Anton Krisper, kjer je služboval skoro 50 let. — Na Poljanski eesti je umTla gdč. Elza Deu. — V Gradcu je umrl dr. Ernest Sehvab, doleoletni zdravnik v Laškem. Pokojnik je rodom iz Celja- kamor prepeljejo njegovo truplo. Blag jim spomin! * Ambulatorij prctlt-jberkuloznc lige v Mariboru je bil v nedeljo ofieielno otvor-jen. Zdravstveni odsek je zastopal dr. Krajec- * Sneg na Pohorja. V nedeljo je zapadel na Pohorju nov sneg. Pri Ruški koči je zapadel četrt metra, na Klopnem vr-hu pa nad meter debelo. * Stavka čevljarjev v Maribora traja sedaj že drugi teden. Pomočniki zahtevajo povijanje mezde tudi z* slabo kvalificirane, r kar pa večina mojstrov noče privoliti. * Volitve v pridobninske priredfcene komisije. V nedeljo dne 28. majs 1922 se bodo vršile v prostorih davčna administracije v Ljubljani od 8. do 13. ure volitve v pridobninske priredbene komisije. Podrobnejši podatki so razvidni iz razglasa. ti je nabit na mestni deski. * Letalska nezgoda v Novem Sadu. Dne 10. maja se je na novoeadskem vojaškem letališču prigedila težka nesreča. Ob desetih dopoldne sta hotela vračajoč se iz Beograda, pristati tir letališču letalska častnika kapetan Suput kot pilot in kapetan Prinčič kot spremljevalec. Neposredno pred letališčem v višini 5 rnstrov s leglom zads-Is. ob neko vod- iz Savodenj je dne 30. april* povila dete moškega spola. Ko je dete zaspalo, mu je Mezkova z britvijo prerezala vrat fn je zakopala v domači kleti. Te dni je prišel »ločin orožnikom na uho. Izkopali so umorjenega otroka, ki je imel 7 centimetrov dolgo globoko rano na vratu. Umorjenega otroka so prenesli ▼ mrtvašnico v Stare Oselioo. ITALIJANSKI UVOZNIKI IN NAŠ ti-1 VINSKI TRG. V jeseni ia v početku zime •« se sii-iaie z dežele mnoge pritoibe, kaj bo z iivino. ker primanjkuje krme. Vse je kazalo, da bo moral prodajati kmet imno pod eeno. Nizko stanje naiega dinarja napram liri in poleg tega ge padajoče cene naši živini so nenadoma privabil« v našo državo nebroj italijanskih kupcev — zlasti, ker so cene mesu in živini v Italiji bils v primeri s sosednjimi državami zelo visoke. Prvi italijanski kupci. Id so nastopili n* naših živinskih iržišnh. Paketni promet s Poljsko js nvdffln t« dni naše ministrstvo za po«*" i*T- - , . * Padanje cen specerijsnciuu in kolo niatnemn blagu v Zagrebu. Iz Zagreb* poročajo: V zadnjem času se opaža v trgovini * špecerijskim blagom tendenca za znižanje cen. Temu je vzrok zboIjsU nie naše valute kakor tudi <>ke'nosi. c-sr hočejo trgovci v strahu pred hsguV rešiti starih zalog. Vsled pocenjenja y* se kaže pri konrumentn neka vzdr?lji voet. ki b* v^lla i* do daJinjeg* pad« nja cen. Otvoritev bratislavske prodoktne n so nastopui n» »cm ------utvormv • «o napravili naravnost ogromne dobičke. ; boRf M ^ irrriHla. ako bo do takre Naša živina in meso se je uvažalo v Ita- j oHcie]no potrjeno imenovanje borzneg« lijo v takih količinah, da js Italija za i sreU dM 57. ali 2?. maja-nekaj