LcttUCU. ft. SIS Ljsftliatta, petek 1$. septembra lfj6 »____ slsaS^ rrifa,. I *. septembra. AA. Tu-Kajšnji radio poroča, da se jr žarela koncentrična ofenziva na Madrid. Trdi se, da hoče madridska vlada prenesti svoj sedež v Valencijo. Te^a pa ne puste delavci dobrovoljci. Tenerifa, 18. septembra, r. Tukajšnja, radijska postaja je najK>\edala, da se bo v najkrajšem ca.su pričela splošna ofenziva na Madrid. Štab poveljništva južne vojske upornikov je bil premeščen iz Tala vere v Sanla Olalu, ki je oddaljen 75 km od Madrida. Poročila upornikov zatrjujejo, da so uporniške čete na vseh frontah napredovale, pri Toledu so se vnele hude bitke, pri katerih so bile vladne čete poražene. Izgubile so nad MH) mrtvih in nad 1.000 ujetnikov. I7porniki so zaplenili tudi mnogo vojne-ca materijala. Tudi na aragonski fronti so uporniške čete napredovale in so potisnile vladne čete za 10 km daleč nazaj. Uporniška letala so ponovno bombardirala Madrid. T« ž.ka letalska, bomba Je padla tudi na poslopje vojnega ministrstva in ga močno poškodovala. V tem ea^u se je mudil pri vojnem ministru tudi ministrski predsednik CabaHera. Soba v kateri se je nahajal, je bila skoraj popolnoma, razdejana, vendar pa se Oabal-leri po naključju ni nič zgodilo. Osvobodili so ga šele, kn so odstranili ruševine. Vs© pisarne so se morale iz poslopja vodnega ministrstva preseliti v druga poslopja. Madridska vlada vedno bolj resno razpravlja o tem, da hi zapustila Madrid in se preselila v Valencijo. Temu pa se slej ko prej upirajo skrajni levičarji, ki smatrajo, da bi se beg vlade tolmačil kot kapitulacija, kar bi moglo izzvati paniko in zmedo med vladnimi Četami. Zatrjuje se, da so nastali v vladi zaradi tega veliki spori. Nekateri ministri groze z ostavko, komunisti pa jim napovedujejo, da jih bodo v tem primera ubili. Ker so uporniki zasedli vsr važne prometne zveze, je začelo v Madridu primanjkovati živil. Občinska uprava je zaplenila vse zaloge in vsak dan sproti deli živila v malih obrokih. Posebno primanjkuje mesa, moke in zelenjave. Glavna hrana so ribe, ki jih pošiljajo iz Valencije. Tenerifa, 18. septembra. AA. Tukajšnji radio poroča, tla je general Franko poslal polkovniku Jague 20.000 vojakov ojačenja za napad na Madrid. General Molla je izjavil, da ima dovolj čet za prodiranje na severu od Madrida. Burgos, 18. septembra. AA. Havas: Uporniško le+alstvo je ponovno bombardiralo Madrid, posebno pa madridsko železniško postajo. Bombardiralo je tudi štab vladnih čet na severni fronti pri Madridu. Vladne čete podminirale Alcazar Madrid. IS. septembra. A A. Reut^r: Ker je uporniška posadk,** v Toledu odklonila, da bi se predala. &o vladni miličniki nadaljevali z napadi in s gradbo utrdb. Med tem ko pjdarji kopljejo rove in jarke, v katere sipi jejo eksplozivna sredstva, bombe in mane in so pri tem prišli že pod sredino Alcassfjs, uporniki obupno mečejo nanje bmnbe, granate m jih obstreljujejo s strojnicami, da hi jih prejmali. Toda z jarki so prišli že do pod sredino Al^azarja in eksplozijo pod njim je treba pričakovati vsak trenutek. Vladne Čete hitijo, ker hočejo preprečiti, da bi Toledu prišli na pomoč ui>orniki. Pomoč upornikom hi imela velik moralen odmev v vsej Španiji. Položaj To-leda jr zelo važen, ker se nahaja na križišču žel^/nie med Madridom in Alicantom ter med Madridom in Valencijo. Na drufrih frontah je položaj takorekoć nespremenjen. Na od>eku pri Talaveri, kjer so uporniki zbrali pPSje najboljše Čete .se bitka nadaljuje. Toda borba se vodi v glavnem v zraku med letali. Španska vlada podpira, z uspehom pokret arabskih voditeljev v Maroku, ki se hore proti generalu Franku. V hrjhih 80 km severno o*i Madrida je zapade! *nejr in je ?e!o mrzlo. Vlada je v Madrida objavila proglas na prebivalstvo, da naj prispeva topo perilo za vojaštvo. Sestavljena je bila nova kolona dobrovolj cev iz Francije prsi imenom -»pariška kolona*. Burgos. 18. septembra. A A. Tukaj se uradno objavlja, da je general Quiepo de I#lano imenovan za člana vrhovnega pveta narodne obrambe pri junti v Burgosu. Poročila vlade Madrid, 18. septembra. AA. Havas: Uradno poročilo vojnega ministrstva pravi med drupm: Na a rajonski fronti prodirajo vladne čete proti Teruelu. Predhodnice so prisJe na razdaljo treh kilometrov pred to mesto. Nedaleč od Monterja je. vladno topništvo prisililo dve uporni letati, da sta se morali predati, v Estramaduri so vladne Čete zavzele Vitre in niso pri tem naletele na no: ben odpor. Vladno IstsJstvo j> bombardira-lo uporniške oddelke pr*=d ?anto Molalo, kjer so se nasprotniki morali umakniti. V Franciji še vedno napet položaj Stavkovni pokret resno ogroža nadaljnji oteto] ljudske fronte Pariz. 18 septembra w. Pogajanja med delodajalci in delavri v tekstilni industriji v Lilleu. ki se vršijo pod vodstvom vlade, se se nadaljevala dopoldne in popoldne, sporazum pa še vedno ni bil dosežen. Notranji minister je odredil, naj se podajanja, če bo treba, nadaljujejo vso noč. Največje težko-če povzroča način volitev obratnih za upnikov v tvornieah. Delodajalci zahtevajo slej ko prej izpraznitev tvornic. Sele ko bosta ti dve vprašanji urejeni, hočejo pričeti podajanja zaradi mezd. Izjavljajo, da so pripravljeni povišati me7de na uro. dela vei pa se bojijo, da bi se število delovnih ur znižalo, zaradi česar zahtevajo desetod-•stotno zvijanje dosedanje povprečne tedenske plače. V Bfc Po*iiem na LotrinŠkern so pričeli stavkati delavri težke industrije in je približno 1(W> stavkujočih zasedlo tvornice. Stavka se bo najbrž*5 razširila tudi na ostale tvornice. V kraju Arneke pri Hazebrouku sr» brezposelni delavci zasedli mestno hišo, da izsilijo zvišanje podpore za brezposelne. Pariz. 18 septembra w. V T>yorm ie pričelo stavkati 1500 delavcev in delavk v tjvoirnici za umetno *»vilo RhodiasPta, ker je vodstvo tvornice odklonilo odpust neke delavke, kakor je zahtevalo delavstvo. Delavci imajo zaprte ravnatelje in inženjerje tvornice. Odgoditev kongresa fran- Pariz, 18. septembra AA. i>NB: IzvršiU ni odbor radikalne stranke se je sestal pod predsedstvom Daladiera in sklenil, da se kongres radikalne stranke odloži za 14 dni, to je na dan 22. oktobra. Odločitev je motivirana z nejasnim položajem. Pogajanja med delodajalci in delavci v tekstilni industriji v Lilleu niso privedla do sporazuma. Notranji minister Salengro je izjavil, da se bodo pogajanja najbrž nadaljevala celo noč. Sporazum v Lilleu Pariz, 18. septembra. AA. Havas: Dosežen je bil sporazum v tekstilni industriji v Lilleu in sicer na temelju povišanja plač za 6 odstotkov. Delavci pa so znatno popustili napram podjetnikom v vprašanju volitev delavskih zaupnikov v tovarni. Povratek predsednika vlade v Beograd Bratislava, 18. septembra. AA. Pri povrat ku v Jugoslavijo se je Češkoslovaška prisrčno in iskreno poslovila od predsednika jugo slovenske vlade dr. Milana Stojadino-viča. Na postajah so se zbirale množice ljudstva z zastopniki civilnih in vojaških obla štev. narodnih društev. Sokola in glasbe, ki so navdušeno vzklikali jugosloven-skerou ministrskemu predsedniku. V Bratislavi je di St o jadi novica pozdravil jugoslo-venski generalni konzul Kičevac z drugimi zastopniki oblastev. \V do madžarske meje sta spremljala predsednika vlade naš poslanik v Pragi dr. Protić in dr. Čermak. svetnik zunanjega ministrstva, kot posebni odposlance dr. Krofte. Iz Novega Zamka je predsednik vlade poslal prisrčne brzojavke dr. Hodži in dr. Krefti. Premeščeni učitelji Beograd, 18. septembra. AA. Z rešenjem prosvetnega ministra sta premeščena na lastno prošnjo učitelja Kavčič Dragotin iz Trebelnega, srez Krško, v Novo mesto in Jurčec. Tvan rz Sv. Katarine, srez Laško, v Birčno vas srez Novo mesto. Pojasnilo finančnega ministrstva Beograd, 18, septembra. A A. Proračunski oddelek finančnega ministrstva je izdal pojasnilo, da se odst. 3. čl. 2 pravilnika o načinu izplačila banovinskih trošarin nanaša tudi na orožni št vo kot nolnomočni del vojske in da zato vse nabavke za oroini-štvo v domovini in v tujini ne pridejo v poštev za plačevanje kakr>nih'knli samoupravnih dajatev, odnosno občinskih in banovinskih trošarin. Nova pogajanja z Nemčijo Beograd, 18. .septembra p. Zarad? raznih sporov, ki so nastali pri izvajanju trgovinskega sporazuma z Nemčijo, je naša vlada predlagala, naj bi se čimprej sestala mešana komisija, da prouči položai in odstrani nastale ovire pri medsebojni izmenjavi blaga. Ni še določeno, ali bo sestanek, ki bo po vsej priliki že v prvi polovici oktobra, v Beogradu ali v Berlinu. Po niirnbersktnn kongresu Kongresa narodno socialistične stranke se je udeležilo nad milijon ljudi Vurnberfc. \S. septembra AA. Nemške železnice so ph prevozu udeležencev mrod-no-sor.ialisfičnejra konjrresa doseg-le uprav nove rekorde. V Ntirnbersr so poleg" občinstva ki je prišlo z rednimi vlaki, prepelja le nad milijon ljudi. Prav toliko so jih odpeljale po kongresu. Ves promet se je izvršil brez vsakejra incidenta. Berlin. 