Štev. 329
V Trstu,
dV!©'* 3. fe-Mtm 19:3
Ittiaja vt«k tfan iJuTra), tudi ob nedftjati in prarnlKIh. -
UrednlJtvn: ulica »v. Fun^Uka AviVeri kO. 1. nadur. D plst M»i se poitl|a o ureiir.liuu. — Ne rnkirana p:<ma s? ne prejemajo, frtfcopUt m ne vrti« o. - Ifrfajatelj in odi;o orn: u ?<tni* SMao Godina. - Lastni* kondore j lista „EUIr.o-t T sk ti-akjnie lidiimi, — "Mefoti uredniit.a in apravc it v. II r>7 -Naročnina maiat za celo teto 40 K. pol leta 2i K, tri tnrsere 10 H — sa nedeljsko latlalo za cel-> le«o 8 K, pol l ta 4 K.
Letnik LXm
ZEDINJENJE CRNE GORE S SPBMO. — KRALJ NIKITA ODSTAVLJEN.
PODOORICA, 29. nov. Velika narodna skupščina, ki se le dne 27. t. m. sestnla pod predsedstvom Save Cer-viča in tajništvom Vukotlća je soglasno odstavila kralja Nlklto in vso kraljevsko dinastijo PeftoVlč-MeguS ter proklamirala popolno zedinicnie Crne gore s kralievino Srbilo pod kraljem Petrom.
PASIC ZOPET MINISTRSKI PREDSEDNIK.
ZAGREB. 29. nov. Iz Bel grada poročalo, da ie Nikola Fašlč imenovan zopet za srbskega ministrskega predsednika in inti le poverjena naloga, sestaviti nov ministrski kabinet iz vseh srbskih strank. Prva naloga novega kabineta bo. da izvede dogovore z delegacijo SMS Dogovori se bodo vršili v mestni hiši v Belgradu. Pred-posvetovauja so se danes že vršila.
Novo srbsko ministrstvo.
BELGRAD, 29. nov. Novo srbsko ministrstvo jtc sestavljeno takole: predsednik ocnovno Pašlč; uk in brcer:-častje Lazarević; notranje stvari Tripkovič; Javna de'a Sunović; vojska, gospodarstvo Marinkovlč; pravosodje Jankovlč.
Avdljenee pri princu Aleksandru.
BELORAD. 29. nov. Hrvatski delegat dr. Pavdič je bil sprejet od srbskega regenta Aleksandra v p« se bi; o avdijcnco. Rr.zgovarjala sta se o vseli na&lh iugcslovan-,v?,ra,?,ail!?- Dr- Pavel!« ie izjavil rereritu, da nas cilj nt Velika Srbila kakor tudi ne Velika Hrv&tskn. ampak edinstvena demokratična država SHS. Dr. Pavelič je odnesel iz avdijence najboljše vtise.
Srbski princ Aleksander potuje v Pariz.
BELORAD, 29. nov. Tc dni odide regent Ale.Vsan.der v Pariz, da se tam posvetuje z VVilsonom o jugtelovanskih zahtevah, o katerih bodo razpravljali na mirovni konferenci,
DELEGACIJA NARODNEGA VEČA V BELGRADU.
ZAGREB. 28. nov. Danes zjutraj sc ie odpellala iz državnega kolodvora delegacija, ki Je odšla v Beigrad, radi nadaljnih tiogovorov z vlado. Iz Zagreba ie odpotovalo skupno 18 delegatov. Nekaj se jih bo prllrTujilo med potom. V Belgradu pričakuje-/) tudi dr. Trumbiča in dr. KoroSca. V vlaku, v katerem so se vozili delegati, ie bil priključen tudi dvorni voz, namenjen za poiovnn!c regenta Aleksandra oreko Jugoslovanskega ozemlja. Kot častno spremstvo je bil dodeljen delegaciji oddelek Narodne straže, obstoieč iz 20 mož, pod povel'stvom poročnika Mateja. Slovenski delegati zaradi nugodnili prometnih zvez niso mogli dospeti v Beigrad pravočasno. Pripeljali so se šele danes opoldne z avtomobilom preko Novega Mesta in v Beigrad se odpeljejo Jutri dopoldne s posebnim vlakom, ki bo pe!'a! v Srbi;o hrvatsko sanitetno misijo. Med temi s'ovcnskimi delegati so dr. CankaL ravnatelj Kristan s spremstv om. z njim potuje tudi poverjenik za notranje zadeve dr. Breje.