časa zabranila uvoz Sivine, toda i ^ gUte paritete v Avstriji, ga pozneje zopet dovolila t gotovimi , p0?!orllo vod-tvo Avstro-ogrske banke omejitvami. . i objavlja- da je zla*» pariteta, (preračur. Nastop italijanskih nakupovalcev u- ictf) TMmerjf. glede plačanja carine v zlt 6088 4000 Din, št. 8764 4000 Din. DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA Pri nadaljnem žrebanju so bile v petem razredu tretieja kola državne razredne ioterije dne 11. maja izžrebane z večiimi dobitki naslednje srečke: št. 2229; 9664 2000 Din, št 11.839 4000 Din, št. 17.671 2000 Din, «t. 22.393 3000 Din, št 22.418 4000 Din, št. 35.715 4000 Din, št. 25.819 1000 Din, št. 29.789 4000 Din, št 29.956 3000 Dir, št 33.315 2000 Din. št 35.049 1000 Din, Št. 36.935 2000 Din. št., 37.749 3000 Din, št. .«.402 4000 Din, it. j debeli voh 43.130 1000 Din. št. 45558 1000 Din, št poldebeh 46699 2000 Din. st 47.008 200M0 Din, št klavne krave 47 76» inon Din. št. 49.171 2000 Din. št.»mlada živina 49 1000 Di«. št. 49.900 1000 Din. 5t. i Iz gornjega men: se tes» ni vtku.. «.*.! — ; ^ n* isoo Ka. 5t1 cene divje naraščati. Za primer, kako so ,' _ ananjsanje obtoka bankovcev v A\ . ____^' _ _____ . n* m imih v Mari- i , ••• n. ____ a K&nk» « 14—1' i«—14 13—14 7—12 ŽO—25 15—18 ie-19 IS—15 9. V. 1922. 35—40 38-34 38—3fi narasti« cene n. pr. na sejmih v Mari- strJjj p0 jik&ru Avstroogr^ke bank« •« bora izza oktobra 1921. pa doslej, naj ^ ^ aprila do 7. maja znanje^ ob- služi sledeča tabelic* (cene za 1 kg žive tf)k ^^^o^v za 1.8 milijarde, teže): = Nova carinska tarifa v Bolgariji. Z 25. X. 27.XIL 9. V. :dnem n ^^ H j«, uvedla v Bolgari.'- 1921. 19*21 • i nova povišana oarinoka tsrifa. Ašio i š» 1200 odst. i = Stinnes in madžarska železarna d. d- ;Rima-MtJrany. Z Dunaja poročajo: V zao- ^ »srvidno. da so nam 24—33Vš Lj^jn ?e je mnogo govorilo in piw 49.Zl.-i 1WJ i-'!«. M. "."'V iu>w ""L ; K----• . . . „- 50110 4000 D in, št 50.229 4000 Din, št. Italijani podražili živino izza oktobra i* msife S Din št 30.933 10.000 Din, št!okoli 140 do 240%. Poraat ^ 51 12- 2000 D'1, št. 51.323 1000 Din, št usodepoln, ker danes » mmaino vec 53 065 1000 Din, št. 35.373 2000 Din, št.'prvovrstne živine ia se mora slaba tt- M.uos iu-/i um, _ 1 Vina. plačevati po tako visokih renah. Ravno tako in iz istega vzroka so narasti« cene svinjam. V oktobru 1921. §o se plačevale svinje po 24 do "0 kron, a dai;ee stanejo prvovrstne svinjč n. pr. v Bački ž« S« kron za' 1 kg žive teže. Vendar vse kaže. da bodo eene še na 56.480 1000 Din, št. 58.5S3 2C00 Din, št. 59.778 2000 Din, št. 51 7S9 20.000 Din, št. 62.5S9 4000 Din. št. 63.842 ?oco Din, št. 62.931 30.000 Din, št. 67.4SS 4000 Din, št 69.753 1000 Din, št. 70.018 20G0 Din, št. 71 .