18. septembra A A. Kancelar Hitler je imel včeraj pri svečanostih petega armadnegra zbora govor, v katerem je med drugim dejal, da nemška vojska izraža duha dabašnje nemške obnove. Loi / ii. 18. s^p^mbra A A • yd (leorge objavlja v »Dailv Kxj.ressu* članek o svojih vtisih B potovanja po Nemčiji. Pisec smatra, da je nemško ljudstvo pod Hitlerjevim vodstvom zopet našlo svojo srečo, siogo in za dovoljstvo in da nima nobenih imperiiaH-stičnih namenov. Atentat na DegreUa Bruselj, 18. septembra b. Na praznik »Mouche«. v ka-terem se je vozil vodja bei-pijskih reksistov Degrele s svojim poi^tic^ nim prijateljem WilIcmzom, je bil pri traju Ourges izvršen atentat. Neznanca so začeli z mosta streljati na parmk m metati nanj kamenje ter železne pre-cim je bil Degreltov nrijsitelj Willemz zs- in je moral iskati pomoči v bolnašnaci, «*j DegreUe nopoakodovaa. Nova italijanska križarka Neapeli. 18 <*:eotenit»ra A A V ladjedelnici Castel del Mare bodo 19. t. m. spustili v morje novo križarko »Eritrea«, ki je bila zgrajena s posebnim namenom za službo v tropskih krajih. Rumunski manevri Bukarešta. 18. septembra AA Vzacet= ku oktobra bodo v sevemozapadnem delu Bj mumije vatike vaja rumunske isjsirri Arabci zažgali petrolejsko napeljavo is Iraka Jeruzalem, 18. septembra n. Včerai *=o Arabci že enaintrideseti* poškodovali petrolejsko napeljavo iz Iraka proti Haifi. Petrolej, ki se je pri tem iztekel, so zaspati. Oblasti zaslodujejo storilca. Otvoritev zasedanja interparlamentarne konference za trgovino Svečana otvoritev zasedanja v Bukarešti Bukarešta, IS. septembra. AA. Snoči ob 17. uri so otvorili svečano sejo interparlamentarne konference za trgovino. V začetku seje sta predsednika rumunske narodne skupščine in senata imela krajša govora. Pozdravila sta navzoče delegate 20 držav s prav toplimi besedami in jim želeli dobrodošlico. Nato je pov/et besedo predsednik rumunske vlade Tatarescu. ki je v imenu Nj. Vel. kralja Karala otvoril svečano sejo z daljšim govorom in pozdravit navzoče delegate 20 dežel v imenu kraljevske vlade. Tatarescu je poudarjal, da bodo delegati naleteli v Romuniji ne le na tradicionalno prijateljstvo, marveč tudi na ugodno razpoloženje za razpravo. To tem bolj, ker smatrajo rumunski narod in vse njegove vlade konsolidacijo miru in mednarodno sodelovanje /a svojo politično osnovo Za konsolidacijo mirovne politike pa je prav tako potrebna konsolidacija gospodarskega miru. Če pa^ je res. da je mogoče doseči okrepitev rednega mednarodnega življenja samo s splošnim mirom, tedaj je tudi res, da morejo mirovno politiko ogražati samo gospodarski zagovorniki vojne. Ne smemo pozabiti, da je bila vojna industrija in trgovina vedno uvod v oboroženo vojno, prav tako kakor odpira brezposelnost mnogokrat pot do vojne. Vse te stvari so neprestana nevarnost /a konsolidacijo miru. Vidite, gospodje, zakaj je vaša naloga velika in zakaj je va:a vloga še pomembnejša. V tistem trenutku, ko boste to nalogo končali, boste morali nato vse storiti, da se bodo ti zaključki začeli izvajati s propagando v parla. k iu. tisku in pri vaših vla- dah. Ob koncu je vsem delegatom zaželeJ mnogo uspeha. Za Tatarescom so govorili voditelji belgijske, angleške, italijanske in česk<*slo\a-ške delegacije. Nazadnje je govoril predsednik jugoslovenskc skupščine St. Čirič. ki je v francoščini imel naslednji govor: »Srečen sem, d« se lahko v imenu jugo-sloven&kih delegatov zahvalim za tako pri srčne in tako ljubeznive besede g. pred sednika. Mi Jugoslaveni siuo prišli v to dr žavo ne samo kot politični prijatelji in za vezniki, ampak kot pravi bratje, ker mi iskreno ljubimo Rumunijo, kakor ljubimo iz vse svoje duše Nj. V. kraljico Marijo, ki je plemenita hči te lepe države. Te vzvišene vezi naših dinastij in prav tako vzvišene vezi krvi, ki smo jo skupaj prelivali v najtežjih prei/.kušnjah cele naše zgodovine, povdarjam gospe in gospodje, v vsej na%i preteklosti, so tesne in bodo najsigurnejši temelj, na katerem bomo zgradili našo skupnost v bodočnosti. V kruti borbi za obstanek sta oba naroda že dovolj trpela in zato ni ničesar, kar bi bilo bolj naravno kot je tisti ideal mednarodnega mini, ki ga hrepene vsi narodi in vse države. Pri zadnjem obisku našega ministrskega predsednika dr. Sto j adi novic a pri g. Tatarescu smo dali vsem vzgled takega ojačenega prijateljstva, ki se naj nasloni »a ojačene trgovinske odnosa je. Mislim, da vam v takih okoliščinah ni potrebno naglašati nagega toplega prijateljstva napram Rurouniji. Srečen sem, da vam lahko izrazim ljubezen do skupnega ideala z dvema besedama, ki sta tako sladki m ti dve besedi »ta: »Šatra j esca Romana!« Manjšinski kongres v ženevi Razpravljal je tudi o reformi Društva narodov Prihodnji kongres bo v Londonu Ženeva, 18. septembra. AA. Včeraj fte je končal 12. kongres manjšin, ki ga je otvoril predsednik dr. Vilfan. Prisostvovali so zastopniki 13 n}anj>iri>kih skupin v Evropi. Govoril je tudi dr. Be>ednjak, zastopnik jugoslovenske manjšine v Italiji. Zahteval je. da vse države prevjamejo mednarodne obveze v vprašanju manjšin. V navzočnosti odposlanca Društva narodov so na sklepni seji srpejeli dve resoluciji, prvo o življenjskih pravicah narodnostnih skupin v evropskih državah in drugo o reformah Društva narodov. Prva resolucija govori o nevarnostih, izvirajočih iz politike raznarodovanja ma-njšin, druga pa govori o ustano- vitvi posebnega odbora Društva narode*, ki bi moral proučevati manjšinske pritoske in o njih poročati stalnemu svetu DruMva narodov. Ista resolucija dolofta. da v primeru, če bi prišlo do reforme DN. sktipHtes DN povabi tudi zastopnike manjšin, da bodo imi podari svoie mnenje o reformi, t kolikor bi so reforma mogla nanašati s* manjšine. Predsednik manjšinske/ga kongT* »a di. Vilfan je apeliral na angleško javnost, da v bodoče vpošteva delovanje, ki ga vrši manjšinski kongres leta in leta, ker je po izjavi dr. Vilfana verjetno, da hm prihodnji kongres v T>ondonTi Veta 1937. Otrok zgorel na pasi Huda nesreča v Pamečah pri Slovenjgrad Slovenjgradec, 18. septembra, g. V Pa-mecah pri Slovenjgr.idcu se je. pripetila včeraj popoldn*1 nenavadna nesreča. Večja skupina otrok si je na paši zakurila in si pekla koruzo in krompir. Med njimi je bila tudi štiriletna Pnvla. hčerka posestnika Franca Hovnika. Dekle je po neprevidnosti prišlo preblizu ognja in se ji je vnela obleka. V hipu je bil otrok spremenjen v živo baklo. Ostali otroci so v strahu zbežali na vse strani in kli-ali ljudi na pomoč. Obupana Pavlica je l^v.ala proti domu. Njen oče je bil na delu na hl i/.nji njivi. Ko je na krik otrok pogledal, kaj se dogaja, je 7. grozo opazil, da je njegov najmlajši in naj- ljubši otrok ve* v ognju. Obupani <**#> Je planil k otroku in mu trgal gorečo obleko s telesa. Pri tem se je sam hudo opekel in se je tudi njemu vnela obleka. Na pomoč mu je priskočil še delavec Ferdo