ZEMUN 28. nov. Snoči so prispeli iz Zagreba v Za-mun odposlanci Narodnega Veča. Sprejem je bil veličasten. Za slovesni sprejem se je zahvalil v imenu de-' legatov Narodnega Veča podpredsednik Svctozar Pribi-čevlć, zahvaljujoč se narodu in vo.'ski Srbije za n'cno osvobodilno delo. Danes dopoldne ob 10 so se delegati s parnikom prepeljali iz Zemuna'v Beigrad. Pri izkrcrrni so jih v imenu vlade pozdravili ministra Liuba Jovnnavič in M. Ninčić. V imenu mesta Beigrad jih je pozdravil belgrajskl podžupan. Zbrana je bila velika množica prebivalstva. bclgrajska pevska društva so zapela »Naprej zastava Slave«, .-Lepa naša domovina« in srbsko himno »Bože pravde«. Množica meščanstva je navdušeno pozdravljala prišlccc. Zahvalil sc je za sprejem podpredsednik Narodnega Veča Pavelič. Nato so delegati odšli v slovesno ozaljšano mesto. Na poslopju, v katerem stanuje prestolonaslednik, vihrajo poleg srbske tudi hrvatske In slovenske trobojnice.
ZAGREB, 29. nov. (Lj. kor. ur.) Iz Belgrada poročajo: Danes ob 10 dop. so se v tukajšnji mestni hiši začela pogajanja med odposlanci Narodnega Veča v Zagrebu in zastopniki vlad ter parlamentom kraljevine Srbije ter Crne gore. Pogajanja zadevalo nadalinjc ukrepe, potrebne vsled proglasitve zedlnjenja vseli jugoslovanskih ozemelj v eno edinstveno državo. Predvsem je potrebno sporazumljenje glede ustanovitve skupne vlade in dietnih določi! za prehodno dobo. Odposlanci Narodnega Veča imajo v tem pogledu neomejeno oooblar.tilo in i :o-reio skleniti dogovore, cbvczne za vse ozemlje. Sl.le-njene določbe obdržc mnč samo za dobo do dne. ko se sestane ustavotvorna skupščina iz vseh Jugoslovanskih ozemelj in stvori končnoveljavno ustavo. Na hiši, ki v njej biva regent Aleksander, plapolala poleg srbske tudi hrvatska in slovenska troboinica.
BELORAD, 29. nov. Delegati, ki so prišli iz Zagreba, so izvolili izmed sebe odbor treh članov, ki bo v nepretrgani zvezi s srbsko vlado. V ta odbor so izvoljeni: Svetozar Pribičevič. dr. Smodlaka in dr. Pavelič.
JUGOSLOVANSKI ŠKOFJE ZA SLOVANSKO BOGOSLUŽJE.
ZAGREB, 29. nov. Zagrebški nadškof le poklical tia sestanek vse Jugoslovanske škofe, da zavzame") načelo stališče v davnih vprašanjih, ki se sedaj javno prereše-tavajo. Prišli so dne 27. novembra t. I. v Za;;rob škofje IJuoiianskl. »aujaluškl, senjski, križcvskl in spMsIcI; p<-možni škofje Sarič. Prcmuž In Lang; drugi ?kolje so poslal! svoje zastopnike. Soglasno so sprejeli pet resol-jc'!. namenjenih Narodnemu Veću in vr:> javn< .i, kate-ih prva se glasi*. 1. Zbrani Jugoslovanski katoliški episkopat radostno pozdravlja zedlnjeuje vseh Slovencev, Hrvatov In Srbov v eno neodvisno državo; priznava Narodno Veče kot vrhovno provizorno oblast, in priznal bo isto-tako definitivno oblast, ki jo bo ustvarila volja naroda po Uonitituantl. Druga govori o prizadevanju za vzpostavitev omajane krščanske morale. Tretja izraža upa-nlii if« ho lumuJiivapjika drz/tva n«i'/»» 'a nr.'iviiv kafo.