«45 2000 Din, št. 73.202 1000 Din, št 78.060 2000 Din, št. 79.057 3 000 Din, št SI.257 1000 Din, št. S5.997 1000 Din, št 86.677 10C0 Din, št. 36.785 4000 Din, 5t. 91.118 1000 Din, št. 91.736 10C0 Din. št. 93.310 1000 Din in št 98.354 3000 Din. h ve UJ^U' • " J ■ ----c: ^ - Io o tem. da je skupina. Stinnes nakupite neopazno veliko množino delnic velik-madžarske žele7Jime Rima-Mnranv. Ne kateri listi so poročali; da je nakupi: Stinnee okoli 100- do 150 tisoč delnic, ds bi mogel gornjo podjetje prikloniti svojemu koncernu. rfedaj se poroča is krogov, stoječih blizu Stinnesovi skup: ni. ds, gornje govorice n« odgovarjaj*, resnici. s= Prva privatna banka v Rusiji Rt- venaar m«. —----t listi poročajo, da je sovjetska vlaa* raščale, slasti ker je Italija zopet dovo- ipotrdj]a statut« prve privatne trgovin-lila uvoz žive živine po suhem- dočim i; Ee j« osnovala, po nacio je bil doslej dovoljen samo po morju. ' naiisacjji 5t«ih bank. Banka se imenuje Obstoji nevarnost, ds ram bodo Italijani j j.,gno.vzhodna banka in bo imela svo - " :___--tO Arfir^ ''.idliie , - ____^v n..,, TnniAlm« .rt- sedaj' izvozili iz naše držive še -zadnje | lepše eksemplarje. V agrarni državi je : pač razumljivo, da «e je izvoz živine for- m ; *—-------- . ! * Mednaretfn J.'! il^Ul ....... ^^^ ------- ... . \T t- i piičarlev na binkoštno nedeljo in pene- kmetskega. prebivalstva samega, v m-1 deliek" na ljubljanskem vzorčnem sejmi- teresu konsumenta - "Tnnp V in- aejjts na uurajoiiaivraii »»vi ,roc=» -----------forsir&n uvoz I"'nfi0 šču ob Gosposvetskl cesii. obeta postati,i,, mesa ni sploh nikdar bil. Ravno tako nad vse zanimiva. Prijavljenih ie, zlasti j B} bil v interesu gotove indurtnje izvoz z dežele, že vtiikc psov, lovskih in ne-; «jvine. . . lovskih, med temi največ volčjih psov; M bo pri r.as več iioljše zivme, in dobermarov. Med prijavitelji pogre- j bodo Italijani prenehali prihajati na. na-. Ljubliančanov, ki imajo j ^ tržišča- Pomanjkanje italijanskih kup-; ' cev se že opaža ia Italija je že tudi za samo se priznano vec ______ pnin<»i.u lene pse. Razstava fco zelo m ------ poučna, ker bemo videli tam nsirazlič-; pogcia z dotevljanjem iivme iz DansK«. ------ ----- ... I..A-. „.iiir.a vsaj omejil, da nam ne ostane j jUSOsiovenska banka 110 končno doma samo stara ia ničvredna ! L-ufc kreditfla banka 230 vat. eskomptna banka 18o Jadraii3ka banka 325. Koriono aotsa *-— ------- • L.JUO. sreanna ucjina — živine- Madžarska n. pr. je to še naredila. ] sjave!)Ska banka 120 — 123. '- .. , _ __firnM, Md »ijmrt v t»__V,__J!___ uzr 117/1 - 187 111. 24*. Dosedanji naš izvoz živine, ne samo Italijo, temveč sploh v inozemstvo, brez-dvomeo visoko pre,sega našo h yt vorej nezdrav pojav. j Praštediona 1155 — 1170. i Rečka pečka banka 115 — 119. aov. Kar so je ie rca^o i-.usj ------- ............. Seljaki so pobili vseh šest krasnih in iz- {odzovite se častno_ vabilu k razstavitvi! rodno velikih labudor. - Smrt solčavskega peščavnika. V Solčavi jo nedavno umrl SSletni starček, ki je bil zanimiv original. Naučil se je tam citati in pisati ter precej dobro tudi nemščine in latinščine! Prebival je dalj časa v