18?. Številka. V Ljubljani, i petek 19. avgusta I9Z1. LIV. leto SLOVENSKI Hhm\m vsak dan popoldaa Isvassaai nsdeljs ta praaalaa. lataratl t Prostor 1 mlm X 54 mlrn za male oglase do 11 mjm višine 1 K, >d 30 mlm višine dalje kupčijaki in uradni oglasi 1 mlm K 2-—, notice, joslano, preklici, izjave in reklame 1 mlm K 3*—. Poroke, zaroke SO K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2»—. Pri večjih naročilih popust. Vprašanjem glede inseratov nal se prilogi znamka za odgovor. tpravaiarvo „ilov. Naroda«' ln „ffaradaa Tlskaraa" Snanava ulica 4t. 59 pritlično. — Telefon it 304. „Siataaaal i irad1 valja v LlaMJaat la a« paall i v Jagas) w |1: eloletno napre pl* i • K 300* — ■olletno .... . • „ 150*— 3 mesečno. . . . . „ 75* 1 „ . .... 25 Pn morebitnem poviSanja se tma dal)3a naročnina doplačati. Novi naročniki na; nošijeio v prvič naročnino veJno rT"" po nakaznici. Na sama pismena naroJil* brez poslatve denaria s *emo ozirati. V laoaaaaatva i celoletno ...... K-i polletno.......„240- - t meeečtio.......,120'— ........- 40 - Oradmiatvo „Siov. Naroda*« KnaHova nlioa st i, I* nadatropia Tslsfon itev. 14. Dc; v~ aprefema la podpisana in zadostno Iranko v asia. aat> Rokopisov no vratnu Posamezna itevilka veli« K 1*20 Poitnlna platana v gotovini. Vprašanje Štajerskih mej. Caueant con- sulcs 5 Oni krogi, ki žive v Avstriji v praktičnih poklicih, v kupčiji in in* dustriji, se za politiko malo zani* maj o. Dnevno delo in lov za zasluži kom jih precej absorbira. Spoprija* znili so se z novim položajem, sku* fcajo se prilagoditi kar najbolj no vim prilikam in urediti novim potre* bam primerno svoje trgovanje. Njih želja je, da bi mogli delati, nabavlja* ti in prodajati ob najmanjših ovirah in zaprekah. Žele si gladkega pro= meta, ki naj ga kar najmanj za* držujejo granične omejitve. V raz» govoru z državljani nacionalnih dr* žav poudarjajo pri vsaki priliki po* trebo, da se ugladi osebni in blagov* ni promet, potrebo dobre soseščine, potrebo obojestranskega spoštova* nja in ugodno urejenega trgovanja. Prav tajco govore oficialni zastopnic ki in reprezentantje njih gospodar* skih zastopstev. Priznati se mora, da je v teh zatrjevanjih mnogo odkri* tosrčnega mišljenja in iskrenega prepričanja* So pa tudi ljudje drugega mi* šljenja. Močne, nemirne sile so na delu, ki skrbe trajno za vznemirje* nje, ki vzdržujejo stari sovražni duh in osvoje valno propagando. V Avstriji je inteligenca močno zasto* pana. Ti krogi ima časa in volje do» volj, da v juž. delu republike goje nacionalno nestrpnost. Dovolj je tiska na razpolago za take svrhe. Posebno so pridno na delu oni na* cionalni kokoti, ki so prej dobro ži* veli od zdražb po spodnje štajer* skih mestih in trgih ter so po prev* ratu našli zasilno zavetišče v Av* striji. Hrepene nazaj v izgubljeni raj. Za časa koroškega plebiscita so nemški stvari dali na razpolago svos je sile. Marljivo so res delali in smo* treno. Poznali so prilike v spornem ozemlju najboljše. Sedaj jim ne dajo pokoja sta* jerske meje. Maribora, Ptuja, celo Celja, kjer so bila glavna torišča za njih nacionalno ščuvanje, ne more* jo preboleti. V teh mestih imajo do. volj zaupnikov in informatorjev. Dovolj elementov, ki prezirajo in sovražijo slovenski živel j in prizna* vajo sedaj sploh le Srbe, češ da so pravičnejši in bolj strpljivi. Radi prihajajo na meterne prsi v nemško Avstrijo po nacionalno uteho in pri* povedujejo o mučeništvu, ki ga je prestajati neodrešenim pod Dravo Dasi nikakor ne precenjujemo tega gibanja in nismo prijatelji ekstremov, je vendar gotovo, da imamo opravka z nelahkim proble* mom. Naša oblastva bodo morala biti vedno previdna in čuječa. Nem* Alfonz Daudet: Tartarin na planinah Roman. Prevel dr. Ivo Šorli. Ta chillonski grad, o katerem je P. P. D. zadnja dva dneva svojim ljubim planincem neprestano pripovedovat in kamor so zdaj po posebni ironiji usode vrgli njega samega, ne da bi vedel, zakaj, je eden najbolj obiskova* nih zgodovinskhi spomenikov vse Švice. Naj* prej so bivali čez poletje v njem savojski grofi, potem so napravili iz njega državno ječo, nato skladišče za orožje in municijo, danes pa je samo še »znamenitost« za izlet* nike, kakor Rigi*Kulm ali Tellsplatte. Ven* dar pa so pustili v gradu orožniško postajo in »ječo« za pijance in druce domače malo* pridneže, ki pa so v mirnem vaudskem kan* tonu tako redki, da so z spravlja vratar svoja t Zato pa mu je bil pr zelo malo dobrodošr! slil, da zdaj ne bo m: celice, ki je bila v tci njegovih dohodkov. Srdit je torej pokazal od strahu nememu Tartarinu pot. Nekaj vegastih stopnic, ples* niv in do trobnobi diš£& hodfiik- kakor .zid ci so žilavi, odporni in vstrajni. Vsak pisarček si zna poiskati svoj delokrogek. Preveliko popustljivost radi krivo tolmačijo. Navajeni na spoštovanje avtoritet in discipline bodo priznali le oblastva, ki vedo, kaj hočejo in ki ne popuščajo v na* čelnih vprašanjih. Odločnost v stva* ri, uglajenost v formi bo na mestu. Izbira naših organov, ki prihajajo na važnejša upravna mesta, mora biti skrbna. Prebivalstvo, ki ni naše narodnosti, mora priti do zavesti, da živi v nacionalni državi. Nepotreb* no popuščanje glede jezika bi bilo kvarno. Spoštovanje do državnega jezika se mora zanesti med vse pre* bivalstvo. Do zavesti mora priti Nemcem, da žive v nacionalni slo* vanski državi. Izginiti mora stoletja gojeno mnenje, da imajo kot Nem* ci predpravice. Nemci v Jugoslaviji vedo, da je v naši domovini lepo življenje in da je obilo prilik za za* služek in pridobivanje. Zato se celo nacionalno nesrečni Nemci nočejo odločiti, da bi zapustili Jugoslavijo. Vendar pa je dejstvo, da jih je še mnogo, ki se še niso preorientirali in še vedno »upajo.« Česa vsega si obetajo od naše needinosti, zaradi vprašanja, kako urediti državno upravo! Mnogi so nedolžni in se da* do voditi od propagande, ki izkon* sti vsako našo slabost. Naše mne* nje je, da treba vsem tem okolno» stim posvečati trajno in ciljno po» zornost. Omalovaževanje tujega elementa in njegovega mišljenja ne smatramo za pravo. Niso vedno brezpomembne ose* be, ki se pečajo na nemški strani z vprašanjem štajerskih mej. Prav te dni je v Gradcu izdal znani profesor graške univ. dr. Arnold Luschin Ebengreuth dve spomenici z zem* Ijevidom pod naslovom »Die Zers reissung der Steiermark«. Publikacij ji zaslužita pozornost naših pol. kro? gov. Graška »Montagzeitung« z dne 15. avgusta prinaša o teh spomeni* cah zanimiv uvodnik, v katerem se zrcali mišljenje gotovih krogov v Avstriji. Pisatelj dr. Luschin se ne* ča tudi s publikacijo »La ouestion du Prekmurje de la Stvric«. ki je bi? la predložena od naše strani mirovni konferenci v Parizu. Publikacija prof. Luschina je že prevedena na angleški jezik. Pisatelj prihaja do sledečih zahtev: Prebivalstvo Spodnie Štajerske je na zakonit način, ne da bi se voli? valo nanje, vprašati, ali odob^va radelitev svoje domovine, ter ali se hoče odločiti za priključitev svoiim deželanom severno od Mure. Mini« mum je pa, da se s korektn j mej zavrže v vsakem ozira neprimerno razmejitev po Muri med Špil jem in Radgono ter se tudi tukaj prizna je* zikovno mejo za merodajno. Novo državno mejo hi bilo potemtakem postaviti med Špiljem in Radgono tako, da bi cel »Abstaller Becken« s svojim trdo nemškim in nastanje* nim prebivalstvom ostal Avstriji in