Oretoik ki je zavil najprej otroka v svoj suknji* in tako zadušil ogenj. Tudi on je dobil pn tem hude opeki me n^» obeh rokah. Nesreč nega otrok;« so hitro spravili v bolnioo v SloveDJprradec, vendar pa je bila vsaka pomoč zaman. Otrok je izdihnil kmahi po prevozu v ho]m>o v strasnih m u ka a. Tndi oče in omenjeni de'avee se zdravita v bolnici. Pevsko društvo „Hlahol" milijonski dedič Prasa, 18. septembra d. Praško pe-vsko društvo »Hlaho1", ki ie že opetovano z ve-* likim uspehom konr^rtiralo tudi v Ljubljani in ki ise prav sedaj nahaj? na koncertni turnej na Po!k=kem, je postalo dedič mili* jonskega imetja, V Pragi je umrl vladni svetnik .Findrirh Mahling. ki je bil vtse življenje navdušen pevec in dolga desetletja aktiven član »Hlahola*. V svoji oporoki j* imenoval društvo ^Hlaholz za svojega uni-verzalneg,2 dediča. Mahlingovo zapuščino cenijo na več kakor milijon češkoslovaških kron. Obvezna telesna vzgoja v Franciji Pariš, 18. septemlira. A A. Poučeni krogi pričakujejo, da bo vlada kmalu izdala zakon o obvezni telesni vzgoji mladine. Ta vzgoja bo obvezna od 14. leta do vstopa v vojaško službo. Rumunski prestolonaslednik bo študiral v Angliji Londss, 18. septembra Rumunski prestolonaslednik Mihael bo pričel proti kon* cu meseca v London. V Angliji bo ostal ne* kaj let zaradi študija. Verjetno j«, da ae bo vpisal t EtoĐ-cottege. Tudi svojo vojsiko vzgojo bo hranoM t As*s*L Nova nota angleške vlade London, 18. se.pt*wnbra. A A. lava*: Angleška vlada bo danes izročila vejeposlani-koin Francije. Belgije. Italije in Nemčaje noto o konferenci pet fokarn^kih držav. Zunanji minister Ed^n je imH včeraj veift posvetov z raznmri vnfcjfmn uradniki zuna njega ministrstva, ki so se vsi nanašali na to noto. Itanjanstko-poljski gospodarski sporazum Rim, 18. septembra b. Italijanski zu# nanji minister grof Ciano tn poljski po- slanifjc v Rirmi Alekaander Za vis za ter gospodarski svetnik v poljskem zunanjen ministrstvu Jan VVazelski so danes podpisali trgovinski in finančni sporazum med Italijo m Polako. Borzna poročila. INOZEMSKE BORZE Ctarih« IS. septembra. Beograd 7. —, Pariz 20.2075, London 15.5375, New York 306.875, Bruselj 5185, Milan 34.15, Amsterdam 206.35, Berlin 123.475, Dunaj 56.70, F**«a 12.686, Varšava 67.80, Bu- anm? »SLOVENSKI NAROD«, petek 1S. septembra 19». Ste' *f* Pred sklenitvijo pogodbe za tekstilce Daaes So trajala ves Saa — JvgsSeška ba)s te •krataje Ljubljana, 18» septembra Pogajanja aa ek*etutev kolektivne pogodbe med tekati Inim delavstvom in podjetnik i 10 bila prvič napovedana za 28. avgust, včeraj popoldne je pa končno prišlo do njih. Zastopniki delavstva in podjetij eo ee zbrali t knjižnici Zbornice za TOI ob 14. Pred' sedoval je inspektor dela inž. Baraga. Indu. etrijce bo zastopnM predsednik Zveze delodajalcev tekstilne stroke J. Kavčič. Mitrovič, ini. Burger, Horowiiz in dr. Golia. Delav* «ko zastopstvo tvori Centralni tarifni odbor za tekstilno delavstvo s tajniki strokovnih organizacij, zastopnika Delavske zbornice in obratni zaupniki iz posameznih tovarn. Včeraj Tout« trpel zaradi mrzlice, ki ga j« napadla, a je kljub temu vadržal. V sedmi etapi je prav tako smola doletela Abulnarja, ki se je do tu držal prav dobro, a je zaradi bolezni moral tudi on odnehati. £>a je napor vožnje bil silen, je dokaz, da bo konkurentje kar v skupinah odpadali in jih je bilo že okrog osme etape od 87 udeležencev ostalo le še nekaj nad 30. Prosinek (ki je komaj na letošnjem juniorskem državnem prvenstvu prešel iz juniorjev v glavno kategorijo) se je ČimdaJje bolj utrjeval in po osmi etapi dalje pokazal prave čudeže vztrajnosti. Zasedel je prva, druga in tretja mesta in je bil kos celo preizkušenemu Grgcu. Odlikoval se je ta fant posebno s posameznimi ubegi. Pri končnem rezultatu celotne krožne vožnje, katere zadnja etapa je bila v nedeljo na progi (Vrašov-Bukarešta 187 km) in ker je ostalo le še okrog 20 dirkačev v tekmovanju, sta se jugoslovenska konkurenta plasirala kot poedinca: Grgac na 2. mesto. Prosinek na 6. ; naši drŽavi pa sta hrabra kolesarja priborila 2. mesto. Za njuno vztrajno borbo na tej težki mednarodni kolesarski tekmi zasluzita res posebno pohvalo! Ker se je Grgac letos odpovedal amater-stvu, ga v nedeljo ne bomo videli na startu za glavno državno prvenstvo Ljubljana Zagreb, pač pa bo njegovo mesto zasedel Prosinek v katerem bodo vsi ostali udeleženci s Slovenci vred imeli v svoji sredi prav takega nevarnega konkurenta, kakor jim je bH večkratni državni prvak Grgac. Start tega prvenstva bo ob 7. uri zjutraj na Dolenjski cesti blizu mitnice. Iz Kočevja — Sokolsko društvo Kočevje je na zadnji seji tudi obravnavalo neosnovan napad na društvo, v katerem ga gotovo Časopisje dolžL, da so pri društvu včlanjeni tudi Nemci. Ugotovilo se je, da v sokolskem društvu Kočevje ni včlanjen noben Nemec ter da so te vesti nastale saradi nein-fonniranosti porooevaleev dotičnim časopisom. — Mestna občina Kočevje bo sostrala 3 odstotkov trolailui od vsakega para uvoženih tovarniških čevljev. Trošarina se bo računala od prodajne vrednosti Z ivedbo |e trošarine odpade istočasno UiUsiion. ki i se je odmerjala pri čevlju na teto vsakega kilograma no 5 Din. — Zs ■ šopi zevanje tajskega prosuta. Da se pospeši tujski promet in raibremeni naše gostualčatje. j« sklenil občinski odbor ukinitev 5 Din takse od gostov za ponoćni obisk gostita — Vojni urad bo doni! svoje prostora* Mestna občina bo dala za mestni vojni urad posebne uradne prostore v ii. nadstropju mestne bile. " ------------^^en siaww—^ Sadjarska razstava na Viču Vič, 18. septembra Marljiva podružnica Sadjarskega in vrt* narakega društva Ljubljana A i5 proslavi 10-letnico svojega obatoja od JO. do 27- t. m. z razstavo pod devizo >Razstava naših vrtove. Od skromnih početkov pred 10 leti ee je zbralo v podružnici nad 190 članov, ki vzorno goje »n vzdržujejo svoje vrtove v bivši občini Vič. Vsem prednjači eeveda Rožs na do'ina. kjer nekateri ljubitelji vrtov kar te-emu jejo med seboj gle Je ureditve vrta in njegovih nasadov. Naši marljivi sadjarji in vrtnarji so si ravno na pobudo podružni* ce nasadili na svojih vrtovih vse vrete žlahtnega sadja, zelenjave in cvetlic, kar je okras ličnim hišicam na Viču. V dokaz kako skrbno goje naši sadjarji sadno drevje, naj omenimo samo g. Franca Lukmana, ki je vzgoj«l krasno figovo drevo, kjer smo imeli priliko videti krasne sadove v zadnjih dveh letih. Poleg sadnega drevja lahko ob* čudujemo na naših vrtovih £e razne cvet'ice od zgodnjih pomladanskih eo poznih jesenskih krizantem. Vse to bodo razstavili naši sadjarji in vrtnarji na svoji razstavit ki bo v telovadnici narodne Soie na Viču. Da je viška podružnica dane«« na taki višini je zasluga požrtvovalnega odbora, ki mu stoji na čelu agilni predsednik vet. svetn. g. Pravdoelav Rebek. Podružnica je \riredila med letom več predavanj o pravilnem ob« delovanju sadnega vrta, ve-iko važnost pa je polagala tudi na Širjenje navodil za lini* Čevanie raznih sadnih škodljivcev itd. Kakor smo že omenili, bo razstava slovesno otvor jena v nedeljo 20. t. m. ob 9. Ono* zariamo na to prvo razstavo marljive viške podružnice vse občane in prijatelje narave, da z velik'm obiskom pokažejo svoje razumevanje in simpatije agilni podružnici za njena idealna in gospoda nsko-kuH urna sliemljenja. K otvoritvi razstave vljudno va« bimo tudi zastopnike oblasti in gospodarskih ustanov. LoSki RK. »i bo praznoval t nedeljo posebno slovesno e\ojo lOletnico. ima poleg navedenega za seboj tuai lepo vrsto uspelih prireditev. V nedeljo ob 11. priredi godba I. plan. polka na Mestnem trgu promenad ni koncert, ob *J0. pa bo v dvorani nove iole pe* etra akademija s sodelovanjem vojaškega orkestra, doklematorjev, govornikov in pev* skega zbora leskih Sokolov, ki bo sodeloval is prijaznosti. Na akademijo so povabljeni vsi predstavniki oblasti, druitveno članstvo, organizacije in seveda vsi, ki jim čut