neki skalni votlini, kjer je imel tudi kemični in zdravniški »laboratorij*. Ko mu je bil nekoč v njegovi odsotnosti uničen njegov laboratorij, se je preselil v neko bajto ob izlivu Savinje in Jezore. Bil je zelo nezaupljiv, zlasti še proti tujcem. Kakor so poroča Taboru-, je r-ojo sairt ponovno prerokoval popolnoma zanesljivo pred letom dni in tudi tik pred smrtjo, ki jo je napovodzl «čcs tri dni--, kar se je tudi izpolnilo. Enako ;e še prerokoval smrt svoji oglušeli ženi. in res! Ob tednu po njegovi smrti so našli utopljeno tudi njegovo žeco. Gospod župnik je temu originalu odrekel cerkvan " č--n*!i svetnik pravosodne uprave v j pogreb, ker ga mož ni poklical za zadajo ?":n'>r-ni F-an Poljane« je imenovan juro in ker baje že več let ni bil pri spo- odreka v finančnem mini-)vedi. Pokopali so ga solčavski kmetje nar.elui^a ocuc.a, .,a bIag0,,i0vljenem pokopališču vkljab strstvu. , _. * Osebna vest Gospod dr. slavko Ki- sovec, bivši ravnatelj Zadružne banke v 5olitu, ie imenovan za, rav.iatelja v Sla-venski banki d. d. ter poverjen z vodstvom ljubljanske podružnice slaveps..e hanke (Jugoslovanske Union-banke;. Dr. Kisovec je bil za časa mirovne konfe-naši pariški delegaciji renče ekspert v —... c------- - - ter je na jrlasu kot isvrsten gospodarski ^!?z£čno izostalih dnevnic za oroŽ- no shrambo hišna št. 4 na, Gosposvetski župnikovi prepovedL 4 Morilec dveh žensk obašsa. V Sarajevu je bil v soboto zjutraj na dvorišču tamkajšnjega okrožnega sodišča obešen Branko Antonljevič, ki js bil dne 39 av-frusta lanskega leta obsojen na smrt. ker je v Derventi mcseca junija 1919 umoril in oropal Dragico Kukovič in P.užo Petrovič. * Vlom. Tatovi so vlomili v podstieš- nike. Včeraj je prišlo iz Beograda na orožniško brigado v Ljubljani naročilo, ia naj se izplačajo orožnikom od meseea cesti v Ljubljani ter odnesli iz zaprtih kovčkov profesorja F. j. več obleke in perila- med drugim črno moško zimsko tca-ju oioiflm™ w inc-cvo, r--------------, . avgusta 1921 do konca lanskega leto ! suknjo in ženski zimski p,^ u nne ko-i« neizplačane dnevnice za Čezdvanajst-1 žuhovme v^skupn^^ednost^oko.i urno patruliranje in drugo izrsdno urad- -..fi« « nn • no delo, za katero so bile predvidene rlncvnice. Kakor smo informirani, je dal komandant ornf.niškr brigade polkovnik Dragic že naročilo, da se zaostale dnevnico orožnikom takoj nakaže« m izpla-«aie. V Ljubljani je prfslašrnih na magistratu nad 1400 psov, rssl polovico j:!i mora r.a razstavo. Zs vsako ps«!«v> so to tri denarne nagrade. Razven tega krasno Izdelane plakete, priznani« in nad 50 ud posameznikov naklonjenih denarnih daril. Psi se morajo pripeljati na razstavišče do 9. ure 4. junija. Psi. ki dos??'o v Ljubljano že 3. iur.ija, ostanejo če: noč lahko na razstavišču. Zunanjim raz-stavnikom preskrbi Kljub liubiteliev pti-čarjev na Željo prenočišče, če se pravočasno oJrrr.eio na Klub. * Vpra. anjc preosr.ovc porcie. Diskusija o tem predmetu