s tem deželi Štajerski. Duhovi, ki ne pridejo do pokoja, je*li? Kiko potem dopustiti ob taki mentaliteti svoboden osebni promet med državama? Ali niso to moderni Gracchi, — de seditione quercntes? Kralj Peter 9 _^a! Froanoč na eteora. Ko je dospel knez Peter Karadjor-djevie v Beograd kot srbski kralj, so ga sprejele nepregledne množice naroda. Vsi beogradski časopisi so ga pozdravljali s prisrčnimi dobrodošlicami. Kralj je bil po dolgem potovanju utrujen ter je odšel rano, da se odpočije. Toda vso noč ni zatisnil očesa. Dolgo ja stal ob oknu in njegove oči so gledale nekam v daljavo ... Ko jfe drugo jutro stopil v kraljevo prostore njegov tajnik dr. Nenadović, je našel kralja žo bdecega. Tajnik vpraša kralja: — Kako ste spali Veličanstvo? Kralj se nasmeje in reče: Nism spal. — Gotovo ste bili trudni? — Bil sem, toda nisem zatisnil očesa. — Zakaj? ga vpraša tajnik. Kralj stopi k mizi ter izvleče iz kupa časopisov, ki so ga pozdravili na dan njegovega prihoda, časopis in ga ponudi tajniku z besedami: — Eto... Ta članek je provzročil, da nisem mogel spati. V njem je par stavkov, ki so pretresli vso mojo dušo in mi odgnali spanec... Tajnik dr. Nenadović je vzel časopis in ga pričel pazljivo citati, predvsem stavke, ki jih je podčrtal kralj s svojim svinčnikom. — Čitaj glasno! je rekel kralj. In tajnik je čital: >Ko se zmrači dan, ko nočni paj-čolan ovije prestolico s svojim temnim plaščem, ko bo vse počivalo — Ti ne boš počival. Tvoj duh bo bdel. Stal boš ob oknu in Tvoj pogl?d bo blodil skozi temno noč v daljavo, čez one planine in gore, kier jo solnce zatoni lo. V Tvojem pogledu bo otožnost. Poslušal boš šepetanje noči in njene globoke skrivnosti. Iz teh tihih, zamrlih glasov se bo rodila harmonija p r i t a j o n i h glasov s t o -tisočev naših bratov, ki eo še v "e d n o v verigah suženjstva in ki hrepenijo po svobodi. Ti glasovi Ti ne bodo dali mirnega sna. Ni valovih nočnega vetra bodo prihajali k Tebi vzdihi izmučene narodne duše in Ti boš slišal besed*: mori turi Te snlutant. Srem. B-mat, Slavonija, Bačka ter ostale bratske in sorodne pokrajine Ti pošiljajo pozdrave. Izza Velebita vzdihujejo bratio glave in gledaio na Te z vero in upanjem. Zdi se jim, da jirn prinašaš znamenje novo dobe. Pričakujeta Te Stara Srbija in Makedonija. Pričakujo Te Primorjo. Bosna in Hercegovina poznata svojega Petra Mrko-njiča. Vsi verujejo, vsi upajo. Prikazuje se nova zarja, poraja se nova doba. Cuj, kaj govori narod iz teme rob-stva: to je pritajeni glas onih, ki hrepenijo po 6vobodi!< Dr. Nenadović je pogledal kralja, ki Je stal ves čaa ob oknu in zamišljeno gledal v daljavo. Zunaj se je porajalo divno jutro. Tajnik je položil časopis na mizo in se tiho približal kralju... V kraljevih očeh je opazil ču-dVn sijaj in videl njegove vlažne trepalnice. Naenkrat se je vzbudil kralj iz svoje zamišljenosti, vzdignil roko proti Ceru in F ruški gori. . . — Veličanstvo! Kralj je tiho vzdihnil, šel z roko mimo čela in rekel: — Tako je! Prav Ima! Vidiš, ono-stran Cera. preko Drino in Fruške gore in dahe, dal:e proti morju — tja so odšle moje sanje. Šele tedaj, ko bo vse to osvobojeno pod eno krono, — bom mogel rudi jaz mirno spati. . . Od takrat so minula leta. Cesarstva in kraljevine so sa zrušile. Srbski narod je prelil morje krvi za 6vo;o in našo svobodo. Oni. ki so ponoči pošiljali svoje pozdrave kralju Petni so svobodni in svobodna je naŠA skupna domovina. Ne še vsi! Toda zgodovinski pomen besed kralia Petrv >K*vr je nrižel ded. to bo končal vnuk!« se bo izpolnil tudi na naših, še ne osvobojenih bratih. Krafi Peter ln dobroDolfce. Bližali so se usodepolni dnevi za hrabro srbsko vojeko. Sovražnik je zasedel srbsko domovino, ropal, poži-gal. moril in onečašČal. Srbska vo-*ska je be2a!a čez albanske gore. Vojaki so bili trudni in pladni. Mal oddelek, ki je spremljal kralja Petra na sušnem, krvavem potu čez Albanija?, fe dospel pred Fijeri. Vojaki so napravili takoj ocenj. kraljev ndiutnnt pa je hitel, da najdo v najbližji okolici zatočišče za starca kralja Petra, ki jo bil si^o utruien ker se je moral voziti na slabem vozu, ki so era vlekli voli. Počasi so prihajala tndi drugo skupino vojakov, ki so sroono ušli avstro - ogrski maščevalnosti. KmMu Je odsevala ravninica od o^niov. pri ka- terih so se greli pr^mraženl, utrujeni in lačni vojaki. V nuaku jo pričel padati dež. Kralj jo sedel na vlažnem kamnu, podprl glavo z rokami in otožno gledal po najbližji okolici, kjer so bili ostanki njegove hrabre vojsko, junaki s Kumanoveira, Bitolja, Jedroiia in Dreneka, s Čera in Suvobora* Okoli kralja so so zbrali vojrki in njegov adjutant. Govorili so polglasno, aepe> t-..V. Kralj jo bil nerazpoložen so otožen. Dež pada neprestano. Vojaki so tresejo od mraza in lakoto. Naenkrat se približa k ognju volik, močan vojak v raztrgani obleki, s puško na rami in s prazno torbo na strani. Vojak vzdigne roko proti iajkačl ;n pozdravi: >Dol>or večer!< Nihče odzval. S'ari krali so obrne nv* I in opazi pred seboj mor. * ~t reeo: »Bog Ti pomogao. Vojak pač. ni vedel, a k zato jo nadaljeval: >Veš H, do. vek, če je dospel naš =;tari?< — Kr. je zakacdial. Vojak pa fo nadaljova. >Znaš brato, mod potjo sem slišal, kako so inu.M nas stari kralj in to mo silno boli. On tega ni zaslužil. Da bi vedel, kje je. bi ga nesel sam.« Stari kralj jo postal zaradi voJ»» kove odkritosrčnosti dobre voljo, a* obrnil k nepoznanemu vojaku in gf vprašal: — Odkod ai ti, vopioe? — Cica« jaz s«m Ličanin. — T iCanin? — Da. — Kako pridei sem? — F.h. moj dragi čiča, Je orlpov^v ril Lir&nin, — bil sem v svabski vof ski, pa sera pobegnil. Kako so nK>rt»nr boriti proti bratom in streljati Srbe! — Dobro si storil! je rekel kraff — Sem. brate! Prijel sem kot dot brovoljec, da nomfigam kraliu Petru in njegovi voj>ki, kor so bori on rad*1 za našo svobodo. Toda zdi se mi, da so švabi, udruženi z Bolgari in Naaj ci, dobili premoč ... — In sedaj? ga je vprašal kralj. — Sedaj so umikamo, smo lnčnj in umiramo. Pa kaj zato! Da TI poi vem. jaz še nisem obupal. Trpimo, t^> da tudi Kristus je trpel, pa je vstal! — Tako je, sinko! je pritrdil kralj Ličanin pa jo nadaljeval: — Da Ti povem resnico: trpim Mm lačen, ioa* v duši me no zebe Prepričan sem, da bo Silni na konci prem^rral vse. Kralj je pazljivo posluSal vojaka ki je nadaljeval: — Znaš mi moremo pretrpeti vsi; to, toda žal mi jo za kralja. Čudim ae^ kako moro vztrajati. Silno rad bi v« del, č> io dospel za nami. — Tu je — dospel jo. — Je odgoj voril kralj tiho. Mod tom je jirišol adjutant, ponora vil po predpisu in sporočil: — Veličanstvo: Našli so primere«, kraj in postelio, da se odpočijete* — Ni treba! — Tm-lai ste, Veličanstvo. — Ali mar ti mučeniki nV&i trndni ? 