ljubeim do bližnjega ie ni docela zamrl. S celodnevno proslavo bo združena na. biralna akc ja. Ko ie pišemo o loškem RK. naj še pove« aio, da vodi društvo od vsega početka last. nlk fotografskega ateljeja g. Avgust BUz» nik. ki ima tudi največ zaslug, da se je društvo tako lepo razvilo. Naj bi mu bil »rečen vodnik tudi v bodoče! RK samemu pa želimo ob njegovem ubiletu Se mnogo čim lepSih in uspešnejših dni! Nevesto so mu vzeli Ljubljena, IS. septembra Dandanes se skoraj vsi otepamo nevest. Sicer nas pa neveste same najbolje poznajo, najbrž bolje kakor se po/namo sami. Zato ne smete vzeti preveč resno, da jih nimamo radi. Prav /a prav je dandanes prav toliko romantike na svetu, čeprav časi za njo niso baš najprimernejši, kolikor je je bilo za časa rokokoja. To bi se najlepše i/kazalo, če bi bili vsi tako nesrečni kakor nas junak Vprašanje je, ali bi bili vsi ženini srečni, če bi izgubili neveste tik pred medenimi meseci in bridkimi zakonskimi »slad kostmi«. Naš fant je sicer zelo srečen, vprav presrečen, kakor nalašč ustvarjen za ženina. Povrh vsega je hišni posestnik, dober dečko je, streže samo rožicam kot izvrsten vrtnar — za takšnim ženinom si dekleta ob-ližejo vse prste. Povrhu vseh teh vrlin je naš ženin še nepoboljšljiv idealist, ki vidi vedno vse v najlepših barvah ter ima tem večje srce čim manj ga je narava obdarila sicer. Kdo bi mu ne voščil sto sreč in Še eno povrhu? Toda največja tragika življenja je v tem, da sicer najbolj srečne ljudi povsem spravijo iz ravnotežja male katastrofe. Pomislite, kako ie bilo že vse lepo urejeno! Na oklicih sta bila že in vprav plavala sta v oblačkih čiste sreče visoko nad grdo stvarnostjo. Tako sta tudi »plavala« na sprehodu v Tivoliju, na semantični poti za Oekinovim gradom. In tu se začne tragedija. On je bil tako zamaknjen, da se prvi trenutek hi mogel niti zavesti. Nastopil je namreč tretji. Ns ljubimec. Sicsr na postaven tsat v uniformi, dober znanec neveste, ki jo Je policija Ugnala iz Ljubljane zs delj Časa Toda ptička je priletela nazaj in kmalu bi si spletla prijetno gnezdeče. Nenadno je torej dobila drugega spremljevalca in zavila sta na policijo. £* njima je sel, skoraj opotekajoč se od žalosti, ženin, LVjI^o je čakal, d* bi se nevesta vrnila iz »zakletega ^radu«. Srce mu je krvavelo, a neveste še \cdno ni. Sodobni trubadur hodi pod okni policije. I stavlja stražnike, pozveduje. Neveste pa ni. In zdaj recite, da ni simpatičen naš Junak — ve, preklicane neveste! Iz Škofje Loke —. Sodnikove Marjetice poslednji* pot. Obitelj Škofjeloškega sodnika p. Jos-pa černeta je zadel hud udarec. V sredo zjutraj je smrt ugrabila ljubečem staršem hčerko Marjetico, staro 14 mesecev, ljubko dekletce. K poslednjemu poOitku. med nebeške krilatce, so jo spremili v četrtek popoldne. Svojo malo ? sestrico^ so spremili na poslednji poti prijateljčki iz otroškega vrtca, v sprevodu so nosili mnojro belega cvetja, za pogrebom so pa šli tudi mnogi prijatelji uglednih staršev. Pogiebne molitve je opravil katehet g Vovk. potem pa je sprejela zemlja telesne ostanke deklice, ki ji ni bito dano, da bi bila s svojim veseljem in ljubeznijo razveseljevala dobre starše. Ugledni rodbini g. sodnika, ki ji je ostal sedaj sinko Peterček, izrekamo naše najgloblje sožalje. Marjetici t>t naj bo lahka zemljica. crnčit KOLEDAR !>.Tne*: Petek, 18. septembra katoličani: Jožef Kub. DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: teti* KLVO IDEAL: Bmsimnni KINO SLOGA; Ye*e!a vdova (Rirharo Tauber). KINO UNION; I<*ra ljubezni. Ob lfi., 10 1« in 21.15. Sil!Y evira in p!e.še ob 14.15. KINO MOSTE: Valček za tebe KINO KODKIJKVO; Kli<- pragozda. DE2URNE LEKARNE Dane«: Dr. Piccob, Tyr$eva c*»ta (V, Hočevar, CelTvska resla 62, Gartu*^ M115 uri- dodatek nov Foxov zvočni tednik. HALO ! HALO ! Danes in jutri ob 14.15 uri 2 uri smeha pri najnovejši reviji «»sks> ^s^ ••*.•• r* sssi »SILLY SVIRA IN PLE£E« — Enotne cene Din 4.30 na vseh KINO UNION tel« 22-21 prostorih. Z avtem v voz Godesič, 17. septembra. Na Godesiču, po kovačnici, tik glavne ceste se je pripetil včeraj popoldne škofjeloškemu tovornemu avtu, ki se je vračal iz Ljubljane, nevaren karambol. Avto je vozil v zmernem tempu proti domu, ko je iznenada privozil predenj s stranske poti voz kmeta Mihaela Bobnarja, ki je Sel po proso in sedel na le-stvini. šofer je takoj pritisnil na zavore, toda bilo je že prepozno, kajti avto je treščil v zadnji del voza, ki ga je kar spodneslo, dočim je zavozil avto na na-siprotni strani ceste v mehko njivo. Bobnar je odletel 2 voza naravnost pod konja, ki se sicer nt splašil, a je vendar zdelal gospodarja s kopiti po udih in na glavi, da je moral ponesrečenec v &kofjo Loko k zdravniku dr. Kocijančiču, še dobro, da je karambol končal brez hujšega. Avto je lahko nadaljeval voinjo, pa tudi voz sam ni preveč razdejan. Rdeči križ v škof ji Loki Skofja Loka, \~. septembra Morda so baš strahovite poplave v škofjeloškem okraju lota 1906 in naslednja le« ta pospešile, da je dobila &kofja Loka, in z njo ves okraj organizacijo RK, ki je sto* rila v desetih letih svojega obstoja za tr* peče in pomoči potrebne mnogo dobrega, pa čeprav za svoje samarijan^ko delo ni žela tistega priznanja, ki bi ga po vtej pravici za«Južiia. Kje je krivda? Na sreskem odboru RK prav gotovo ne, saj 6i njega člani od leta do leta prizadevajo pridobiti za ple; menite cilje najširše plasti ljudstva, a zaman. Poverjeništva in odbori po Selški in Poljanski dolini nikakor nočejo oživeti, pa tudi Škof j a Loka sama. ako hočemo govoriti odkrito, na RK rada pozabi. Ne toliko s Članarino, saj je organiziranih z vojaštvom __ častniki in podčastniki — ter uradni* štvom v RK okrog 250 članov, toda pri aktivnem delu ostaja le peščica nesebičnih delavcev. Ako je bik> v prvem desetletju kljub tem senčnim stranem storjenega mnogo dobrega V lajšanje splošnega gorja, kaže to na vztrajnost voditeljev RK doma in na razumevanje višjih druMvenih instanc, ki vedno težnjam škofjeloškega okraja skrbno prisluhnejo. Delo RK je bilo usmerjeno vsa leta predvsem na pridobivanje sredstev za ctje, ki se od njih odbor nikoli ni odmaknil niti za las. Poleg gotovine je bik) vsako leto razdelje* negs precej blsga, svoje najplemenitejše de* lo pa je napravila organizacija med popis« vami, ko je bilo razdeljenih med poplav-Ijence 120.000 Din* ne vštevši brezobrestnih posojil, ki so jih bili deležni posamezniki. Svetla točka društvenega dela je bil uspešno zaključen samarijsnski teta}, ki nam je dal vrsto iona in moi. o katerih upamo, ds bodo pridobljena znanja ne le koristno sporablja41, marveč da ostanejo tudi v bodo* če vnetf prijatelji RK. Novi samarijsnski te* osji, začetni in višji, za splošno izpopolni« tev in izobrazbo prebivalstva v pasivni obrambi bodo eflj naših nadaljnjih smotrov. Neznana utopljenka v Ljubljanici Stara |e 60 do 65 let, srednje rasti, osivelih las in brez zob Ljubljana, 18. septembra. Ljaujv » vzhodnem delu mesta in Most so še vedno pod vtisom skrivnostne smrti utopljenega cigana, ki so ga izvlekli Iz Ljubljanice na Kodeljevem, davi pa so našit v Ljubljanici truplo stare ženske. Ko so šli daVi ob 7. delavci v Mostah na delo, so opazili v bližini gostilne »Pri sed-micic v Ljubljanici, nekoUko pod sotočjem Gruberjevega prekopa, truplo starejše utopljenke. Delavec Fr. Herfort je izvlekel s pomočjo tovarišev truplo na breg, nakar je bila obveščena policija. Kmalu se je zbralo ob bregu mnogo ljudi, ki so še pod vtisom nedavno najdenega trupla cigana komentirali dogodek, ki pa seveda ni v nobeni zvezi z umorom na Kodeljevem. Mo-ščani niso prepoznali utopljenke in je skoraj zanesljivo, da ni iz Most in bližine. Policijska komisija je ugotovila, da je truplo ležalo v vodi samo nekaj ur ter se je ženska utopila zgodaj zjutraj ali ponoči. Ker ni bilo na truplu nobenih znakov nasi-lja» gre najbrž za samomor. Truplo je bilo najdeno pod izlivom Gruberjevega prekopa v Ljubljanico ter je najbrž priplavalo po prekopu. Ljubljanica v zgornjem toku je namreč skoraj povsem mirna, ker jo zadržuje močnejši tok Gruberjevega prekopa, zato ni mogla naplaviti trupla pod sotočjem. Razen tega je pa tudi tako plitva, da ne privlačuje samomorilcev. Utopljenka je od 60 do S5 let stara, srednje rasti, osivelih las in brez zob. Oblečena je bila v črno pleteno jopico in črno krilo. Na nogah je imela raztrgane nogavice brez čevljev, čevljev niso našli na bregu, kar je pač razumljivo, saj je truplo najbrž priplavalo po Gruberjevem prekopu. Identitete še niso mog-li ug-otoviti. Policija poziva vsakogar, ki bi kaj vedel o utopljenki, da ji javi. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Iz Trbovelj — Težka nesreča dveh železničarjev. Včeraj zjutraj je bila skupina tukajšnjih progovnih delavcev ^apoMena pri popravilu pio^e bli/u predeča me$-lio stran preko drujrepra tira. Prav v tistem času pa jt- privozil po drujrem tiru iz smeri Trbovelj osebo] v*ak. ki ga delavci, kateri so se umaknili na obi se kg za l."»0 Oin. Tudi jabolka in hruške so sedaj poceni. Za 2 Din s^ dobi kg najlepših, debelih jabolk ali hrušk. Mno STO je tudi češpelj, ki pa niso po.^ebno lepe in jih ponujajo kmetiee po l.!S0 do 2 Din za kg. Grozdje ima različno ceno in sicer od 3 slabše vrste do 6 najlepše vrste. Ven dar ga pa ljudje malo kupujejo, ker kupujejo sedaj večinoma le sadje za ukuhavanje. _ Športni dan DASk.a v Trbovljah bo 20. t. m. |»od pokroviteljstvom predsednika I>elavske zt>ornice Lojzeta Sedeja s slftdecim dnevnim redom: dopoldne ob 0. brzoturnir junioriev SK Trbovlje, Amater, Hrastnik. Retje in DASK. Zmagovalec prejme spominsko zastavico. Popoldne ob 13. uri brzoturnir prvih moMev Trbovbe, Amater, Rctje, Hrastnik in Radeče. Zmacjova^ee prejme kra&no bpominsko plaketo Ob 17. uri repre» zentanca del. klubov iz Ljubljane : Dafik. Po tekmi trgatev grozdja na vriu del doma na Tereziji. Igra delavska godba na pihala in sodeluje del. pevsko družtvo Vzajem* nost. Vljudno vabi odbor. DOBRO SE LEČI. Zdravnik sreča na cesti svojeira pacijen ta hn pravi: — Kaj ne veste, da sem vaša prepovedal piti pivo. pa zopet prihajate Iz krčme. — Saj ne pijem piva, goapoU doktor, lenv več žganje. štev.;»? '»SrOVENSRT KXROO«, pete*. 1* teptenbra tm Stran 3 DNEVNE VESTI — Župani in podicpani niso uradniki. Ministrski nvet je svoj (a* odredil, da se župani in podžupani vred 8% od njihovih odtegne vsem občinskim nameščencem * plač. Zupan sarajevske občine BiČapčič in podžupan Le&kovac sta ae pa pritožila na dvžavni svet z motivacijo, d* ta sklep ne niore vezati aaniu, ker nista ne uradnika ne nameščenca občine in kot taka nimata stalne plaev temveč samo honorar. Državni svet je n-uni pritožbi ugodil in izdal načelno odiočbo, da župani in podžupani niso uradntki in da se uin torej ne more odte* Z »vati od njihovih nagrad. — l-'en!k«o«ini za>arovan»em ▼ S1 oveni ji. Pripravljalni odbor druživa »a isKV.o >re-r.ikiovih« zavarovancev v Ljubljani je pre* jd od kr. banske uprave potrjena pra\ila. Ustanovni občni »bor društva se bo vršil v najkrajšem 6a*u. o čemer bodo zavarovanci potom dnevnikov obveščeni. Zavarovance vabimo, da v svojem 'asmeni interes ©u Ukoi prijavijo svoj pr stop k društvu na naslov pripravljalnega odbora v roke g. Ivana Jer^na, ravnatelja tvrdke »Slalkor-t v Ljubljaai Sladkorj- (telefonska it 1:606). Prijave za ustano\:ii občni *t>or se sprejemajo do vštetega *J0 t. m. — Pri* prav*ja!ni odbor. — Odbor sa narodno propeto Prosvetni minister je izdal pravilnik o organizaciji in delu odbora za narodno presveto, ki je bil ustanovljen pri prosvetnem ministrstvu za hitrejše in uspeinejle širjenje pismenosti zatiranje vkorenlnjenih grdih navad, zablod in predsodkov ter v evrho vsestranske vzgo* je in povzdige širokih ljudskih slojev V odhoni so prosvetni illllKufl. načelnika splošnega in oddelka za srednje Sole, pravni referent in šef odseka za narodno pro-sveto. Naloga odbora i« ustanavljati tečaj« za poglobitev in razširjenje v Šolah pridob. ljeneea zuanja. prirejati ljudska atedavaajs. o podobni izobrazbi, ustanavljati knjižnice in čitalnice ter skrbeti za napredek Gospodinjskih šol in tečajev. Vsako leto se bo na Vidov dan svečano praznoval praznik narods ne prosveto — Hr*at.-ki planinci nj Cetjskj koci. V a^deljo priredi Hrvatsko planinsko društvo »R-unolisU za svoje" č*ane skupen izlet k Celjski koti s povratkom v 1-asko. I Ljubljana jp navduftena! fi Tako inscenirane in zasedene Lehar-jeve operete M VESELA VDOVA 1 ni še nihče poprej videl! Stalno raz- E prodan? predstave! Ne zamudite in K ogrlejle si film oh 16.. 19.15 in 21.15 uri ■ , KINU SLOGI teL Z7-30 3 aKSilfiiflrlft *tYiTrfiMMi——^amfcia^M« Bnr/vi dela v Ljubljani iS e za takoj 5 t&arjOv in 10 zidarjev za Jesenice. 6 zidarjev za Ljubljano, 20 teiakc, ca * Soocf-Jffartul^ek, k!j t£s.vničarja 2A Ljubljano, 2 krojača za Banjo Luko. iisnisr-fm za Ljubljano In želez"livarja za Opa- Na oktohertest v Mtiiuhen z avtobus m potujemo prihodnji t de:: lnfor-macijt in prijave p;i tilniku v Ljubljani z< Nehotični om. ■ — PLinin«**-"e po 'ti.''«nWp 0*re*tnjera drjsSa SPD boio redno skrbovane do vklJuoDO 2S. septembra Od te^a dneva dalje .e zaprejo Ko ova ko~a na Rati-tovcu, Aleisaiidrov u:m. Vodnikova ko-fta na \ elern p:l.u in Ce-ka koča pod j G-intnvrem. Od 2S septembra do 30. ok- j • > i»do delno oskrbovane t. j. le ob ] tq in n deljah Orožnova koća na Čini Frsti. Cojzova I oča na Kcitrskem j I o bi koća na Kamniškem sedlu. Do I 5. oktobra bodo r dno oskrbovane koca j pel Tri g"! a v ki* jezerih Triglavski dem na Kredarici. Soodnia keča na Golici in ! * i Erjavčeva koča Slednja bo od 5 oktobra j dalie oskrbovana ob nedeljah in prazni- • k.h ter dan prej. Aljažev dona v Vratih J I e zapre 12. oktobra. Stanieeva koča bo j xaprta od 20. oktbra dalje- Roblekov j dom na Begunjžcici bo od 21. septembra dalje oskrbovan ob r.edeljah ta praznikih do nadaljnjega. Planinci hitite v jesensko naravo: Izleti so olajšani osobito vsled. tegra, ker še v?dno redno vo»jo izletniški vla-Naš dan*, ki pričane redno izhajati z oktobrom. List je namenjena mladini osnovne in vi^je narodne šole. Izhaja] bo m-~ečr»o do 5- maja, za junij pa prejmejo naročniki tri knjig*e. Mesečna naročnina za list in knjige je samo 1.50 Din. letno torej 13.50 Din. Glavni in odgovorni urednik je znani mladinski pisatelj šolski upravitelj j Adam Milkovič. že prva številaa s sliko j kralja Petra U. na uvodnem me;tu kaže, da bo mladina rada seirala po novem listu in da ga bo s pridom prebirala. J »Naš dan« toplo priporočamo. __ ObjaTa! I>ne 5 oktobra 1936 #e vrši pri direkciji drž. Železnic v Ljubljani (gradbeno ©dde'enje) n. i*vna ofertaa licitacija za različna dela povodom rekonst-ukcije des infekcijske naprave na stanici Zaiojj. Li* ciiacijeki pri pomodri «se dobijo od 20. t m. naprej pri direJcciji drž. železnic v Ljub* liani. Ljublianeki dvor. >oba 115. ob delavskih od 10 do 12. ure. — Ilustriran mladin V i roman. v samozaložbi je izšel v Zagrebu remaa Josipa Se laka >Gojko<» po vsem svetu sloveče opice-človeka. V tem iluatriranem romanu j? na pov:em naraven način prikazana metamorfoza opice Gojka v člo-voanti hrvatski in anglr4 veka. ki se je naučil citati in pisati, go-pa tudi nekaterih obrti itd. Knjiga je poučna in zabavna. Stane broširana 35» v platno vezana 45 Din in mt dobi v knjigarni Vasic, Zagreb. Zrmjevac 13. ali pa pri pisatelju Zagreb, Mosinsfeogm 21. — Vreme. Vremenska napoved pravit da bo oblačno, možnost padavin. Danes ponoči je nekoliko deževalo v Ljubljani. Včeraj je zcaaala najvišja temperatura v Sarajevu 25, v Skopi ju 34, v Splitu 22, v Zagrebu 21, v Beogradu 20, v Mariboru IS, v Ljubljani 18.5. Davi je Kazal barometer v Ljubljani 771.6 mm, temperatura je znašala 13. - — Bogat plen ribičev, v KaStelanakem zalivu so nalivili ribiči v noči od srede na četrtek 10 kvintalov tune. Ribe so tehtale po 70 do 100 kg, ene celo po 2 q. v splitski ribarnici so prodajali tune po 12 Din kilogram, ■■BB Danes ob 18.30 in 20.30 ■■ ■ Velezabavna, razkošna opereta: I VALČEK za TEBE I LOL1S GRAVEUR ■ tenorist najodličnejse kvalitete; | ČAMILA HORN si lepa in šarmantna; I Za smeh in razvedrilo pa skrbe: S HEINZ RtHMANN — ADELR fl SANDROCK — THEO LINGEN S Cene: Din 350. 