li^ke cerkve in vse doti-Jne točke uredila dogovorno s sv. stolico. Četrta priznava potrebo agrarne reforme in Izraža s svoje sttanl pripravljenost, Izposlovafl dovolle-Rje sv. stolice, da se proti pravični odškodnini odstopijo cerkvenih velikih oosestev v to svrho potrebna zemljišča. Peta pravi: Jugoslovanski episkopat želi in hoče, ca živi v krščanski tjvbezni in najboljšem razmerju z vsako v Jugoslaviji p-izrnno veroizpovedjo, a seveda v prvi vrsti s pravoslavno hierarhijo in pravoslavnim ljudstvom. — Škofje so porlall izjavo vdanosti papež« s prošnjo za blagoslov mladi Jugoslaviji ter pooblastili nadškofa, naj člmprel v imenu vseh vloži na pnpe7n proi. jo za dovolitev iHtigljc v slovenskem jeziku. In sicer sv. mae v siarrslovensketn. drugih o'>rcdov pa v živem rtarodnem Icz'ku. Poslali bodo skupen pastirski list vsem katoličanom v Jugoslaviji.
Jugoslovanski frančiškani Narodnemu Vičn.
ZAGREB. 20. nov. Danes opoldne se je zglasila pri N.i-r o dnem Veću deputacija jugoslovanskih frančiškanov. Ki jc vročila spomenico, v kateri pozdravljajo frančiškani Besne, Hercegovine, Dalmacije, Srema, Istre. Hrvatske in združene Slovenije kar najiskrcneje osvoboditev in zeuinjenje i^HS. Priznavajo kot vladno oblast Narodno Veče v Zagrebu ter mu Izjavljajo svo'o \ ' pokorščino. Tranči'-kani že vnaDrcj priznava'o \ dr/avno obliko, katero bo določil narod sam, tudi srbs .o monarhijo.
Banat za Narodno Veće.
ZAGREB, 28. nov. Narodna skupščina v Novem Sne;u. na katerem so bili zbran! delegati iz vseli jugoslovanskih pokrajin ne>kd;n'c Ogrsko, jc prisrčno pozdravila Narodno Veče SMS v Zagrebu.
Jugoslovanska finančna misija In Italijani.
ZAGREB, 28. nov. Finančna misija Narodnega Veča ;e dobila propu<=tn!cc. da smo;q potovati v Švico preko Trsta in Milana. Alisija jc žc odšla na pot.
Italilanl v Bakru.
BAKAR. 28. nov. Italijanske vojaške oblasti so določile kurz avstrijskemu denar ti — 1 K jc enaka 40 cent. Itn-lijansro vojaštvo je zasedlo postalo Bakar. Na Narodnem domu v Dragi so razobesili Italijansko zastavo. Na Reki jc odredil vojaški poveljnik, da se moralo vse civilne oblasti pokoriti povelju italijanskega Narodnega sveta. V Opatiji so odstavili župana in razpustili občinski odbor.
Zastopnik Narodnega Veča pri francoskem admiralu.
DAKAR, 29. nov. Zastopnik Narodnega Veča na Reki je obiskal frrncos!:ega admiral«, kateri mu Jc vrnil poset na reški Čitalnic!. Zastopnik Narodnega Veča je izročil francoskemu admiralu soomeiiico o Reki.
Reši i veliki župan se vrnil na ReSo..
BAKAR, 29. nov. Reški veliki župan se jc vrnil na Reko iz Zagreba. Pogajal se je z italijanskim povel ni-Ivont radi obnovitve zveze med Reko in Zagrebom. Italijanski poveljnik mu je zagotovil, da bodo Italijani vrnili ves železniški materijal, lokomotive in vozove, ki vozijo z Jugoslovanskega ozemlja na Italijanska tla ter da bodo celo vrnili ves do sedaj rekvirirani železniški materijal.
Dva japonska rušilca dospela v Šibenik.
ŠIBENIK, 28. nov. Danes sta prispela v Šibenik dva japonska rušilca.
Radgona v slovenskih rokah.
MARIBOR, 29. nov. V smislu dogovora med tukajšnjim
vo;aškim poveljništvom in graškim volaškim odposlan-1 cem so jugoslovanske čete zasedle mesto Radgono. Železniški promet na prr^i Liutomer-Spilfeld sc uredi tako, da bo mogoče Avstrijcem po tej progi prevažati živila, ki jih debe iz Ogrske.