39 i vedno prazni in ''a zimo vanje, vseh teh jetnikov jbno če je pomi-več kazati slavne etnem času glavni vir debela vrata z ogromnimi tečaji, in že sta bila v velikem obokanem podzemskem nro= štoru. Tla je pokrival tlak iz steptane ilovice, obok pa so podpirali težki rimski stebri z železnimi obroči, na katere so svoj čas nri* vezovali državne jetnike. Skozi orke line, med katerimi se je videlo samo koščke neba. je prodiralo malo bWe svetlobe z vztrepeta* vajočim odsevom ;ezera. — Evo, to je sa soba! ie rekel ključar. Priporočam vam, da se držite bolj srede — tam zadaj so luknje v podzemske temnice. Tartarin se je prestrašen zapotekel nazaj. — Temnice! Za božjo voljo! — Kaj hočete, prijatelj — rekli so mi, da naj vas denem v Bonnivardovo celico, in jaz sem vas dal v Bonnivardovo celico! In zdaj, če imate kaj denarja, si lahko privoščite kako olajšavo, recimo kako odejo ali blazino za ponoči. — Najprej k*" testi! je vzkliknil Tarta* rin, ki mu po sre*" niso bili vzeli listnice. Ključar se je kmalu vrnil s hlebom sve* žega kruha, pivom in klobaso, in novi chil* Ionski jetnik, Še orl snoči tešč ter ves zlom* Men od utrujen^ ^ti in razburjen, se je hlastno lotil teh dobrot. Ves čas, ko e, sedeč na svoji kameniti klopi v bledem, svijtu line nad seboj, tako mirno zalagal, ga je vratar dobrodušno opazoval. — Šment! ie rekel. Človek res ne ve, kaj ste napravili in zakaj tako strogo postopajo z vami. — Jaz še manj! je s polnimi usti odgo* voril Tartarin. — Hudoben človek vsekakor niste videti, in ne verjamem, da ne bi privoščili ubogemu družinskemu očetu, če si more zaslužiti kak vinar. No, torej — imam gori celo družbo ljudi, ki bi radi videli Bonnivardovo celico. In če mi obljubite, da boste mirni in da ne poskusite bežati--- Blagi Tartarin se je s prisego zavezal, in pet minut pozneje so vdrli v njegovo celico vsi njegovi znanci z Rigi^Kulma in Tells* platte: natovorjeni osel Schvvanthaler, vir ineptissimus Astier*Rćhu, član YockevVem, da sto izmučeni, da bi se radi vrnili v naročje ljubih svojcev. Odvežem vas vseh dolžnosti, idite prosto, jaz vam odpuščam. Jaz s svojima sinovoma pa ostanem tu in Avstrija naj zne:, da mora etopiti na tla svete srbske zemlje samo preko naših trupel.< A glej, kakor nekdaj Črtomir, tako tudi on v celem številu ni imel niti enega sfrašljivca! In vendar je med njegovo in Črtomirovo usodo velika razlika! Boeim so pod Črtomirom padli zadnji ostanki države naših pradedov Starosloven-cev. Je naš kralj povzpel se do svojih višav slave in zmage, če tudi s» preko strašne Golgate, zvane Albanije. Ako pa se ozremo s teh sinjih višav njegove zmago nazaj v njegovo preteklost, vidimo, da jo bila pot do tja silno ozka, posuta z ostrim kamenjem in preprežena z bodečim trnjem. Mala državica, katero je bil ustvaril njegov ded Črni Jurij in delom" tudi Miloš Obrenović, ni imela pro"! ra za razmah velikemu njegovemu g niju. Moral je v tujino. A tudi v tujini mu fe ostala zvezda vodniea neutešno hrepenenje po svobodi. Stopil je v francosko - nemški vojni med prvimi v vrsto onih, ki po se postavili v brin nasilnemu nemškemu imperijalizmu. Ko so leta 1875. buknile vstaje v Bos- Ljubljana, 18. avgusta. ni je pohitel tja, da pomaga oprostiti ta del svojega naroda izpod turškega jarma. A usoda mu ni bila mila. Zavist Obrenovićev ga ie pognala zopet v tujino. Tu je moral gledati, kako vedno krepkeje sega grabežljiva roka avstro - ogrskega imperijalizma po zlati njegovi dom- i. A srbski narod je imel dovolj odporne moči, da je pajpopr i otrosel se ponižne dekle tujih vplhov, Obrenovičeve dinastijo, na to pa poklical njega na krmilo države. Sedaj šele se je mogel ude.istvova-ti. i , i-jl jo slovansko politiko in prvi sadovi so so pokazali že v balkanski vojni. Uspeh njen je je prva etapa njegovo vekovite slave. Osvobojena je bila Makedonija, osvečeno Kosovo polje! Ona Makedonija, katero jo bil združil pod svojim žezlom veliki car Dušan, ono Skoplie, njena presto-lica, v kateri je ta veliki car leta 1310. izdal svoj »zakonik« to remek - delo onega veka, ta najslavnejši spomenik v zgodovini jugoslovanskega prava — a hkratu ona kedonija. katero J=tn bila izgubila v bitki na Marici leta 1S7L. nesrečna In.ta T'gljoša in Vuka-šin, bivša župana v veliki Du^manovi carevini. Prosto Je bilo zopet Kosovo polje ta simbol vsega srbskega čustvovanja in hrepenicnja.. Maščevan ie bil nesrečni knez Lazar! Svetovna vojna pa je uživotvorila njegove zlate sanic, sanje, katero smo sanjali z njim vsi Jugoslovani. Zgodovina bo blagopokojnoga kralja zbog nesmrtnih njegovih zaslug na združenju Srbov, Hrvatov in Slovencev nazivala Velikega. Mi pa, ki smo deležni njegovih zaslug in njegove slave, hočemo oddolžiti se manom Velikega našega kralja z obljubo trajno zvestobe njegovi prejasni dinastiji in ponosni n^či državi, katero nam je ustvaril veliki njegov duh. Slava njegovemu spominu, slava, slava! Uofski in mornarici! «—. d Beograd, 17. avgusta. (P. B.) Naredba ministra za vojno in mornarico št. 37.413 od 16. avgusta t. 1. vsej vojski in vojni mornarici: Kralj vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, Nj. Veličanstvo Peter 1. Ka-ragiorgjevlč je umrl danes, 16. t. m. ob 17.30 v svoji prestolnici v Beogradu. Na prestol je stopil rx> členu 56 ustave Nj. Veličanstvo krali Aleksander. Ple-tnenito srce sivega kralia, ki ie bilo 77 |et v nepresegljivl enaki ljubezni za vsa tri plemena enokrvnega našega naroda, je danes prenehalo biti. Njegova plemenita duša se je povspela v nebeške višine k Prestolu Najvišjega. Junaki, sinovi rodovitne Sumadije, plakajte, ker je umrl prvi, najizvrst-pejši sin Šumadije! Sinov] kršne Hercegovine In Črne gore, divne Dalmacije, trde Krajine in Bosne ponosne, plakajte, ker ie iz dahnil Peter Mrkonjič! Junaki, sinovi lene Macedonlje. plakajte, ker je umrl vaš osvoboditelj! Junaki, sinovi ponosne Hrvatske. dične Slovenije, rodovitne Slavonije, ravnega Sreraa, Bačke in Banata, plakajte, ker se je za vedno utrnila duša velikega kralja, ki vas je, vedno razdvojene, združil v skupnem objemu! Junaki, vsi Srbi. Hrvati in Slovenci, točite solze, ker je izdahnil sivi, veliki kralji, ki je z vašimi dedi in očeti z nečuvenim! mukami in v ljutih borbah s sovražniki ustvaril svobodo nove domovine vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev! Zastavite svoie solze in molite Boga, junaki, za pokoj duše velikega kralja Petra L Karagjorgjeviča. in v splošni globoki žalosti vsega našega troimenega naroda se združite še trdnejše z njegovim naslednikom, Nj. Veličanstvom kraljem Aleksandrom Ka-ragjorgjevičem! Svečan spomin in slava blago&o-kojnemu kralju Petru! Naj živi Nj. Veličanstvo kralj Aleksander! Podpis: Minister vojne in mornarice in častni pobočnik Nj. Veličanstva kralja general Zečevič. Vojska prisega kralju Aleksandru. Program pogrebnih svečanosti. — d Beograd, 17. avgusta. Dr* zavni odsek za pogreb Nj. Vel. kra? Ija Petra je izdal nastopni pro* Igram- 1. Smrt Nj. Vel. kralja se obja» vi v prestolnici s topovskimi streli Vsake četrt ure od 6. do 18. od časa smrti, pa dokler se vlak s smrtnimi ostanki kralja ne odpelje v Topolo. Razen tega bodo v prestolnici in v vsej kraljevini zvonili zvonovi v cerkvah vsako uro po pet minut od jo. do 18. za ves čas do pogreba, v džamijah in sinagogah pa se bo ob* javljala smrt po obredu dotičnih ver. 2. Splošno narodno žalovanje se začne z današnjim dnem in se bo doba žalovanja objavila po» zneje. 3. Smrtni ostanki Nj. Vel. kra* Ija se bodo po balzamiranju in opremi prenesli 17. t. m. v saborsko cerkev, kjer bodo položeni od 18. do vštet. 21. avgusta. Častno stražo bodo tvorile vse komande, oblasti in zavodi beogradske posadke. 4. Ves čas od 18. do vštetega 21. t. m. bo v cerkev prost vstop v času od 8. do 12. in od 14. do 22. Vhod bo pri južnih vratih, izhod pa pri severnih vratih. 