4.50. 550 650. ■"^" KINO MOSTE ■■" _ Teklićeva tvornifa pogerels. V sredo ix>nor-; je nastal požar v Tealičevi tvornici niineraln-h vo*i v Sisku. To je eden narvečs jih požarov, kar jih pomnik>»v Sisku. Žara* di silne vročine je bila velika nevarnost-da pksp*otlira velik gazometer. stoječ 3il do 40 korakom orj tvornišk^b objektov, ki so Se iTf>reli. (iazometer je bil poln plina za po» iion tvorni."« ^tokla (ia$ilr»>ni se je pa po« prečilo obvarovati sja in preprečiti le več-o katastrof**. Požar je uničil v#»č dragocenih strojev. Gazom^ter *o v zadnjem hipu iz-prazniU in ua*. !H so ca neprestano polivali Ogenj je uuicl mnoso drai^h aparatov. 30 motorjev in več avtomobilov, poslopje je pa po;zoreN d.^ ta'. *?ik.->da is ni ugotovljena, golovo pa /na^a nad SsOOOiKM) Ni ?e tud: d^fjnano, kako ie požar nastal, vse pa kaže, da za je rvv/r^či! kratek >tii. __ Mrd oiranieni samomorilske mflodije xf je ustreli'. V znanem ngrekslMSl noč* Besj >ka!'i -Zagr^t^ka vi'a se ;e odigrala včeraj z»utiai krvava J.race<1iia. Cigan* *ika izodba ; > bai igrala znano pe-eni >Tuž-na nedelja £. ko je počtf strel. Ustrelil se je v g'avo nezaan invalid, baje Amerika-nec. __ 2a'ostnl konec lepe vehuuke. V VA eu se je v sredo ponoč zastrupila znana pustolovka Marija Balan Mod vojno se igrala vaino vio^o v rumun^k vohunski ?luž-bi proti avetroogr*k: vojski v Teme*varu. Po vojni se je vrn;La v svoje rojstno mesto -Tablanko zadnja !eta je na imela v Vrica gostilno, kier je zopet živela burno življe* j nje in se pecala tudi z izveduištvom Na^li >o jo v agvir.iji na grobu njenega očeta in jo prepeljali v bolnico, kjer je pa kmalu izdih-sila. — Požar un'cil ve* »portnih čolnov. I Včeraj zjutraj je pogorela v Šibeniku baraka ,>Krke<, ki je ostala zd%j skoraj brez inventarja Zgorelo je tudi vee nv.ih čolnov, škoda znaša nad 250.000 Din. "baraka je bila pa zavarovana za 200.000 Din. - — V borbi s tihotapci ustreljen. V selu Gjitrg^e,- dol pri Kačaniku je prišlo v si e cio pc.pckžTi' do 3pcpada raed; ormara finančne kontrole in arnavtskimi tihotapci tobaka. Med <^popadom je bil ubit preglednik imančae ko.itrole Ivan Čačič in težje ranjen pa en tihotapec. __ Jšmrc hreipošeloce,! natakarla pod tramvajem Prvi tramvajem v Beog.adu \e na?el v torek IrafrleiM sssrl brezposelni na, takar Drafoliab Orujidii. Kefta starka pri kateri |s bil t »sor-oto. pripoveduje, da ii |s ootoiil, da preživlja '.ežke ća>e. N'Lkolj ni mirHI, da bo po,*tal navaden natakar >n povrhu is brez ^;užbf» \*e torej kale, da e m »"ki»c:i pod tr;imvai Is Lf ttU]aae —1] SUrbss ssssaa je ie ve4s« ftirsksa. Zadnje tedne so eprsvili pod streho Se ne- kai stanovanjskih h«. Dve lepi stanovanjski tri nadstropni hiši je sezidajo podjetje etsvb. nika Iv. Briclja ob SlomSkevi in Kotnikovi ulici nasproti elektrarne. V obeh hiish, ki sis last stsvbniks Bricljs tn lessrskefts mojstrs Kavka, bo 12 večjih otsnovanj in še nekaj manjših. Kotni kova ulica je seda) še zagata. * jo bodo morali kmalu odpreti na Masarvkovo cesta ker so začeli ob nji tako velikopotezno zidati. —lj Ribji trg J« hil danes precej dobro založen z morskimi ribami, ki jih nase gospodinje najbolj cenijo, pač zato, ker so najcenejše, a kljub temu okusne. Vendar sdaj ni toliko blaga na ribjecm trgu kakor zimske mesece. Danes so prodajali girice po 12 Din. skuse po 20 do aa, ismoet in sardelioe po 16« hobotnice po 28 do 32, cipli po 32, tuna po 24 in morske ra'i in-sUtut«. Pouk bo v LJ'-iblja^i na Drža\-ri učiteljski soli _ moiki oddelek na Res-ljevi cesti. Ukovina znaša me fč.no 20 Din. Vpis od 25. IX naprej Nadaljnji podatki so razvidni iz rass-asa ra u-adii deski v vezi Zs'oraJ cori^njen'ga učiteljišča. Vabimo na pravočasni vpis. — . Vedela vdova« na filmskem platnu. Priljubljeno Lehar j evo > Veselo vdovo« dobro poznamo z gledališkega odra, kjer j* ž? marsikoga razve eljevala in razvedrila, toda nobeno gledališče bi ne moglo vprizeriti te ljubke operete s toli -'im sijajem in raakožjem kakor jo je ameriško filmsko podjetje v filmu, ki teče te dni v kinu Slogi, kjer se občinstvo tepe za vstopnice, že uvertura slavnega ; Ricbarda Tauberja je velika privlačnost, epereta sama pa ne potrebuje nobene I hvale in reklame, saj se .rama najbolj hvali. To* ka.r smo videli v gledališču, ni niti teaica krampih prizorov na filmskem platnu. I »KINO KODELJEVO*! TELEFON Sl-62 1 igra danes in jutri izredno zanimiv H in napet film I KLIC PRAGOZDA I po romanu JACKA LONDONA. | —lj Društvo .»Dflo in eksistencam v Ljubljani priredi 20. t. m. v prosterih restavracije Lloyd Sv. Petra c v Ljubljani članski sestanek v svrho dogovora m poročila o zopetni otvoritvi društvene kuhinjo in sklicanj.i izrednega občnega zbora. Zadeva je važna: Pridite vsi! Odbor. - — Priljubljena opereta »Valček za te« v kinu Moste. Kdor se hoče v teh težkih ča-in razvedriti in nasmejati rre v kino gledat in poslušat veeste operne. Med najboljše film-ske ope-ete spadi gotovo -Valče"< za te4 z Louis.n Ciraveurom in Camillo Horn v glavnih vlogah- Pole* sladke fiaabe odliku js U fUm tudi Upe vsebina; tako da bodo prijatelji kina Moste gotovo zopet zadovoljni. —lj 8tre'ska drsiisa r M poljani ob veftč a svoje člane in vse prijatelje strelskega pokreta, da je letošnje ostro streljanje na vo. jaikem strelišču končano. V kratkem se prične sobno streljanje, čas in kraj bomo se objavili. —lj Vsak dan prometna ne>rera. Skoraj ne mine dan. da bi se ne pripetila v Ljub* ljani vsaj po ena prometna nesreča. K *re-či pa so vse lažje, čeprav se morajo žrtve zateči v bo-nioo. Včeraj ee je dijak B. Mr» bar iz Ljubljane peljal s kolesom po Poljanski cesti Ko je hotel zaviti na križišču Stroscm ■ ver je ve uUce, je privozi] naglo proti njemu neki avtomobil in *« zaletel v zadnji del kolesa Kolesar ie obležal s po* škodbamj po Životu, glavi In roki. Iz Ptuja — V rabi Martin na zadnji poti. Poročali amo že, da se je pretekli teden smrtno nevarno ponesreči z motorjem tukajšnji trgovec g. Martin V"rabi. Pri padcu je za-dobil komaj vidno rano na glavi in je bil takoj prepeljan v ptujsko bolnico. Zdravniki so si vneto prizadevali, da ohranijo g. Vra-bla pri življenju, ki je ležal skoraj v. s teden nezavesten. Nastopila je krvavitev možganov in ni bilo več rešitve. Poškodbi je podlegel ter smo ga v sredo ob veliki udeležbi pogreb-.ev iz mesta in dežele opremili k zadnjemu počitku. Pokojni, ki je bil star komaj 47 let. zapušča vdovo in dva otroka. — Vlom. V s-redo ponoči so neznani vlomilci obiskali trgovino Starašina v Maj-sperku. ter odnesli več špecerijskega in ma-nufakturnega blaga v vrednosti nad 3.(KX) dinarjev. Orožniki zasledujejo vlomilce. — Športni dan v Ptuju. V nedeljo so se vršile v Ptuju velike motorne dirke, ki jih je priredil tukajšnji športni k!uh »Drava* na fi km dolgi progi od $▼. Urbana do Ptuja. Tehnično vodstvo je bilo v rokah funkcionarjev M. K. Pohorja. Prireditev ?.e je vr.-iia pod pokroviteljstvom me^n^ga župana g. dr. Remca. Ptuj je bil ta dan živahen, ker je vladalo za dirko veliko zanimanj* V kategoriji do SM sem je zmagal Martin riaj.iok 3:"3. v kite^r-riji od 250 do S.V Zsrur Ivo "M. Pohorje) 3:3i?. v k Trezori ji od f»r.O do 500 ecm Sušnik Alojz (MK i Ljubij-inai. v kategoriji od 5^*0 do 1006 OOBl Avgust >pat <^K Drava) in v k.v*..