Velikovec zasedle Jugoslovanske Čete.
MARIBOR, 29. nov. Na ukaz vojaškega poveljništva so srbske in slovenske čete zasedle danes Vclikovec.
Madžarske nasilnosti v Aledmurju.
ZAGREB. 28. nov. V Mcdmurju je prišlo do novih madžarskih nasilnosti. V Št. Juriu so ogrske patrulje, o! tuječe i/, vc.-jakov in orožnikov vdrle v župnlšCe. pregnale župnika, vdrle v blagajno in odnesle 40.000 kron den,rja. Prebivalstvo be/i pred madžarskimi roparji preti jugu ter se zbira pri Varaždinu. Jokajoče In stradajoče ljudstvo prosi za takojšnjo vojaško pomoč pri Narodnemu Veću, da napravi konec ropanju teh madžarskih kip.
Stavka nemških poštnih in železniških nameščencev,
GRADEC, 29. nov. Nemški poštni nastavljcnci in nemški železničarii v Mariboru so pričeli danes stavkati, tako da sta popolnoma ustavljena poštni urad in poštni ur: d na kolodvoru. V delavnici južne /.eleznlce in v kurilnici delo počiva popolnctna. Iz Maribora ne vozi noben vlak. Vzrok stavke, ki ie izbruhnila ob 12 opo'dnc in ki se bo občutila do Ljubljane, ie ta-lc: General Maister jc prišel danes v spremstvu jugoslovanskih vojakov na okrožno sodišče, potem v poštno roslo^e in nato v poslorje železniškega obratnega urada, da v Imenu jugoslovanske vlade odstavi uradnike na vodilnih rnest h in tudi druge uradnike in Jih nadomesti z juvos'ovrnskl-mi. Doznalo se je tudi, da jugoslovanska vlada namerava militarizirati železničarje. Iz železničarjev in poš~ar-'ev rbsto'-eča deputacija jc nato podala k generalu M jsru. kier jc zahtevala, naj se urži dno 3. t. in. skle-irene pogodiic, pp kateri se do mhovne pogodbe ne sme izvršili nobena sprememba v osob'u. Zahtevali so tudi neoosredno pogajanle z jugoslovansko vlado. Gencr.rl Maister ;e odklonil vsako razpravo z deputacijo. Nato so železničarji in poštarji ob 12 pričeli stavkati. VI ! i iz Gradca morejo voziti le do Šoilfelda. Vlak Iz Ptu' hi I ustavPcn na Pragarskem. Tudi na koroški pn ie ustavil promet. Dosedaj se mir ni kalil.
i .IIJBUANA 30. nov. V Maribor so se včeral zvečer1
rrmmezn« itevIPia rt Tnt In oKoHeo 10 vin., rtrtmj It
O '»i»i trjjovffw m obrniko* mm c 0 'n ; otmttivce, j.h/il«, poiUntce, vab.li ojft i^l >1 na n h um 4 ' mi po M v.; oetH> v t«k«.i | ,14 ti« -it ;0 K, vtjkj u.:daljna vrst« 3 K. M»l> 0)jl3<ii p-> i vin. t> - li, i manj pa SO vin. Ojjl.ue »prfjemi i*-cemtnt oitJc'fV EJ r uti. N^rncuna in rtkUmMlj« '« pošiljaj« Izključno upravi „I .1 n «U". I prava in mseratnt oJildek st n»-h.ra a v vlici «v. Frana,ka A*. JO. — Po^'n r^n. račun tMIJffil
odpeljali s posebnim vlakom naši železničarji, da pre-
vzamejo tamkaj službo mesto stavkujočih nemških železničarjev. D:.ncs se odpeljejo t akaj tudi naši poštni uradniki in uslužlicnei. Načrt nemških železničarjev in poštarjev v Mariboru, da onemogočijo promet, sc tore; ne bo posrečil.
Povratck dr. Masarvka v Prago.