5. V ponedeljek, dne 22. L m., se bo truplo Nj. Vel. kralja po cera kvenem opravilu slovesno prepes ljalo iz saborske cerkve na železnic ško postajo, od tam pa z vlakom do Mladenovca in potem z avto« mobilom v Topolo, kjer se bo po* ložilo v družinsko rakev v kraljevi zaobljubljeni cerkvi na Oplencu. — Beograd, 18. avgusta. (Izv.) Program za pogrebne svečanosti še ni v podrobnostih izdelan. Pogreb bo 22. t. m., v ponedeljek. Iz vseh večjih mest se javljajo posebne deputacije. Pogreba se udeleže vsi polki z zastavami. Polkovne deputacije bodo obstojale iz zastavonoš z zastavo polkov, enega oficirja in desetih voinikov. Monitorji bodo postavljeni na Dunavi in bodo ob pogrebu oddajali Žalne pozdrave z 21 streli iz topov. Kralieosha rodbina dospe o Beograd. Beograd, 18. avgusta. (Izv.) % orientekspresom so sinoči odpo* tovali iz Pariza v Beograd knez 'Arzen, princ Pavle in kneginja Jelena. Za danes jih pričakujejo fr Beogradu. /r — Beograd, 18. avgusta. (Izv.) Sekretarijat zakonodajne skupščin ne je brzojavno pozval vse narod* ne poslance na sejo, ki bo 20. t. m. Za predsednika, dr. Ivana Ribara, ki doslej še ni mogel dospeti v Beo* grad, je naročen poseben voz. NARODNA SKUPŠČINA. V soboto, dne 20. t m., ae vrši Važna seja parlamenta. Vsi poslan* ci se vabijo, da se gotovo udeleže ZADUSNE MOLITVE« «— d Zagreb, 17. avgusta. »Ri* ječ« poroča: Ker je bil kralj Peter pravoslavne vere, se bodo na dan pogreba opravile s posebnim dovo* ljenjem v katoliških cerkvah za« dušne molitve ter se bo po vseh cerkvah zvonilo. VILA PAVLOVTČ — NARODNI MUZEJ. — Beograd, 18. avgusta. (Tzv.) Vila Pavlović na Topčiderskem br« du, kjer je stanoval in umrl naš kralj Peter L, se po sklepu ministr« skega sveta spremeni v narodni mu« zej. Vila ostane za vedno nedotak* njena in vse bo ostalo tako, kakor je bilo v zadnjih trenotkih kralje* UaafcfidteBUb ----- ZAPRISEGA LJUBLJANSKE GARNIZIJE. — Ljubljana, 18. avg. Včeraj ob 9. dopoldne je bila svečana zaprise* ga vsega vojaštva ljubljanske gar* \ nizije in skupine vseh okrožij. Kato* j like je zaprisegel superior g. KIo* j bovs, pravoslavne protierej g. Dimi* j trije Jankovič, protestante pastor. Muslimani niso bili zapriseženi, ker njih imam na službenem potovanju v okrožju dravske divizije. Lepi svečanosti, ki se je vršila na dvori= šču velike vojašnice kralja Petra I. je prisostovalo številno častništvo štaba drav. divizije pod vodstvom generala Dokiča, ki ie imel krasen nagovor na vojnike, katere je pozi* val na zvestobo novemu kralju In veliki domovini, kakor tudi omenjal junaške vrline pokojnega kralja. Oba svečenika g. Jankovič in Klo* bovs sta tudi imela lepe, jedrnate nagovore vojaštvu. Tudi po drugih gamizijah v Celju, Mariboru, Slov. Bistrici in drugod so tekom včeraj šnjega dneva izvršile svečane zapri* prisege. ZAPRISEGA BEOGRADSKEGA VOJAŠTVA. — Beograd, 18. avgusta, (Izv.) Patrijarh Dimitrije je včeraj ob 9. dopoldne opravil v saborski cerkvi, čim je bilo tja preneseno truplo kralja Petra, kratko cerkveno opra* vilo. Tega opravila se je udeležila celokupna vlada in drugi zastopni* ki civilnih in vojaških oblasti. Oder straži j o kraljevi gardisti in gojenci vojaške akademije. Ob 11. dopoldne ie bila sveča* na zaprisega vsega vojaštva. Vsi polki, vse skupine raznega orožja in vsi oddelki so bili v vojni opre* mi. Najprej so bili zapriseženi voj* niki pravoslavne vere, za tem katos liki, muslimani in naposled drugo* verniki. Po svečani zaprisegi je imel vojni minister general Zeče* vić na vojaštvo kratek nagovor: »Junaci! Njegovo Veličanstvo kralj Peter I. je 16. t. m. ob 17.30 umrl v svoji prestolnici. Nastopil je vlado kralj Aleksander. Umrl je veliki kralj, veliki do* moljub, veliki vojnik, ki je ljubil svojo domovino, ki je delil s svojim narodom skupno vse bridkosti in težave. Umrl je domoljub, ki nima primera v svoji požrtvovalnosti, ki je branil domovino s peresom in s puško v roki! Slava kralju Petru L, Živel naš kralj Aleksander!« — V iskrenih besedah je tudi vojni mini« ster omenjal vrline našega mladega kralja Aleksandra. Voiska je odu* šcvljeno vzklikala pokojnemu kra» lju in kralju Aleksandru. Dalje je vojni minister poživljal celokupno vojaštvo naj ne pozabi slavnih za* stav in svetinj, ki jih zapušča vsej vojski pokojni kralj. Pozval ie vo« jaštvo naj bo verno kralju in domo* vini. Z vsklikom »Slava kraliu Pet* ru! Živel kralj Aleksander!« je bila končana slovesna zaprisega« ZAPRISEGA ZAGREBŠKE GARNIZIJE. — d Zagreb, 17. avgusta. Danes ob 11. dopoldne se je zbralo v Alek* sandrovi vojašnici, v kateri je na* stanj en 35. pehotni polk Zrinjskc* ga. vojaštvo vseh vrst orožja z vse* mi svojimi Častniki in poveljniki ter je ob prisotnosti poveljnika armije generala Pešiča in poveljnika divi* zije polkovnika Tasovca položilo prisego zvestobe kralju Aleksan* dru. — d Zagreb, IS avgusta. (Izv.) Včeraj popoldne je bilo na dvorišču velike Aleksandrove vojašnice zapriseženo vse vojaštvo tukajšnje garni-zije; bile so prisotne vse skupine orožja. Zaprisego so izvršili vojaški duhovniki ob prisotnosti generala P c-š i ć a in generalnega štaba IV. armije. General Pešič je imel na vojaštvo kratek nagovor, v katerem je proslavljal junaštvo in domoljubje pokojnega krala in pozval vojaštvo, naj ohrani neomajno zvestobo novemu kralju Aleksandru. ZAGREBŠKI MESTNI SVET. — d Zagreb, 17. avgusta. Klub večine mestnega zastopa je imel danes ob 17. sejo. Za jutri je skli* cana žalobna seja mestnega zasto« pa. Mestno poglavarstvo je pozva« lo meščanstvo, nai se prikliuči splošni narodni žalosti in razobesi žalobne zastave. Trgovska zbornica bo imela jutri ob 16. izredno sejo. Do pogreba kralia Petra, ki bo v ponedeljek, so odpovedani v Za* grebu vsi koncerti, predstave itd. Gostilne so zaradi prehrane odprte do 23. OBVESTITEV O SMRTI ZUNA« NJIM DRŽAVAM. — Beograd, 18. avgusta. (Izvir.) Vlada ie potom zunanjega ministra obvestila tekom včeraišniega dne« va vse države o smrti kralja Petra. Kakor se javlja, se udeleži pogreba predsednik Češkoslovaške republi* ke, g. dr. T. Masarvk. Tudi v Rimu ie veliko zanimanie za pogreb. Iz Rima pride na pogreb veliko odpo* slanstvo. Kraljica Jelena je sprejela z velikim sožaljem vest o kraljevi smrti. KRALJ NA MRTVAŠKEM ODRU. — Beograd, 18. avgusta. (Izvir.) Včeraj so prenesli kraljevo truplo v saborno cerkev. Tekom dneva še ni bil dovoljen dostop v cerkev, ker so cerkev primeno okraševali in opremi j evali. Veliki mrtvaški oder straži kraljeva garda. Danes zjutraj je vstop v cerkev dovoljen. Iz vseh krajev obširne domovine prihajajo številne deputacije, klaniaioč se po* slednjikrat velikemu osvoboditelju in kraliu. Mnogo, kmetov starih krai ljevih borcev, prihaja iz notranjosti Srbije. DEPUTACIJE MEST. — Beograd, 18. avgusta. (Izv.) Tekom včerajšnjega in današnjega dneva prihajajo številne deputacije Iz vseh krajev. Posebno častno ie zastopana Vojvodina. Kraljeoa oporoka. — Beograd, 18. avgusta. (Tzv.) Kakor znano, je kralj Peter I. Osvo* bodite!j umrl v vili Pavlović. Za« pustil je oporoko in mnogo listin, važnih za zgodovino in državo, v velikem zaboju. Ključe tega zaboja ie pokojni kralj Peter že pred smrt* jo izročil svojemu zvestemu služab* niku, naredniku Vukovanu (ne Vukmanu). Ta narednik je že de* set let spremljal kralja povsod v vseh težavah in bridkostih, tudi na poti skozi Albanijo. Narednik Vu* kovan je ključe sedaj izročil vladi, ministrskemu predsedniku. Zaboj, kier je oporoka in druge listine, odpro po kraljevem pogrebu. Krali Aleksander — oboleL — d Beograd. 