-o-riji juniorjev istlrtlkfl Spat Avgus*. Po sm> tOCiklistiČBO) dirkah se je vriOs na iOTi-SCS 8K Drave. nojrom^Tna tekma med re- 1 zervo SK Radkersburir z rezervo Prave, ki je končala z rezultatom 1 : 1. prvo moštvo Drave pa je s fi : 0 zmagnlo fted feeti iz Av>t-ije. Zielei se je vrši"; v _•»> ini Zupančič prijateljski družabni »porrni več* r, na katerem je bilo izrečenih več napitnic in tudi razbeljene nagrade me»i zmagovalce. Od me = fneffa predsetlnika *lr. Remca darovani pokal je prejel *r. Tvarj Žgur MK Poho^je^. Dalje so preje'i srebrne pokale. darovane od ?K Drave gg. Spat Avgu?t SK Drava^ Alojz Sušnik Iz Lj ibljane, Mar-rin Oajšek iz Maribora. H. Spat je prejel tu- j di s'-ehrni pokal, ki za {c darovala tvrdka »>*afta proizvM« v Zagrebu. Za res lepo športno prireditev ?re topla zahvaia našemu a^Oaease športnemu klubu »Dravac, predvif^rn pa g. Sfatu. ki je en.el aranžma V rok.ih. — Zločin ali samomor? Za skrivnostno smrt ženske, ki jo je pripeljal pred dnevi neki voznik v ptujsko bolajso, katere sprejeaj pa so odklonili, k^r je biln že mrtva, v'^drj v Ptuju ?e vedno veliko zanimanje. Z ob-lukcijo. ki sta jo izvršiln sreski sanitetni referent o>. Vrečke in mestni fizik g", dr. Prumen j° B^otovljeoa, ^a je ženska, kamere identiteto so ujrotov'li in ?re za 4o'etno Marijo Novakovo iz Pršetin-^ev, umrla za zastrupitvijo. Treba bo se u^o*o-iH, sli je bil storjen zločin, ali pa je pokojna sa-ma zavžila sttnp. Razširile so se zovorke. da je pokojna često zavživala atienik. na dru«ri strani pa se zopet trdi, da je imela pri sebi večji znesek denarji, katerega pa nTso našli. Po«lrobni"jšr» pojns- >ila bi zamog'el podati le voznik, ki je po- kojno pripeljal ▼ Ptuj in ta nJim erotni-ttvo tudi poizveduje. — Konj ga je brcnil. Posestnik Ivan Gomil iek Iz Gomile je gnal te dni svojega konja na pašo. Konj ga j« nenadoma brcnil v desno nogo tako močno, da mu je zlomil kost. Ponesrečenca so prepeljali v bolnico. Iz Celja —c 15 let ječe za umor nezveate ljubice. Pred velikim senatom okrožnega sodiaća v Celju se je zagovarjal v sredo 23-letni posestnikov šio. Alojz Debelak s Knzanvrha pri Sv. Petru pod Sv. gorami, ker je 2S. julija zvečer v vinogradu posestnika Franca Polaka na Krizanvrhu z lovsko puako ustrelil svojo nezveato ljubico, Polakovo 17-letno hčerko Kristino. Debelak je bil zaradi umora po zrelem prevdarku obsojen na 15 let robije in na trajno izgubo častnih pravic. —c V radio termalnem kopališča v Laškem imajo odslej državni in banovinski uslužbenci ugodnosti pri kopeiih. V sezoni, t. j. v juliju in avgustu, plačajo za kopeli v bazenu samo 50 in v kabinah 75 odstotkov cele pristojbine, izven sezone pa v bazenu in kabinah 50 odstotkov. —c Napad in dve nesreči. V torek je neki moški v Letušu napadel 38-letnega gostilničarja Franca Omladiča iz Letuša in ga zabodel z nožem v levo roko. Istega dne je padla 56-letna posestmea Helena Breznikarjeva od Sv. Magdalene pri &t. Pavlu pri Preboldu s kozolca in i( zlomila levo nego v stegnu. V ponedeljek je padla 15-letna posestnikova hčerka Milka Antle-jeva iz Rodrišne vasi pri Grobelnem na koso in si prerezala k te na levi nogi. Poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici. —c V celjski bolnici je umrl v ponedeljek 68- letni občinski revež Franc Kalander od Sv. Pankraca pri Grižah. —c Atletlk : Celje. V nedeljo ob 16. se ! bo pričela na nogometnem igrišču pri »Skalni kletic podsavezna prvenstvena I tekma med celjskim: Atletiki in SK Ce-! ljem. Ker bo to prva prvenstvena tekma v Celju v jesenski sezoni in bosta kot pr vi par nastopila stara ceJiska tekmeca, kr sta sedaj v dobri formi, bo tekma gotove zelo zanimiva in napeta. Pričakujemo pa da bo tekma tudi fair in da se bo občinstvo obnašalo športno. —c Opozorilo čebelarjem. Cer * 'sks podružnica v Celju bo priredila v " 'Jeljo 20. t. m. ob 14.30 pri čebelnjaku g. Ge-berš^ka na Lavi predavanje o pravilnem vzimenju čebel. ■ —c Napravo Mirih grobnic na me?tnem po'Pr; fgjmoštruc Sv. Petra na« sip 5 sprejme abonente na do* bro in ceneno hrano. 3416 oO TISOČ DIN prisoji!* rabimo za dobo 2 lsi proti vknjižb5 na sigurno po* pastvo Placa m-> dobre obresti. Topojiicu dan>o hrano do vrnitve posojila. Pismene ponudbe na upravo Usta *Brez rizika t 2447 Pri pokvanenem in preobteženem želodcu pr» zgsgi, pri začetnem TVORU v želodcu Vam pomaga SALVACID Dobiva se v vien aootckas____ DBVA ZA EURJAVO kratko žagani, lepi, suhi bukovi odpadki se dobijo poceni pri Lavrenci? & Co.. Vo?njakova It Te! 23—74________________ MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo is veliko v lekarni dr. G. P i se sli, Ljubljana, nasnroti »Nebotičnikac. t nobenim drugln . ittanuilm sredstvom ! os cnorete doseči ena nega oćlnka, t»kor t časopisnim jgtaMeaa čigaj deK»Krog je oe> omejen. Caaopis pride v vsako hJfto to govon dnevno đeaettisocen: CJtatHjev Redno ojto iseie v velikem xtt življenje in smrt: ali Ogrin ali orožnik Planjšek. OGRIN KOT ATENTATOR Ogrinov kazenski list priča, da je Ogrin nevaren človek. Presedel ie že več težkih kazni in tudi že robijo. Ogrin je znan ▼ kriminalu kot atentator na učitelja Ein-spielerja v Dolu. Nekega dne 1. 1953 je eksplodiral smodnik in ekrazit v učiteljevem stanovanju na Dolu. Po srečnem naključju je ostal učitelj pri življenju. Razstreli ivo je pa razneslo vso opravo in razdejalo sobo. Atentator je bil __ Ogrin. Maščeval se je nad učiteljem. Tedaj je bil obsojen na tri leta robije. Zaradi tega atentata je pozneje padlo tudi nedolžno človeško življenje. Straža v učiteljevem stanovanju je ponoči ustrelila nedolžnega človeka, misleč* da je zopet prišel artentator. SODBA Občina v Dolu je zapisala v Ogrinovem listu o glasu, da je Ogrin na zelo slabem glasu Od mladih let je pokvarjen in — sposoben za vsak zločin. Vsi se ga boje, ker je maščevalen. Mali senat je razsodil, da je Ogrin kriv in ga je obsodil zaradi tatvine, ki jo je sam priznal, zaradi nakupa ukradene harmonike in zaradi napada na orožnike na skupno kazen 1 leto in 2 meseca strogega zapora. Kazen je Ogrin sprejel. Vštet mu bo tudi preiskovalni zapor, častne državljanske pravice pa izgubi za 4 leda. Ogrina sta kaznjenca spet odnesla v jetnišnico. Med potjo ga je njegov brat založil s cigaretami in grozdjem. Ogrin se je smehljal. V jetnisnici se bo pozdravi«!, preden mu bo potekla nov in sicer: 4 člani (Mokronog:. Trebnje. Žužemberk) v viš. odd., 33 članov (Mokronog. Št. Lovrenc. St Janž. Št Rupert, Trebnje in Žužemberk ) v niž. odd., 16 članic (Mokronog-, št. Janž. Trebnje in Žužemberk). V višjem oddelku je bil I. br. Serpan Janez iz Trebnjega s 641.5 točk je 91.6", IT. br. Kisel Franc iz Žužemberka z 253 je 36.14~r. ITI. br. Renko Julij iz Mokronoga 7. 173 je 24, 71» V V nižjem oddelku so tekmovale 4 vrste, ki so dosegle: 1. Št. Janž I 2523 točkami oz 72 08*.. II. Trebnje z 2422 točkami oz. 69.20". ITI. Mokronog z 2203 točkami oz 62.90* •. IV. Žužemberk z 1749 točkami oz. 52.80". Kot posamezniki so dosegli: I. br. Kohal Branko. Trebnje — 598 oz. 99 66"» IT. br. Zobec Srečko, št. Janž — 585 oz 97.50', ITT. br. Mišic Franc Mokronog 573 oz. 95.50". Članice so tekmovale vse v nižierii oddelku; T. Žužemberk - 2192 točk oz. K2.60*.. II. št. Janž — 1971 točk oz, 56 30^. Med posameznicami: I. s. Jerše VI a da, Žužemberk — 490 točk oz. 81 *^6" TT s. Kisel Mira, Žužemberk IS-^ točk oz. 80 88%, ITI. s. Giovancti Ema št Janž — 455 točk oz. 75.83". V prostih panogah so bili doseženi tile uspehi: V višjem oddelku br. Srpan Janoz (Trebnje) tek 100 m 12 sek.. skok v vš. 1.55 m (izven konkurence 1.61 m), skok v dali : 5.21 m. krogla (ohoročno) 19.21 m. disk: 28 50 m. kopje : 35.75 m. V nižjem oddelku (članov*: Tek na 100 m: 13 sek.. br. Zobec Srečko (št. Janž) in br Tomat Alfonz (Trebnie). skop v vis. : 1.46 m, br. Mišic Franc (Mo- kronog*. skok v dalj. :5 m, br. Zobec Srečko (št. Janž), krogla (oberoč.) : 17,61 m, br. Penca Marko (Mokronog), kopje : 31.55 m. br. Mišic France (Mokronog), članice (n. odd.) pa so dosegle: met žogice : 33.88 m. s. šprajc Meri (Žužemberk), tek na 60 m : 9.8 sek . s. Hotko Ljubo (Žužemberk) kopje : 16.87 m s. Kisel Mira (Žužemberk). Po 13. uri so se pričele na trgu glavne Bkušnje za