PRAGA. 20. nov. Predsednik dr. Masarvk pride 1. decembra t. |. v Pariz tor c-c odpelje 5. decembra na Ccško. \ Pragi bo o<ta! le teden dni ter se podal nato v inozemstvo k mirovnim pogajanjem.	i
Mir v vzhodni Galiciji.	7
LVOV, 28. nov. Poliakl so zavzeli Lvov in seda} « tam mir. Umiijcnje dd/ele ie Poljsko vlada poverila generalu Razwadowskemu.
Italijani zasedejo Dunal?
BUDIMPEŠTA, 30. nov. rMagvar Grszag« Javila:'
Fr:;ncoske čete zasedejo progo Dndimpešta-Rcka, Btt-dimpešta-Dunal-Monakovp. Italijanske trupe zasedejo Dunaj, francoske oa Mona-kovo .Ves za nromet potrebni premog bodo dobavljali Angleži, ako bo potreba tudi za civilno prebivalstvo. \
Sprelet protislovanskl zakon.
DUNAJ, 28. nov. Narodna skupščina Nemške Avstrije je sprejela včeraj lex Keineter o pravicah državljanov, ki odreka vsem nenemškim prebivalcem volilno pravica Sklenjeni zakon je vžbudil v celi javnosti težke pomisle!,c radi posledic, kor bodo slovanske države, bodisi Ccška ali pa Jugoslavija, v odgovor sklenile enake zakone proti Nemcem. Spreictjc tega zakona je bilo popolnoma slučajno, Od socijalnih demokratov jc bilo navzočih le par zastopnikov, nemški nacijonalci pa so glasovali za zakon, uc da bi pri tem kai mislili; tako se Je posrečilo nemškim radlkalcem spravili ta zakon do veljave. Namerava se z novelo spremeniti že sprejeti zakon.
Avstro-ogrska banka bo poslovala đo konca leta 191$.
BUDIMPEŠTA, 29. nov. Pesti Napio« javila, da bc poslovala avstro-ogrska banka do konca leta 1919. Baje so se za ta načrt izrcl.li tudi Celil In Jugoslovani.
Razkrita protlrcvolucljonarna zarota na Ogrskem.
BUDIMPEŠTA. 29. nov. Tu sc ic razkrila zarota, k( jc imela namen izzvati protirevolucijo. Vodja tc zarote sta poslanec Szemere in grof Štefan hethlen. V zvezi s to zaroto je cela vrsta visokih ogrskih aristokratov.
Srbi profl Romunom na Ogrskem.
BUDIMPEŠTA, 2V. nov. Srbske čete. ki so od 16. novembra Imele zasedeno 0'šovo, so lazorožile romunske čete, med temi tudi čete romunske narodne garde. Z ozi-rom na oboroženi vpad Romunov na Sedmograško je srbsko poveljstvo sklenilo, da se postavi na svojih tleh z orožjem v roki v bran.
Viljem Hohenzollern so odpoveduje prestolu.
BEROLIN, 30. nov. Cesar Viljem II. se je z državno-pravno veljavnim dokumentom odpovedal pruskemu In nemškemu prestolu. Dokument je podpisan v Ammcrln-genu.
Fntenta prične vojne operadje proti NcmčHl?
BEROLIN. 30. nov. Odnošaji med strankami so se tako poostrili, da preti resna vladna kriza. Socijalno demokratsko glasilo »Vor\v.irts« piše: Očividno jc. da ima ententa nameri znova pričeti vojne operacije proti Nemčiji. Maršal Pocli smatra, da so se s strani Nemčije kršili pogoji premirja, zato sc ne bo več ravnal po doioCbai z Nemčijo sklenjenega premirja.
Razoroženie Mackensenovc armade,
BUDIMPEŠTA, 29. nov. »Pesti Napio« javlja, da i« ministrski svet sklei.il takoj izvesti razoroženie in internacijo Mackensenovc armade, ki šteje 170.0UD mož.
Mirovna konferenca.
PRAGA, 29. nov. Cevke Slovo« poroča: Mirovna konferenca v Versaillcsu se otvori že dne 17. decembra, Med prvimi predmeti razprave ho čclio-slovaško vprašanje.