17. avgusta. (P. B. Uradno.) Nj. Veličanstvo kralj Aleksander, ki so nahaja na Francoskem, je pred nekterimi dnevi zbolel na slepiču. Ker stanje bolezni po nasvetu zdravnikov zahteva absolutni mir. se Nj. Veličanstvo ne bo moglo vrniti v domovino, da prisostvuje pogrebnim svečanostim kralja-očeta. Kral! Aleksander položi prisego o Parizn. — Beograd, 18. avgusta. (Izv.) Ker je kralj Aleksander težko obo« lel na slepiču, odide posebno odpo* slanstvo zakonodajne skupščine v Pariz. Temu odposlanstvu položi kralj Aleksander prisego na ustavo. Ustava namreč določa, da mora kralj po smrti svojega prednika te* kom desetih dni položiti prisego. V soboto, dne 20. t. m., bo zakono« dajna skupščina izvolila odposlan* stvo, ki bo takoj po pogrebu kralja Petra odpotovalo v Pariz. Politične uestl. = Protičeva akcija na Hrvatskem. Beogradska »Pravda« piše med drugim: V zadnjem času ie pričela celo beogradska javnost posvečati večjo pozornost Protičevi akciji. Po razgovorih s hrvatskimi politiki se sestane Protič v Rogaški Slatini z Radićem. Temu sestanku bo prisostvoval tudi dr. Trumbić. Z Radićem bosta prišla tudi dva njegova delegata. V imenu zajedničarjev se bo udeležil tega sestanka tudi dr. Lorkovič. Zagrebški listi, ki so v zvezi z Radićem in zajedni-Čarji. upajo, da se bo na teh sestankih odloČilo o nadalini taktiki hrvatskih strank ter omenjajo okolnost, da se nahaja tudi prometni minister Uzuno-vić v Rogaški Slatini. »Pravda« piše: V kolikor smo Informirani. Ima Protičeva akcija malo izgleda na uspeh. Protič se ie postavil na nevarno stališče revizije ustave, toda niti on ne bo mogel najti skupne platforme za revizijo. Radič nikakor nI zadovoljen s Protićevim ustavnim predlogom, zlasti ne kar se tiče socijalnogospodarskih odredb. Sodeč po Radićevem cincaniu in močni struji v njegovi stranki, bi se moglo sklepati, da bi Radič za sedaj odstranil svoj politični program in da bi se uzadovoljil s socijalnimi in gospodarskimi zahtevami. Toda ravno v tem pogledu ne more biti med Radićem In Protićem skupnega mišljenja. Protičeva akcija samo Škoduje hrvatskim razmeram. = Vojvoda StelanovlS predsednik Narodne odbrane. Iz Beograda poročajo, da je uprava Narodne odbrane ponudila predsedniško mesto vojvodi Stepi Stefanoviću, ki bo najbrž SDrejel to Častno funkcijo. = Ima, ima loš Hrvata! ... V Vukovaru v Sremu so priredili tamkajšnji Hrvati shod. na katerem so sprejeli tole resolucijo: »Mi hočemo to državo, ker nam je mila in draga in ker želimo, da dočakamo v njej. ravnopravni svojim bratom Srbom in Slovencem, srečnejše dneve boljše bodočnosti. Zato smo tudi mi Hrvati pripravljeni, da gremo ob boku Srbov In Slovencev v boj za obrambo naše skupne domovine in nečemo dovoliti, da nam kdorkoli poruši ono, kar se je v tolikih mukah in v tolikem trpljenju zgradilo in za kar je bilo prelite toliko dragocene krvi.« Tega shoda se je udeležilo tudi mnogo vukovarskih Srbov. In rezultat tega shoda? »Balkan« odgnvaria na to vprašanje: »Takoj s> je čutilo: v Vukovaru se več ne čuje niti madžarska, niti nemška beseda. Vsi sovražni tujci in habsburgovskl komunisti vežejo svojo prtljago, da se izsele v Madžarsko.« — Povodom prenosa sarajevskega tajnega arhiva v Beograd piše »Balkan«: »Mi zahtevamo v imenu poštene javnosti, da se vsi tajni arhivi v skupnosti objavijo, ali pa da se iz njih naj ne objavi ničesar. Ako bo objavljeno samo nekaj, kar je sporedne važnosti ali kar bi služilo samo v strankarske in osebne svrhe, bomo poklicali direktno na odgovor kraljevo vlado.« Na drugem mestu pravi isti list. da se nahajajo v arhivu zelo dragoceni dokumenti zgodovinske važnosti, a med njimi tudi taki, ki kažeio v pravi luči gotove osebe v naši javnosti, ki Igrajo še sedal veliko vlogo pri naši nepouče-nl ljudski masi._ Pristopajte k „Juqo-stouenski matici*'! < Pntzun oesti. V Ljubljani. 18. — Izrazi sožalja pri pokrajin* ski vladi. V Čakalni dvorani pri predsedništvu pokrajinske uprave za Slovenijo je razprostrta knjiga, ,v katero naj izvolijo stranke, ki prihajajo izrazit svoje sožalje g, kr. namestniku ob smrti Nj. Veli« Čanstva kralja Petra I., vpisati svo* j a imena odnosno imena korpora* cij, društev itd., ki jih zastopajo. — Zaprisega policijskega urad; ništva. Danes ob polu 12. dopoldne je bilo zapriseženo uradništvo in vsi nameščenci kr. policijskega ravnaj teljstva. Zapriseženo formulo je iz* vršil p. g. dr. Tominc ob navzočnosti pol. višjega svetnika g. V. Kerše* vana — Dopolnilne volitve v ljubljanski občinski svet se bodo vršile 20. septembra t L Tozadevni razglas izide v soboto 20. t. m. Volilo se bo 6 občinskih odbornikov in 6 namestnikov na mesto razveljavljenih komunisitčnih mandatov in sicer na podlagi volilnega imenika za ustavotvorno skupščino. — Vsemi Primorcem! Opcijski rok za jugoslovansko državljanstvo je podaljšan. Natančnejši podatki se še priobčijo. — Javne prireditve prepovedane. Policijsko ravnateljstvo objavlja, da so radi smrti Nj. Veličanstva kralja vsi, tudi morda že dovoljeni koncerti, veselice in predstavo ter sploh javne priireditve do nadaljnjega nedopustne. — Otvoritveni sestanek osobi a Narodr-^ga gledališča v Ljubljani. Na poziv gledališke uprave se je sestalo artistično In tehnično osobje dne 16. t m. ob 10. uri dopoldne polnoštevilno v prostorih dramskega gledališča. Upravnik prof. Jirvančič je zbrano osobje, posebno novoangažirane člane, z daljšim nagovorom pozdravil omenil najvažnejše dogodke izza časa podržavljenja naših gledališč ter razvil natančni program za bodočo sezono. Skušnje za novi repertoar, ki je docela sestavljen in pripravljen, so se že pričele. Sezona se otvori dne 24. septembra. Drama pripravlja Shakespearovo »Komedijo zmešnjave v Zupančičevem prevodu, opera Kienzlovega »Evangelinika«. — Slovencem In Slovenkam! Članice »Splošnega sloven. ženskega društva«, »Kola jugoslavenskih sester« in »Socialno gospodarskega t kulturnega ženskega društvac bodo te dni pobirale prispevke za Ciril - Metodovo družbo ln za »Kolo«. Imenovana društva prosijo, da se narodno čuteče občinstvo po možnosti odzove prošnjam. — Potne Izkaznice. Po odloku ministrstva za notranje zadeve se mora odslej tudi v notranjem prometu v državi vsak potnik izkazati s potno izkaznico, in sicer zato, da se za vsakogar lahko ugotovi Identiteta. Temu namenu je zadoščeno, ako ima posamezna oseba uradno legitimacijo, opremljeno s fotografijo, ali pa veljaven potni list za inozemstvo, istotako oprem-Uen s fotografijo ln vidiran po 20. juliju 1921. Kdor nima take legitimacije, si mora preskrbeti za potovanie v notra-n'ostl države posebno potno dovolilo, ki obseza osebni opis in cilj potovanja. Taka dovolila izdaja občinsko oblastvo ali pa okrajno politično obla-stvo za eno potovanje rja ln nazaj in veljavno za mesec dni; pred vsakim novim potovanjem se morajo zopet vi-dirati. Politična oblastva lahko izdajajo popolnoma zanesljivim osebam za potovanje v notranjosti države tudi legitimacije s fotografijo, veljavne za leto dni. Taka legitimacija nadomešča potno dovolilo; tekom leta je ni treba zopet vidirati. Kmetje v okolici večiih mest, ki prinašajo redno svoje Izdelke na trg, dijaki, ki se redno vozijo v mesto v šolo, delavci, ki