nastop nakar se je ob !v15..uri formirala sokolska povorka, ki je krenila no trgu. toplo pozdravljena od žužember-čanov. Po vrnitvi povorke na teIovad;sče je Sokolstvo izvršilo pozdrav državni zastavi, nakar je pozdravil goste br. Smrke. Pozdrave je izročil nato župni starosta br. dr. Tvan Vasic, nekaj soknlsk'h besed pa je naslovil kapetan br Andrej Glušič. a okr. nač. br. Tratar ie razglasil uspehe dopoldanskih tekem. Sledil je nastop vseh te'.ov. oddelkov, ki ga ie metoma motil rahel dež. Udeležba je b^a prav lepa iz vseh edinic Mirenskejra okrožja iz Novega mesta, Stične ter Kočevia. Prijazna sokolska zabava, pri kateri e erala novomeška mestna godba I* ZTkluičila lepo sokolsko slavio. Oh prilik' ?Wn ip druStvo Žužemberk prirerlilo I. dru*t«*epo razstavo ženskih ročnih del. ki so jo pripravile marljive sestre. Gostovanje Vtčanov v Kamniku Sokolski gledališki oder Ljubljana - Vič, ki je v n;i>om mestu že znan in je letos že drugir* gostoval na odru kamniške Čitalnica M.un Y v soboto zvečer in v nedeljo po-poldne nudi! lop kulturen užitpk. V režiji tataaHraaagi rcv.'P-rja Staneta Severja so rprizorfli viški ^okolski igralci Kreftove »Celjska grofe«, dramo iz življenja srednjeveških fevdalcev, katerim so tolmačili naši predniki Delo je izredno močno in je doživelo tudi pir nas v Kamniku popoln uspeh —— i ii »e najpoda. Kraljica ie tanja-vila, da Ho kmaln predložen parlament« osrrotek zakona o pode Krvi mzooeznsLega državljanstva bodočemu princu soprogo m oonutek parlamentrje odobritve zakona, ki bo sklenjen najbrž v jamiarra. Tudi aiceT je bil preetofcra govor manj pesimističen, kakor zadnja leta. Kraljica ie v svojem govoru ugotovila zboljšanje gospodamkejja položaja, čapaav je x*enkrat še neznatno. V znnanji pofiđrj bo Nmaernaka nadaljevala svojo pot nevtralnosti demokratične države. V notranji poRttki upa kraljica na teano sodelovanje vlade in parlamenta v dela za skupne državne interese. Sedma žrtev kalifor-nijslcega Kiirtena Bolicija v San Dfcegu v Kaliforniji »ifie ricrtvnostnega zločinca, ki noai po pravici trne kalifornijskega Kurtena. V pokopaJišon Le JoUa pri Son Oiegu so našli mrtvo 3S letno hčer znanega bogataša m *ociiaJno delavko ameriške YMTJA Rjuth Muirovo. S starši jo Wla na počitnicah m nekega dne te šla po večerji na fzprebod k moriu. od koder ae ni vrniJa. Zjutraj so jo našli rta —M obaH z razbito glavo. To je od ja-croarja lanskega leta že sedma žrtev očrvid-no istega zločinca in kopališče I a Joll* je postalo zaradi teti zaočinov nevaren kraj. Prej tako priljubljeni večerni izprehodi ob morski obafi so prenehali Ljudje se na čutijo vee varne pred krvoločtwm zločincem. Vse žrtve so bfle ženske. Lani v januarju je bila umorjena 10 letna VtrgirHa Rrook-sova. Tu65 ona je bna s starši na počitnicah, pa se je nekega dne zakasni'a pri igri na obali. Nji sta sledili dve domači dekleti Čfetrta žrtev je bila 22 letna letovi ^čarka Hazel Bradso.owova, ki jo je morilec 17 krat zabodel. Potem je bil nekaj tednov mir. Komaj se je pa poleglo razburjenje, je sledil nov umor. Prnoriena je bila 16 letna mehiška lepotica Oelia Potova. T-etos v juliju so pa našli v parku nago truplo 17 letne Luise Teuberjeve, ki jo je morilec zadavil. V vseh primerih si je policija zaman prizadevala izslediti morilca, £ele pri zadnjem umoru so našli znake, ki bodo morda pomagali pojasniti zagonetne zločine, V skrčeni roki mrtve Rut h M-utrove »o našli snu kostanjevih las, ki mu jih je nesrečna žt-tev najbrž v smrtnem boju izpulila. Za njenimi nohti so pa našli sledove krvi tn kože Morilec ima torej opraskan obraz in tako ga bodo lahko izsledili. III t __ | _. i mu m hi i Ml I —a—— EMILE GABORIAU ti ZHK0NSKI IN C I U NEZAKONSKI a? 1 II ROMAN. Čim se je poslovil od sodnika, se je Tabaret znova zatopil v svoje misli. 2e petič je ponavl al besede vdove Lerougeeve, kakor jih je slišal iz ust zaslišane miekarice: Ce bi hotela več denarja, bi ga dobila. — To je vse, — je mrmra! sam pri sebi. — Vdova Lerougeeva je imela važno tajno, bogati in visoko stoječi ljude so jo pa hoteli prikriti. Ta tajna je bila njhovo premoženje- Izvabljala je od njih denar, najbrž je to zlorabljala in zato so lo odstranili. Kakšna je bila ta taiaia in kako ie prišla vdova do nie? Ko je bila še mlada, je najbrž služila v Tx>-gati hiši. Tam je kaj slišala ali videla. Ah, gotovo bo imela tu prste vmes ženska. Ali bi bila pomagala svoji gospodarici pri ljubavnih pustolovščinah? Zakaj pa ne? V tem primeru postane zadeva^ boli zapletena. Ne pojde več za to, da najdemo ženo, temveč bo treba najti tudi njenega ljubčka. kajti zločin je storil on. To bo visok gospod, če se ne motim Navaden zemljan bi najel morilca. Ta se pa oi ustrašil ničesar, zločin ie storil sam in tako se je izognil izdajstvu ali pa neumnosti svojega sokrivca. To mora biti pretkam falot, poln poguma in hladno- krvnosti, kajti zločin Je bil storjen tako previdno, da ni zapustil nobenih zanesljivih sledov. — Ta dečko ni zapustil za seboj ničesar, kar bi ga moglo resno kompromitirati. Da ni bilo mene, bi bil Gevrol zgreši! pravo pot, ker ee mislil, da gre za tatvino. K sreči sem prišel fcia jaz. Toda ne. — je nadaljeval Tabaret, — tudi to še ni točno, bita je moralo še nekaj hujšega, nego ljubavna pustolovščina. Zakonolomstvo! Cas to zabriše •.. Oče Tabaret je prišel tako med samogovorom do doma. Pri oknu sedeči hišnik ga je zagledal pod plinsko svetilko. — Ah. gospodar s? vrača, — je denal. — Zdi se, da ga njegova princesa noooj n; hotela, — je pripomnila hišnica. Zbegan ie še boli kakor navadno. — Da ga le sram rti. — je dega! hišnik. — Zato tako propada. Te njegove lepotice ga bodo pošteno zdelale. Nekega lepega dne ga bomo morali vtakniti v prislni >opič in odpeljati v umobolnico. — Le poglei ga, — mu .toii Dred novim odkritjem, se mu je roka z žlico ustavila sredi poti. Meša se mu že, — je pomislila služkhra. — Oh, kakšen pogled ima! Da le more tako živeti. Potrepljala ga je po rami in mu zakričala v uho, kakor da je gluh: — Kaj ne boste jedli? Kaj niste lačni — Da, da, — je zamrmral in zamahnil z roko, kakor da se hoče zavarovati pred tem glasom, ki mu je zvenel v ušesih. — jed mi diši, sai sem bil že od ranega jutra primoran ... Umolknil je široko odprtih ust in v praznino zro-Čšh oči. —Bili ste primorani? ... — Gromska strela! — je vzkliknil in dvignil proti stropu stisnjene pesti. — Gromska strela, jo že imam! Njegova kretnja je bila tako nagla, da se je gospodinja prestrašila in odskočila na drugi konec jedilnice k vratom- — Da, — je nadaljeval, — tu mora biti vmes otrok. Manetta Je brž pristopila: ■— Otrok? — je vprašala presenečeno. Toda Tabaret je opazil, da ga služkinja posluša — Ah, tako, — je dejal jezno, — kaj pa delat« tu? Kako ari drznete priti in loviti besede, ki mi slučajno uhaao iz ust? Rndi-te tako prijazni in vrnite se v kuhinjo in ne prikažite se mi. dokler vas ne pokličem. Zdaj pa že nori, — je pomislila Manetta in brž odšla v kuhinjo. Oče Tabaret se je zopet pomiril. Požiral je polne žlice juhe, zdaj že hladne, pri tem je pa mrmral nekai nerazumljivega. Udaril ie na zvonec, ležeč pred njim. Prišla ie sJužkrrja- — Prinesite mi pečenko, potem me pa pustite samega, — le naročil. — Da, — je nadaljeval in se lotil pečenke, — da, tu mora biti vmes otrok. Takole bo ta stvar: Vdova Lerougeeva je v službi zelo bogate dame. Njen mož, najbrž mornar, je kremi na dolgo potovanje. Žena, ki ima ljubčka, je zanosila. Svojo skrivnost zaupa vdovi Lerougeevi in z rtieno pomočjo skrivaj porodi. Znova je pozvonil. — Manetta, prinesite mi še kompot, potem se pa izgubite. — Tak gospod nd vreden tako dobre kuharice, — je pomislila Manetta. — Bil bi v hudi zadregi. Če bi kdo vprašal kajj je imel za večerjo ali ce4o, kad ta hip je. Bil je hruškov kompot Urejuj« Joatp ghrpanMft. — Za »Narodno Uafcorno« Fran Jaaartoft. — fla oprava la faaerataf dal Bata Oton ChrUrtof, — Val v Izubijam.