PARIZ, 29. nov. Kakor poročajo listi, se bodo mirovna
pogajanja vršila v zunanjem ministrstvu v Parizu, ne pa v Versaillcsu. Llovd Gcorgc dospe v Pariz hkrati z VVilsonom. - O poteku mirovnim razprav doznavalo iisti, da sc bodo najprej vpostavilc komisije za posvetovanje o raznih podrobnostih. Te bodo konferenci predložile svo:a poročila, konferenca bo o teli predlogih sklepala. Najbrž bo konferenca trajala tri mescce. Mirovna pogodba se bo podpisala bržčas šele početkom aprila.
movsrl' Ij n ali rapubHkaf
Mnogi govore o republiki in monarhiji. Razbijajo si glavo, kako formo vladavine bo imela naša bodoča edinstvena država M1S. l/.vestni elementi, z gotovim namenom, o postali kar li!;ratu glasni republikanci, kakor so bili si.ozi mnoga leta pokorni „služabniki habsburško dl-nas j. uc da M TTm blTif niTsel republike niti v sanjah oriši : na um. Niti eden od teh naših »republikancev« sc ni P"Ju vojno nikdar spomnil, da bi šel, rccimo v Švico, da bi tam izdavil kak lisi. v katerem bi se zavzemal za 1 , da se Habsburž ni odstavijo in bivša monarhija progi,.si za veliko rcprbiiko. Danes pa. ko imamo stotine nuhic':h nalog, pred vsem pn to. da naš narod čim prel dovedemo v normalno življenje, imaio ti lindie toliko časa. da igrajo 1 .•publikance, s čimer bi izzvali proti sebi monarhiste in — smejal M sc tretji!
Pok' jni Krek je sodil povsem pravilno, ko jc govoril, da Je povsem postran<!;o vprašanje, ali sedi na vrhovnem stolu človek s krono, ali pa črnini cilindrom na elavL Glavno ie. da bo naša država zgrajena na deuinkraiskib principih, da si bo narod sani usiv.irjal zakone, da bo zu vse državljena enaka pravica. Vprašanje dr,:avne formo ie povsem nbaktuclno. Je monarhij, ki so stokrat bolje, r.etrn reoublika in ta suina na sebi šc ue p iicnia
r Stran II.
»EDINOST« Stev. 3:9.
V Trstu, dne 2, decembra I9f8.
državne forme. Glavno vprašanje Je: kaka Je monarhija In kaka je republika! Ce bi imel človek izbirati med ustavno monarhijo, kakršna so Anglija, Srbija in Norveška, in med republiko, kakršni ste Portugalska in Meksika, bo trotovo dajal prednost angleški, srbski in norveški monarhiii. Anglija in Srbija ste n. pr. po svoji ustavi popolni republiki s kraljem na čelu, ki ne more nič storiti brez parlamenta, to je: brez naroda! Kralj Peter je največji republikanec. Katoliške »Novine« pijejo pravilno: Da-si je bilo večkrat naglašeno, da končno odločitev o tem vprašanju (o bodoči državni formi) stori naredna konstituanta, vendar se to vprašanje ni moglo izločiti iz javne diskusije. Neodgovorni elementi, ki so bili kot avstrijski In madžarski uslužbenci vedno proti jiarodnemu edinstvu, so se utlhotaplli v to resno debato, da vrše svojo staro službo narodnih rabllev. Hoteli l)i na ta način naše zedinjene narodne vrste raztrgati an se pri tem ne plašijo najnedostojnejih podtikanj in sumnfčeni i»roti srbskemu delu našega naroda in proti dinastiji Karagjorgjevičev. Našega narodnega edinstva ne sme razrušiti ne monarhična ne republikanska državna forma. O tem vprašanju, ki Ima dc facto samo formalno važnost, odloči ves naš narod Srbov, Hrvatov in Sloverccv s »somostalnim sklepom«.