so redno zaposleni v mestu In stanujejo izven mesta, meščani, ki se redno vozijo v bližnjo okolico rednega bivališča zaradi kopa-nia, dobe od občine ali od političnega oblastva stalne legitimacije (z osebnim opisom In s ciljem potovanja), veljavne za dva meseca. — Dr. Mil. Cihlaf - Nehajev aretiran na Bledu? Zagrebške >Novosti« poročajo iz Ljubljane, da je bil na zar htevo ljubljanskih sodnih oblasti na Bledu aretiran sourednik zagrebškega »Narodnega Djelac g. dr. Miljutin Cihlaf - Nehajev. >Novostic dostavljajo, da je bil dr. Cihlar aretiran zaradi protidržavnih izjav, ki Jih je izustil med svojim bivanjem na Bledu ter da se zdaj nahaja v sodniški ječi. Dr. Cihlaf - Nehajev je odličen hrvatski beleetrist in njegova študija o >Ham-letuc je znamenita; bil Jo tudi nekaj let urednik >Obzorovc. Znan j© kot duhovit veseljak in temperamenten ponočnjak. Kot visoko naobražen mož se je mogel torej dr. Cihlar spozabiti pač le v nerazsodnem stanju, da |e zagrešil čin, ki je obsodbe vreden. Zvedeli smo, da je dr. Cihlaf danes 6e v Radovljici v zaporu ter se odda preko Ljubiiane v Zagreb. Na Bledu Je opetovano zbujal s svojimi nekvalificiranimi izrazi splošno ogorčenje; areti-mn je bil šele na temelju ponovnih prperreškov. V Sloveniji brije pač ostrejši veter kakor na Hrvatskem ln prav je tnko. — K aretaciji Nehajeva. Kakor nam naknadno javljajo, ie bil dr. Cihlar, (Nehajev) na Bledu areti« ran, ker se je večkrat izražal v pri* Jo** Vornitni«:tom. Izrazil se je tudi. avgusta 1921. 2 a ln a manifestacija v fu stidu i pa^aJSl Na poziv poverjenistva pravosodje ter predsedstva višjega deželnega sodišča so se zbrali vcert - >ldns vsi sodniki ter sodno uradni. v veliki razpravni dvorani. Pov a za pravosodje dr. Vladimir F i h a r je v primernem nagovoru U po- men sestanka ter pozval ti svojega govora vse navzoče, da Bo počastili spomin velikega pokojnika Vegovega Veličanstva kralja Petra I. trikratnimi: Slava 1 Konec govora pa je izzvenel v trikratni: Živijo kralju Aleksandru I Nato je predsednik višjega deželnega sodišča Ivan K a v č n i k v lepem in vznesenem govoru davil zasluge kralja Petra Velikega za narod srbski in za naše osvobojenje. Posegel je daleč nazaj v zgodovino srbskega naroda, dokazujoč njega vrlin Iz tega naroda samega je vzrastel rod Ka-radjordjevićev, ki nam j s dal kralja plemenitega, junaškega, živečega le za narod svoj in za njegovo 6rečo. Temu narodu je prinesel osvobojenje z osebnimi svojimi žrtvami, ki mu jih moremo oddolžiti le e trdno obljubo, da hočemo,, živeti, delovati in umreti za uedinjenje vseh treh plemen tega naroda ter za njegovo edinstveno državo. Pod globokim v tiskom teh, z vso top-ploto izrecnih besedi}, so navzoči po-tk>vuo vzkliknili : Slava kralju Petru L! — Tolerantnost Orlov in Orlic. Pišejo nam: Ne bomo posebno poudarjali verske tolerantnosti, ki je lastna našim bratom Srbom in ki imajo krasen pregovor: >Svaki brat mi je mio, koje vere bio!< Naš hujskajoči in bojni klerikalizem, ki je posebno vtelesen v orlovski družbi, pa je tako nestrpen in oduren, da celo zasmehuje versko obrede pravoslavnih naših bratov. To se je posebno zgodilo pri včerajšnjem pravoslavnem pogrebnem obredu v Šent Vidu nad Ljubljano. Pravoslavni svečenik g. Dimitrije Jaaikovič je opravljal obrede za umrlo mlado deklico Silićevo. To pogrebno svečanost 6o od daleč opazovali razni šentvidski Orli in Orlice ter s*e smejali in usili! — Kdo Jugosloven. sester ima izredno odborovo sejo v soboto 20. avgusta ob 3. popoldne v pisarni Sploš. slov. ženskega društva. Rimska cesta 9. Sestre, zavedaite se svoje dolžnosti in pridite točno! Za žen. kongres pa je glavna seja vseh odborov in pododsekov ravnotam ob 5. Točne udeležbe prosi predsedstvo. — Domače črnilo. R. Cotič na Vrhniki je začel izvajati prav izvrsten čmilni ekstrakt z imenom »Efesin*. t. j. prašek, ki daje, z vodo zmešan, prav dobro, temno črno črnilo. Pri današnji silni dragulji tujega Črnila je podjetje R. Cotiča dobrodošlo in opozarjamo nanje urade, šole in pisarne. — Strnišče pri Ptuju. Jusoslo« venska Matica, podružnica Strni* ŠČe, priredi v nedeljo, dne 21. avgu* sta veliko ljudsko veselico s tom* bolo. Prireditev se vrši na prostem ob idiličnem gozdiču pri kavarni. Začetek ob pol 18. Železniške zve* ze za prihod in odhod gostov zelo ugodne. — Čevljarska zadruga za Ljubljano in okolico naznanja, da se vrši preizkušnja za pomagalca v nedeljo. 28. t. m. Prijave se sprejemalo do srede 24. t. m. pri Kari Kordeliču, Rimska cesta 5. Na poznejše prijave se ne bo oziralo. Ob enem se vabi gg člane na sestanek, kateri se vrši 22. t. m. točno ob 8. zvečer pri g. Zabukovcu (Zlati ribi) v zadevi velikega sejma. Prosi gg. člane udeležence tega seima, da se sestanka gotovo udeleže. — Zalogo šolskih knjig opozarjamo starši pravočasno, naj poskrbi za prihodnje šolsko leto za notrebno število šol. otrok učnih knjig, da jih ne bodo starši in šolska mladina, kakor lani, po knjigarnah zaman iskali in čakali nanje po cele mesece. Dne 11. septembra se prične vpisovanje na šolah: takrat morajo biti tudi knjige pripravljene. — Zborovanje blagajničnih zdravnikov Slovenije. Ob priliki III. jugoslovanskega lekarskega kongresa v Ljubljani se vrši v petek dne 9. septembra ob 9. dopoldne v mali dvorani Narodnega doma zborovanje blagajnič-nih zdravnikov z naslednjim dnevnim redom: 1.) O bodočih nalogah socialnega zavarovanja. Poroča dr. Blei-wei8. 2.) Stanovska vprašanja. S.) Slučajnosti. Kolegi - gostje dobrodošli! — Otvoritev telefonske centrale na Rakeku. Pri poštnem in brzojavnem uradu Rakek se Je otvorila dne 11. t. m. telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet z omejeno dnevno službo. — Po zadnjem deževju si bodo poljski pridelki ajda. krompir, zelje, repa in otava znatno opomogli. — Poizvedba. Pri večernem gorenjskem vlaku dne 6. avgusta 1921 je bil med Kranjem in Lescami pomotoma zamenjan zavitek z obleko, kdor ga je zamenjal . naj javi upravništvu »Slov. Nroda«. — Redni sestanek T. K. »Skale« se vrši v četrtek, 18. t. m. oh 8. zvečer v »Prešernovi sobi« restavracije »Novi svet«; razpravljalo se bo med drugim o izletu na Veliko Planino. —- Društvo tobačnih trafikantov v Ljubljani sklicuje ponovno na sestanek, dne 23. t. m. ob 8. zvečer v gostilni pri »Zlati ribi«. Prosimo obilne udeležbe. Odbor. flainouejša oorcCII^ * "KTNA KOMISIJA ZA TAKOJ-JO EVAKUVACUO BARANJE. -d Pt:ab 17. avgusta. (Pnessbi-*w».j . waj so imeli zastopniki naših oblasti zopet sestanek s člani entent-ne komisije, ki bivajo tukaj radi evakuacija Zavezniški člani entente so zahtevali brez ozira na državne in narodne interese in brez ozira na stališče naše vlade glede evakuacije na prv«*m in drugem sestanku z našimi vojaškimi in civilnim oblastmi, da se mora za vsako ceno takoj pričeti evakuacija in končati do 20. avgusta. Angleški polkovnik Gosset, ki sta mu poveljnik polkovnik Gjeka Gjorgjević in veliki župan vladni komisar izjavila, da ee evakuacija ne more pričeti, ker Še ni od vlade nobenih navodil glede evakuacije in glede njenega roka, je izjavil javno, da bodo Madžari prišli do 20. avgusta, najsi se potem ozemlja evakuira ali ne. —d Pečuh. 