se bo končala na sestanku društva »Pravnik* v sredo, 17. t. n„ cb pel 5. uri popoldne v sodni palači soba št. 7>. ' Izlet na Blcgaš 1562 rr.. Goriška t>o-družnica SPD„ --Pa i sov kltibr in klub cSkaia-- vabijo vse planinke in planince, oseb i to one iz Poljanske in Selške doline. na tu že dolgo zažeijeni izlet. Odhod iz Ljubljane 20. t m. ob 15.07 z vlakom do Škoije Loke, potem peš po An-drejkovi poti naravnost v Javorje, kjer se prenočuje. V nedeljo rano cdhod na tržna POROČILA. 7a-r-e5j, 13. maja. fVmo.) Z inozemstvom ni orometa. Doma se kupuje le ra tekoče potrebe. Iz viniškega, varaz-linskega, zag"r3kes;a. okiškess okrožja se izvaža r.ekai vina v Slovenijo. Južni del okiško-plješiviških vinogradov izvaža manlše količine v Liko, Gorski kotar in Primorie. Tržišča preplavljajo dalmatinska in italijanska vina. Slednja se uvaža io iz okupiranega področja. V Slovenijo se uvaža tudi precej vina iz Bac-ke. Csne: v okiško-plješiviških goricah 45—8 Din, v Zagorju 33 — 6.5 Din rs 1 liter. V Hrvatski In Slavoniji kaže trta povolino. čeprav sta delo kakor tudi razveš zacsiala. Seveda os je potrebno tako za vinograde kot za poi-a in sadovnjake toplo vreme. ~ Zsgnbšfc! zbor. Ovire, zaradi katera so hoteli ot-oritev Zagrebškega zbora, preložiti, so odstranjene. Zagrebški veliki sejem se bo torej gotovo otvoril dne 8. junija 1952. Število doslej prijavljenih razvijalcev fTeseM. žc tisoč m ;» verjetno, da se bo do otvoritve velikega sejma š« povečalo. Za predmete, namenjene za razstavo, se plače na vseh naših železniških progah le polovično pristojbino. Kakor izgleda, bo obisk zagrebškega velikega sejma velik tudi iz inozemstva. Obseva našega voznega parka. Partij« ozkotirnih lokomotiv, ki j« bila v (ft bilUVUJVt " ------i- *---- --------1 J« ..................— - . . vrh. Veliki sesvansk. Sestop v Selško oo-: popravilu v budimpeštanski '"emici lino in po potreb: z vozom v Skrijo Lo- - - * * -----" ko ter z večernim vlakom v Ljubljano. ,, -r---- Za mnogobrojno udeležbo na tem dru-1 = c-enerslea skupšči žabr.em izletu se priporočajo odbori. ' Iz Rožnega dola pri Novem mesta smo prejeii: V Domoljubu št. 19. od 10. t m. me napadajo starši otrok, ki hodijo v šolo v Rožnem dolu s člankom, ki je poln laži in naravnost smešne vsebine. Podpisan! učitelj voditelj pozivam dotičr.c. naj se oglasijo pri meni v ne-delio. 21. t. m., popoldne, da se osebno pogovorimo o tel stvsri. Imam vas za može in vas pričakujem. — V slučaju, da se nihče ne oglasi, smatram, da je članek delo g. kaplana Vindišarja, ki ne- Lang d. a., je dospela in je izTočsna naši železniški upravi v Fubotici. = Generslua skupščina deželne zveze industrijalcev v Zagrebu, s« vrši dne 28. ja v rrostorih zveze v Uiei 31. kapaciteto j S;cv> cskomptna banka 170. ; Srpska banka 17730 - - !78.5. Beograd, devize: Berlin 24. Budimpešta 9. Rim 360, London 297, Pari? O)?. Praga 132. Dunaj 0.75. Bukarešt 48 -50, Curih 1310 — 1330. Solun 