Dinastija Karagjorgjevičev je v resnici narodna dina-stiia, pod katero je Srbija krasno napredovala v vsakem pogledu in ki bo hodeči naši državi, ako bo monarhija, samo na korist: in to vsled osebnih vrlin nositeljev dinastije Karagjorgjevičev in vsled njihovega ugleda v velikem demokratskem svetu naših zapadnih zaveznikov. Narodna dinastija Karagjorgjevičev, skupno s svo-fflm narodom, preživlja triumf svobode in bilo bi nizkotno, ako bi Hrvatje in Slovenci Karagjorgjeviče man;e spoštovali, nego jih Srbi sami. Srbija je, skupno s Kara-Kjoraieviči, doprinesla največe žrtve za osvobojenie naroda SHS, a mi Slovenci, Hrvatic in Srbi v bivših krajih Avstffl-Ogrske, ki smo se v tej vojni skupno pod silo llzičnejca terorja in iiajsurovejcga pritiska borili proti našemu osvobojeniu, moramo glede vprašanja: aH monarhija aH republika, prepustiti Srbi« Iniciativo* V dogovoru in sporazumu žnjo rešimo tudi to vprašanje, ko pride čas za to. A to tem laglje, ker na konstituanti ne bo nikakega majoriziranja. Danes so na dnevnem redu nnjnejši in važnejši posli.	^	_
Zenone 2, Granduch, Cancellieri 26, Coen. Barriera vcc. 26, Bertoin, Salicc 5, Brachetti, Settefontane 20. Fcriin, Settefontane 250, Zcrj."l. Settefontane 250, Pasco. Pic-cardi 26, Rupena, Mcdia 24, Baislnger, Guardia '12, Lo-kar, Gretta 34, Finotto, BarkovPc 52. Prc-si-en. Calcn'a 2. Baldassi, Acauedotto 51. Miceu, S. Cilin 2, Grulich, Mo-; JS'
ccna i v ul. Carducd it. 43
MALI OG!,aS8 IFtiant £5. SSSttSK.!
__Via d-.llc *o=te lit. 10.	40
O ILi.lILl.č, line. železne predli r.i/iio pohištvo se dobi
lingrandc 9. Steier, Carnlson 10. Giin cl'cg, S. Michelc 1, Gregoretti, Tlgor 3, Urizio, deli* Unita 3, Bcrtos, Nuo va 4t>, Zernitz, C. Battisti 2.
Domače vestJ.
V iSHO- i Z.
t SSZSltnl fotk,1 poseda
suhega gr.>zd|a)
30l5iv.no v/. -■—jsladki moškat,
M!,
rujfiu*jA6
rnznrvrstni in po v sto v botijkah po V,# z?lo znižanih t# proda ta*oj v vnakimuoSni
Rame politične vesti.
Zakaj nam ie treba edinstvene vlade? »Hrvatska Riječ« piše: V ententi sc že določajo delegati za mirovno kon-fc-rcnco, a mi še ne obstojimo v diplomatskem svetu. Da smo ml "že prej imeli edinstveno in priznano državo, ali da smo vsaj' začasno izročili zastopanje naših stvari oriznaifi srbski vladi, nc bi naša obal morala doživljati vse ono, kar je doživela. Ali, ml ne zahtevamo edinstvene vlade samo radi diplomatske obrambe, ampak tudi radi oborožene obrambe proti vnanjlm in notranjim neredom.... Mi niti ne želimo In nc propagiramo vojne; vendar zahtevamo edinstveno vlado, da bomo imeli za »vsak slučaj ludi edinstveno vojsko, ki pa bi se jej gotovo ne trebalo boriti, kerJtLžg..M,ltttaW» \°i§ka
" Nikdo ne b® mogel postopati
Imela isto pravo kot druge! «n|o kakor s kako neregularno »bando«. Mi zahtevamo edinstvene vlade, ker bi nas edinstvena in priznana voftka že s svojo navzočnostjo branila. Gospoda separatisti hočejo »svojo« vojsko; nočeio, da bi Srbi uvedli red v njej. Ma-džari bi bili srečni, ako bi imeli kako jedrn •vojske, kakor je srbska, mi pa — naj hi je ne hoteli upotrebltl. In zato zahtevamo ml edinstveno vlado: radi stvarnosti obrambe našejfa obstanka! Ne pa radi fraz. Pa tudi radi financ, radi (prometa, radi prehrane, itd. Ko bomo imeli tako vojsko* bodo vsi služili v njej stavestno in ponosno na obrambo nas vseh. ._