17. avgusta. (Presbiro.) Nekateri člani medzavezniške komisije vodijo razgovore samo z višjimi madžarskimi krogi v Pečuhu, ki stoje blizu Horthijevcem. Angleški polkovnik Gosset |e baje pred madžarskimi krogi izjavil, da je Srbe pregnati dvakrat s Koroškega in da Jih bo izgnal tudi tukaj. V srbskih krogih vlada prepričanje, da bo morala naša vlada ukreniti energične službene korake, da se preneha razburjanje razpoloženja prebivalstva potom takih izjav. —d Budimpešta, 17. avgusta. (Radio, Zagreb.) Beogradska vlada je že pred kratkim odposlala navodila o evakuaciji Beranje. Voiaški poveljnik v Pečuhu pa med tem še ni dobil nobene brzojavke. Radi tega so srbski polkovnik Gjorgjević ni mogel konkretno pogajati s predsednikom zavezniške komisije o evakuaciji. —d Pariz, 17. avgusta. (Havas.) Poslaniška konferenca je vzela na znan>e brzojavko o položaju v Baranji in sklenila takoj storiti v Beogradu korake, da opozori jugoslovensko vlado na potrebo izpraznitve madžarskega ozemlja v smislu mirovne pogodbe in Jo opomni na poprejšnja opozorila o tem predmetu. MADŽARI ZASEDEJO BARANJO. — d Kapošvar, 17. avgusta. Madžarski dopisni urad poroča: Danes popoldne je dospelo v Sigetvar 45 orožnikov in 60 redarjev. Kmalu na to se je preselilo v mesto tudi višje kotarsko sodišče, ki se je do sedai nahajalo v eni sosednih občin. Župan mesta Je imel pozdravni govor. Od jugosioven-skih oblasti ni bil nihče v mestu, da bi prisostvoval predaji. ANGLEŠKI OFICIRU PODPIRAJO HORTHYJ4. — Beograd, 18. avgusta. (Izv.) Iz Pečuia javljajo, da ie neki angleški kapetan javno delil med delavci in rudarji pečujskega rudnika razne letake, ki propagirajo priključitev k Madžarski in pozivljejo delavstvo, da nastopi za Horthyja. Izvrševalni odbor baranjske republike je prosil našo vlado, da protestira pri polkovniku Gossetu. Kapetana so delavci pretepli. ZAKONODAJNI ODBOR O MIROVNIH POGODBAH. — d Beograd, 18. avgusta. (Izv.) Zakonodajnemu odboru so bile predložene v razpravo in odobritev vse mirovne pogodbe, pred vsemi sentžer-menska, versaljska, trianonska, nuilska in tudi rapallska pogodba. PRINC GHIKA V BEOGRADU. — Beograd, 18. avgusta. (Izv.) S pomočnikom zunanjega ministrstva g. Tičo Popovičem je včerai nad eno uro konferiral princ G h i k a, pretendent na albanski prestol. Razgovor je bil osredotočen na rešitvi albanskega vprašanja. Princ Ghika je odpotoval v Rim. MONARHISTIČNA DEMON* STRACIJA V GRADCU. — Gradec, 18. avg. (Izvir.) Za god Karla Habsburškega so sinoči priredili graški monarhisti shod, k a* terega se je udeležilo okoli 300 bi v* ših oficirjev. Prišlo je do hrupnih demonstracij med monarhisti in so« cialisti. Sledmi so zborovanje pre* prečili in zahtevali od policije, da aretira vse navzoče monarhiste. Ne* ki bivši oficir je celo streljal v zrak Monarhisti so bili oboroženi z revol« verji. Socialni demokratje so dose» gli, da je policija shod razpustila in vse monarhiste poimensko zabilje* žila. Na ulici je prišlo do prepirov in tepeža. Zelo so bili tepeni mo* narhisti. NOVE ITALIJANSKE ČETE V GORENJO SLEZUO. — d Rim, 17. avgusta V mini* strskem svetu so Bonomi, Dela Tor« reta in Soleri poročali o pariški konferenci ter o finančnem položa* ju. Ministrski svet ie sklenil odno* slati v Gorenio Sleziio dva bataljo* na kot ojačenje tamošnjih Italijan« skih čet. ZVEZA NARODOV IN NASA DRŽAVA. — Beograd. 18. avgusta. (Izv.J Kakor Javljajo iz Ženeve, bo prva seja odbora Zveze narodov 22. t. m. Naše zunanje ministrstvo pripravlja sedaj obširna poročila, ki jih bo predložilo Zvezi v rešitev. Na prvi seji se bo raz- za kar je naša država • /ila konkretne predloge. Na drugi oi 5. septembra pride v razpravo vprašanje o sprejemu Madžarske v Zveio, proračun Zveze potrditev naših delegatov. Zunanje ministrstvo pripravlja določitev delegatov. MADŽARSKI HONVED. — d Budimpešta, :7. avg. (MKU) Zakonski načrt, ki ea ie predložil minister deželne bramb* Bclitzka današnji seji narodne skupščine, in ki se tiče kraljevega madžarskega honve-da, stremi za tem, da se izvedejo madžarske oborožene sile, tičoče se določbe trianonske mirovne pogodbe. Madžarska armada se v bodoče ne bo imenovala madžarska narodna vojska, temveč kraljevsko-madžarski honved. Obstajala bo iz 35.00U mož. Sestavljali jo bodo dobrovoljci, iz katerih se bo vojska tudi izpopolnjeval. V Častniškem zboru bodo s'užili izključno poklicni častniki, ki bodo obvezani služiti 20 let. Moštvo bo obvezno služilo 12 let, a bo moglo iti po fileta] službeni dobi na dopust. Sprejemali se bedo le neoženjeni v starosti 20 do 25 let. Med službeno dobo se bodo vojaki izobrazili in izpopolnili / meščanskih poklicih. LAKOTA V RUSIJI. — d London. 17. avgusta. (Wolfi) Llovd George je govoril o lakoti v Rusiji. Dejal je, da je t-žk> dobiti poročil iz Rusije, toda vse vesti kažejo na grozovito katastrofo. Angleška vlada je pravkar dobila orzojavKO cd liodso-na, v kateri poroča ta, da kliče -35 milijonov ljudi za pomoč. Prebivalci gla-dujočih ozemelj pričenjajo uvidevati, da je nemogoče, da se jim pravočasno pomaga in se vsled tega izseljujejo v Turkestan. Sirijo in druge dežele. V silni stiski uživajo ljudje travo in korenine. Nemogoče je povedati, kaj naj se ukrene. Vrhovni svet je sklenil ustanoviti mednarodno, ne medzavezniške komisije, ki bo proučevala možnosti takojšnje pomoči. To pa jo možno ramo s sodelovanjem tamošnjih vlad in ako se nudi garaneta za to, da se bo pomagalo samo stradajočim. Lloyd George je zaključil: *Ako bi kdo dvomil, kaj pomenja vojna, mu to lahko povedo zadnja posvetovanja vrhovnega sveta.«_ Žalje Sehola! »Sokol« žaluje! Vsa bratska društva opozariamo, da prekine i o prireditve in zabave zaradi smrti Nj. Vel. kralja Petra I. za toliko ča* kolikor bodo predpisale odredbe oblasti. Starešinstvo Jugoslovenskega Sokol= skega Saveza. — Septemberska umetniška razstava. Začetkom septembra se otvori I. velesejm. Ta prireditev bo privabila v naše mesto ogromno število tujih gostov, od katerih bo velika večina prvič spoznala slovenski narod. Naša dolžnost je, da jim nudimo samo najboljše utise o celotnem našem narodnem udejstvovanju. Pri tem na noben način ne smemo zanemariti tudi kulturne plati te prireditve in seznaniti vse goste z najboljšimi plodovi naše umetnosti. Poživljamo torej mero-dajne činitelje (umetniški odsek), da se priredi početkom septembra umetniška razstava, ki bo slov. umetnosti in umetnikom v Čast in prid. — Dramsko gledališče. Rade Romanovič*Turk, dramski igralec, Goričan, ki je do sedaj igral v Srbi* ji in v tujini, je angažiran pri tu* kajšnji drami. — Maksim Gorkij je spisal dramo iz socijalnega življenja z naslovom »Sovragi«, ki se uprizori v Hamburgu. — Tehnična mehanika v elementarni obliki kot osnovna podlaga stro-je^radM. Prvi del: Mehanika togih koles. Z* študij in prakso sestavil inž. Leo Novak. Založila Jugoslovenska knjigarna v Ljubljani. Cena vezani knjigi K 260. Strojni tehniki smo lahko veseli te knjige. Mehanika, snov mnogim tako pusta in neprikupna je tu obravnavana na nočin, ki zasluži pozornost. Kdor ve, kako težko je uvajati začetnika v to vedo, kako je odvisno vse nadaljno razumevanjo in praktična uporaba od tega. kako jo jo spoznaval, bo I>ritrdil uvodnemu stavku. S pregledno razporejeno vsebino, z jasnimi slikami in, bodi tudi to omenjeno, z lično pisavo napravlja knjiga že pri površnem pregledovanju prijeten vtis. Poglavitna vrlina pa tiči, kot že rečeno, v načinu obravnavanja. Mehaniko lahko pogledamo na dvojen način: kot abstraktno vedo, ki je sama sebi namen, ali pa kot vedo, ki služi živim praktičnim potrebam tehnike, veda, ki usposablja tehnika, da more razrešiti in izpolniti tehniške naloge. Pisatelj se je držal druge poti in podal knjigo, ki bo strojnemu tehniku, ki mu je pred vsem namenjena, dobro služila v vsakem ozira. Snov je podana v lahko umljivem slogu, prepletena s številnimi številčnim! primeri, ki navajajo, kako ie treba teoretično izpeljane zaključke praktično vpo-rabljati. Mehanika je važen sestavni del stropovnega znanja in posebno strojnik jo potrebuje vsak čas. Zato mislim, da pričujoča knjiga ni samo primerna za tehniški naraščaj, ampak bo dobrodošha tudi izvrsujočemu tehniku. Z ozirom na terminologijo moramo reči, da je pisatelj rečno zbral domače trebe po posebnem slovarčku. Razprave se čitajo gladko, tehnični pojmi so um-ljivo podani. Imamo tu kniigo, ki jo lahko vzporedimo s priznanimi knijigo-mi to stroko iz nemško tehniško lito« raturo. Turistika in sport. — Izšla Je 33. ŠroviJka »Sporta« in prinaša sledečo vsebino: VViencr Sportklub - Ilirija. Desetletnica Športnega kluba Ilirija. Visoka šola za teles-* no vzgojo. Prava in neprava turistika. Dosedanji mateh za svetovno prven-t stvo v boksu. Razpis automobilne vztrajnostne tekme po Sloveniji v okvi* ru Športnega tedna 19_?l in razne službene notice. List prinaša krasne slike iz plavalne tekme in nogometa in gaj vsem toplo priporočamo. — Plavalna tekma na Bledu, Udeležencem plavalne tekme, ki sa vrši 21. t. m. na Bledu za prvenstva Jugoslavije, je izposlovala »Športna zveza« pri ravnateljstvu Južne Železa niče polovično vožnjo na progi Ljub* Ijana-Bled. Zato opozarjamo vsa1 tekmovalce in gledalce, da izdajaj »Športna zveza« v uradnih prostorih) Narodni dom vsak dan od 8. do 12. in od 3. do 6. legitimacije za polovična vožnjo tja in nazaj od časa 18. do 31. U m., na kar opozarjamo še posebej vsi tekmovalce, ki gredo lahko že par dni pred tekmo trenirat. Ker se brez legtJ timaci.e ne dobi polovična vožnja, so opozarja vsakogar, naj si lcgitimaciJo| pravočasno preskrbi! Ljubljanski oelese-menj. - i I j »Ljubljanski veliki semenj* od 3. do 12. septembra 1921 ne b< podal le lepega celokupnega preglel da vzorcev razstavljenega blaga, kj si ga kupci morejo nabaviti v Slo^ veniji, temveč je dana na njem prk lika za izložbo in pregled cele dn zave. Veliko zanimanje inozemski^ trgovcev in industrijskih krocov z^ potek gospodarskega življenja pr] nas je dovedlo do velike udeležb< inozemcev na semnju. »Ljubljansl veliki semenj« bo v vsakem ozu dovršena popolna prireditev. Sej ski prostori obsegajo nad 30 zgradit in paviljonov, ki so razdeljeni v na^ stopne oddelke: Papirna industrijaj grafika in pisalne potrebščine, por hištvo in glasbeni instrumenti, mat jolika, fajence, pletarstvo, metlanj stvo in mala lesna industriia, vt| varski izdelki, slamniki in klobuki obleka, zlatnina in urprstvo. stroin^ industrija, železnina in železninski, ter pločevinasti izdelki, kovine it/ kovinski izdelki, lesna in gradbena industrija, poliedelski proizvodi/ hranila in pijače, kmetijske potreb*j čine vsake vrste, usnjarska indui; stri j a, kemiška industrija, kosmeti/1 ka in zdravstvene potrebščine,' tekstilno blago, perilo in modno; blago. Trgovinski oddelek bo nudil celokupen pregled domače trgovine s tuzemstvom ter inozemskih indu^ strijskih proizvodov, ki se uvažajo' k nam. j — Zaščita industriiske svojina' na »Ljubljanskem velikem sem« nju«. Minister za trgovino in indu* strijo je z odlokom z dne 7. avgusta 1921, Pr. br. 1118. odredil, da se prizna za predmete industriiske svojine, izložene na »Ljubljanskem velikem semnju« v času od 3. do 12. septembra 1921, pravo prvenstva' v smislu paragrafa 60. uredbe o za*, ščiti industrijske svojine in paragrafov 94. do 99. izvršilne naredbe k temu zakonu. S to odločitvijo mi« nistra za trgovino in industrijo ie »Ljubljanski veliki semeni« priznan kot oficijelna razstava, dočim ima za razstavljalce ta odločitev svoj pomen v tem, da jim je zaiamčena za njihove izume prvenstvena pravica, ne glede na to, da so izumi javno razstavljeni in vsakomur na vpogled. — Češkoslovaška industrija fn trgovina bo na »Ljubljanskem veli* kem semnju« od 3. do 12. septem/ bra 1921 lepo zastopana. Razstavila; bo v lastnem paviljonu, ki Vt ie pov stavila Češkoslovaška republika. Ta paviljon tvori po svoji arhitekturi eno najlepših zgradb na razstavi« scu. Gospodarske oestl. BORZE. — d Zagreb, 17. avgusta. Devize: Berlin 197—200, Italija 750—760. London izplačilo 640—645, London ček 638—0, New York kabel 174—0. Pariz izplačilo 1360—1375, Praga 20550 do 206, Švica izplačilo 2950—3025. Dunaj 16.96—17.05. Valute: Dolarji 172«-173, francoski franki 1320—1350, napoleon-dori 595—595, nemške marke 198 do 200, italijanske lire 740—7*7._ Polzoedbe. —Našla se je damska denarnica z zlato verižico. Dobi se pri g. Volčič Andrej, P: ?akova ulica 3, v pisarni za zasedeno ozemlje. Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: p laninske razglednice priporoča TIčaa-, LJubljana. Bančni uradnik išče so* hrt 5 nrano a^ ^rez za takoj, proti DO dobremu plačilu. Ponudbe na upravniStvo Slovenskega Naroda pod .Dobro plačilo/5659". 5659 Iščeta se 2 sobi ena za dva gospoda, ena za eno gospodično. Ponudbe na uprav. Slov. Nar. pod J. J. 5687 568? Sprejme m Proda se Kompleten portal in trgovska oprava. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 5675 Kupi se hiša na periferiji mesta Ljubljane. Pogoji v hiSi stanovanje najmanj 3 sobe, kuhinja in pritikline. Ponudbe staviti pod E. P. 5684 na uprav, lista. 5684 Vrtnar, oženjen, išče dobro stalno službo, zmoten vseh vrtnarskih del, kakor tudi novih vrtnih nasadov z večletno prakso. Ponudbe pod „Nadvrtnar 5686" na upravo Slov. Naroda. 5686 IS€e se za takoj žedno prazno sobo za dve osebi, Ponndbe pod .Čedna soba 5695" na upravo Slovenskega Naroda. 5695 _____ __ Naznanjam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih povzročila na moj račun moja žena Frančiška cli sin Edo Žužek, ter opozarjam, da nista upravičena imenovana dvigati za moj račun nikakih zneskov. FSANG ŽUŽEK, klepar na Bledu. 5692 Išče se meblovano ali nemeblovano stanova- „' s sobo in kuhinjo v Ljubljani lije ali okolici. (V bližini žeez. postaje). Ponudbe pod .6488" na anončno družbo ALOMA COMPANY, z. o. z. Ljubljana, Kongresni trg 3. 5682 Gospodična išče prazno sobo za takoj. Cenj. ponudbe na uprav. Slovenskega Naroda pod .Prazna soba/5683". 5683 Išče se za čas od 3. do 12. septembra 1921 gospodična pr o daj al ka za kozmetični paviljon .Ljubljanskega velikega semnja'. „Lasol" LJubljana Rimska cesta 21. 5680 Posestvo v industrijskem kraju z 9000 prebivalci, s 14 orali gozda, njiv in ♦ravnikov, hiša z lepim vrtom, z gospodarskim poslopjem, z malo tvornico, primerno za večje podjetje ali trgovino, električna napeljava in vodovod v hiši, u tako] po zelo ogadnl ceni proda Vprašanja in ponudbe na upravništvo tega lista pod .Ne zamudit" 5688 ike, montafonske pasme, 2—3 leta stare in nehal krav Iste pasme proda: UpraviteI|stvo Hansampacber, pošta Hoče pri Mariboru. 5566 Iriovcl, nudim Vam v« po najnižjih dnevnih cehah. J. Roje, Moste • L.ubijana, električno izdelovanje Žitno - sladne kave. 5678 Sm- vratat za tovarno na deželi. Prednost imajo bival dvorni orožniki. Pon