230. Danai. devize: Zagreb 36.67 — .56.7?. Bcosrad 146.38 — 146.63, Berlin 35.20 -3530. Budimpešta 12.82 — 1238, Lt>::-don 446.75 — 447J5, Milan 527 - 52>. New-york 100.44 — 10036. Pariz -J143" — 91530. Praga 193.90 — 193.10, Sofšia 73.45 — 73.75. Varšava 3.45V-:> — 3.49"», Curih 1923.75 — 1936.25; dolarji 99.94 — 100, funti 444.75 — 445.35, ir. franki 91430 — 915.50, lire 525.70 — 336."", dinarji 146.08 — 54639, poljske mark« 2.42 — 2.46, leji 70.94 — 71.05. S', i car si:: franki 191S.75 — 1930.25, čsl. krc-c 192.90 — 193.10. Curih: Berlin 1.82, Nsvyork a2\ London 23.77, Pariz 47.63, Milan 27.4T, Praga 10. Budimpešta 0.67, Zagreb 13", Varšava 0.13, Dunaj 0.075, avstrii. kr -ne 0.057, Sofija 333. Berlin: Italija 15C3.4f' — i5oe.yj.Lo. -aon 1272.90 — 1276.10. Nevyork 2853 ' — 286.61, Pariz 2619.20 - 2619.2'., Š -ca 5505.10 — 5506.90 Dunaj 2.90% -3.941/*, Praga 549.05 — 550.45. Brdiir.r--šta 37.40 — 3730, Bukarešta 290, l -greb 425. Sofija 309.70 - 2!0.3n. Odgovorni urednik Fr. Br Lastnik in izdajatelj Konzorei i z o v i i so "c iissi časi, ko it ciii Oinžau n je hotel prspriOati. je-li iam- rs-1 Rim. • Zdravo. S. PrintiC. -Soteki; io fcolfs* 'iovob Pri t»i ariliki vodla. I Eraj || opazovanji eb Zračni tlak Zračna Veter Oblačen 0—10 Pacavis? 1 liffl P Ljubljana . I Ljub'jana . I Ljubljana . f Zasreb . . j1, Beograd . j: nnai • . 1; . . i Uosesr . . i 7. 14. 21. 1 7. 7. rt b«T3( 770-7 7S9-7 7686 766C> 783-9 7S9-8 767-2 e?er neiji, t*» 93 118 70-7 11-0 11-0 so »tr. feiSiu- brezvatra jug. vzh. vzhod brazvetra n rt ferarvetra air« »riiata ob;i-no del. jasne veš jasno obhoao jstas ve-5 f.1'\ r.»«a"r»# rs 4-0 h 59-Sf V avtogaraži so naprodaj: AJTOVOŽNjE BENCIN AUTOOISE EHN. POTREBŠČINE A.) Osebni avtomobili: Fiat Torino Tvpa D. 20 HP Junior 45—60 HP Benz S—20 HP Benz S—20 HP Waf! 35—45 HP Adler 10—15 HP Graf-Stift 28—32 HP Mercedes 32 HP Puch 11— 30 HP Avstro-Fiat 45—50 HP Pneh TypaVm. 14—38 HP Perl 40 HP Fiat-Torino 35 HP B.) iU» Tovorni avtomobili: Fiat Torino 18 BLR, 45 HP Fiat-Torino 18 P, 35 HP Fiat-Torino 15 Ter, 35 HP Fiat-Torino 15 Ter, 35 HP Fiat-Torino 15 Ter. 35 HP Popolnoma samostojnega, poštenega, vsestransko zanesljivega, treznega — —;a|| stB ŽB m nQV0 štw. J3IVE"? iege velika stavbena Industrija. Prednost imajo oni, ki so že delovali v enaki stroki ht ki obvladujejo srbohrvaščino v govoru In pisavi (clrK lica). Reiiektira se le na gospode z lepim nastopom, kater! so vajeni tudi potovanja. — Prepise spričeval z navedbo referenc in pogojev je s sliko uposlati na uredništvo lista pod »Solidarnost*._ Gospodična po možnosti otroška vrtnarica, se išče za takoj za Bled. Ponudbe na upravo »Jutra" pod „Vrtnariea". 1413 Ing. ilr. Miroslav Kasal .selasitsM ptvarjMi siitrtui in2»Mr i» mestni stati!«!* Ipjni, Sradlšee 13. pasijefje in telmiSsa uaajea za tobnke, «'.aie-betonske in voda« zgradi«, arhitekturo ter vsakarrettM vi-«tw igroftt. »+t Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskrenoljubljena hčerka ia sestrica Vanda Goslar dne 14. maja 1922. ob 9. mri rvečer po večletni mukepolni bolezni v 19. letu njene starosti, previdena s sv. zakramenti, Boga vdana izdihnila svojo blago duSo. Pogreb nepozabne pokojniee se bo vršil v torek dne 16. t m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Breg št. 10, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 15. maja 1922. 1488 Globoko žalujoča rodbina Boslarjesa. Blago ra prerleS« dlruior in drnsga pohištva r Teifti Izberi, dalje railično platno In jut« n iapatnike, sedlarje i. t. d. priporoča tndka A. & E. Skaberne,ii Potrta neizmerne žalosti naznanjam vsem dragiin sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nadvse ljubljeni soprog, oče, zet, odnosno svak, gospod Jernej Zfflaker sodni kancliat ▼ Koajioah danes ob 7,9- ari po 14 dnevnem bolehanju v starosti 39 let nepričakovano preminul. Pogreb predragega pokojnika se je vršil v pondeljek dne 15. t. m. ob 10. uri dopoldne. V Konjicah, dne 13. maja 1922. Lojzka Mlakerjeva, roj. Vidmar neutolažljiva soproga. Vilko in Erika otrok*. Rodbini Vidmar in Dernoviek. Ljubljana, Mestni trg 18 Redni občni zbor Slovenske trgovske delniške družb* v Ljubljani je sklenit dne 18. nam t. 1. nifcti delniško glavnico od K 5,000.000— na K 8,000.000— s iadajo 7SOO novih delnic i K 400'- aom. P°* imajo pravieo prevaeti « podlag, dvehstanh delnic eao no« a K 440 - priftevii SftiS0^ obresti od nomiaale K od 1. ja- naarja 1922 do dneva vplačila. ..... 8 Delnice druge emisije participirajo na cistern dobiekn za leto 15«-. . , ^ ^ t Nove delnih se bodo ilročile proti vrnitvi začasnega potrdila podpisomeljem takoj po kencaai subsknpeijt. 5. Repartieijo delnie za nove delničarje si pndrzuje upravni 6. Podpisovanje delnie nore emisije se vrsi od 10. V. do 31. V. 1922, i« sicer pn. ») Slovenski trgovski delniški družbi, Ljubljana, Resljeva cesta st. ž-., b) Slovenski trgovski delniški drnfbi, skladišče Rakek; Rakek, c) Slovenski eikomptni banki, Ljubi ana in pn vseh njemh ^drameah, ia } Slovenji grade e in menjalni'« Slovenske eskomptne banke v Ijubljan^KoMvonh nh«, e) Trgovki banki d. d., Ljubljana, Beethovnova ulica št. 10, in Trgovski banki d. d., podruiuiea v MariDoru, 7. Delniee se bodo izdajale v komadih a 1, 5 in 26 delnie. noslovne pro-Naža družba posluje špecijelno v kolonijalni in Jpecarijski stresamo na debelo. Ima s vo e poalovn«prostore in skladišča v kastni hiši, Resljeva cesta št. 22 blizu glavnega kolodvor«. Vzdrtuje tudi veliko sklaflisee »a Rakeka ia sicer s špecerijskim, kolonijalnim blagom ter deželnimi pridelki. -_„iin0 a v bodoč« Delokrog družbe postaja čimdalje večji, poslovanje se je ze dosedaj razvijalo |«v«m povoljno, a oouoc* »e o tečne razviti tako, da sedanja sicer visoka delniška glavnica nikakor m M zMoscaia. Wnisovania Zato je potrebno, da w udeleži sleherni stari delničar pa tudi sploh vsak treovee na »