Zopetna otvoritev občinskih Žo!. Mestni magistrat naznanja: V sredo, 4. t. m„ sc zopet otvere občmskc srednje. meščanske in ljudske šole, zabavišča In otroški vrtci z italijanskim učnim jezikom, kakor tudi slovenske šole v spodnji iit gornji okolici. Zato sc poziva vsa šolska mladina, ki sc doslej še ni vpisala, da sc nemudoma prijavi pri pristojnih ravnateljstvih in vodstvih v svrlio vpisa. — Srednje šole: Otvorite sc dve gimnaziji, dve realki, dva dekliška licea*. Dokler sc nc priredi prva gimnazija, sc morajo vsi učenci priglasiti v gimnaziji pri Sv. Jakobu. Prva klasična gimnazija bo v prejšnjem svojem poslopju na trgu cvangclske ccrkve in sc otvori po izvršitvi potrebnih oopravil. Druga klasična in reulna gimnazija pri Sv. Jakobu pričneta poslovati takoj. Realki ste na Acciucdottu in pri Sv. Jakobu. Dekliška liceja sta v ul. Madcnna del Marc in začasno v bivši državni gimnaziji na Lipskem trgu. Cas otvoritve prve gimnazije in drugega liceja se naznani v časepisiu. Vse licejkc pa naj se prijavijo v ul. Madonna del Mare. — Ljudske hi meščanske šole: Ljudska šola, ki bi se morala otvoriti-v ul. Ruggero Manna, sc začasno premesti v poslopje bivše državne deške meščanske in ljudske šole v ul. S. Franccsco 25. Dekliška liudska in meščanska šola, ki sc je nahajala doslej v ul. Madonna del Mare, seipremesti v bivšo državno ljudsko In jneščansko šelo na Lipskem trgu, z vhodom v ul. S. G!orgio. Llttdska italijanska in slovenska šola v Roianu ostane zasedaj zaprta, dokler se nc bo mogla vojaška bolnišnica, ki sc nahaja v poslopju, premestiti kam drugam. Ljudske In meščanske šole v ul. Giotto, Parlnl in fofrlera se vzpostavilo; kakor so bile pred vojno. — Vsa zabavišča (rikreatoriji), tudi pri Sv. Jakobu in v Škedn'u, ki ste pripadali Legi Nazionrle, se preurede po duhu novega časa In sc odnro v prc'sn'ih svojih prostorih, — Občinski otroški vrtci, ki so obstajali pred vo.irot ali ki jih Jo občina sklenila ustanoviti v tisti dobi, pričnejo zopet redno poslovati. — Učcnei nemških šol sc sprejmejo v Javne Italijanske obdinske šolo, če-mogoče, v odgovarjajoče razrede, — Vpisnino in šolnino jc treba plačati, čc niste bili žc plačani v drugI šoli.
»Da sc očisti mesto sovražnikov Italije!« Mislili smo, da je stvar končana z uradnim prclcpljen.'em oklica onega zloglasnega »odbora za očiščenje«, toda motili smo se. Včerajšnja »Nazicne« nas je poučila, da je stvar drugačna. List namreč piše: »Odbor za očiščenje nadaljuje svoje delo in je še ojači. Ni res. da bi bil kr. gubernator razpustil odbor ali da bi ga oviral v njegovem delovanju. Prclepljenje .oklica sc ic moralo izvršiti le zaradi nekega prestopka, nc'rdborovega, temveč tiskarnarjeve-ga, ki je pozabil predložiti oklic v cenzuro. Odbor ve, da ima Izvršiti ogromno nalogo: poizvedel! po emisarjih bivše vlade In vlad, za katere sc jc upaio, da li bodo slcc'I'e, in za katere jc znano, da so prej delovali kot ovaduhi, potem pa kot propagandisti proti Italiji; pri'azno naseto-vati stari vladavini vdane, ne italijanski naro 'nosti pripadajoče osebe, da odidejo v svoic kraje; zahtevati cd hišnih lastnikov, da ne nameščajo več za vrataric ljudi, ki so bili zaupniki avstrijske policije; zrh'evatl cd rbra-tovalcev, da naj sprejemajo -delavce italijanske narodnosti, zlasti ker bo. no osnovi novih domovin, vsemu tu-
nah so d«jbo ve no in v v-a ki mn J:ini v d.<lro znlože nem skbdi§?n ul. O- Doni-zetti 1, vogal Stadion P 48
po -zmernih cnah Silami v rstu ul. (iacano Doni-zetti 1, vt<ffal ul. Stadion.
P 47
ESr. Mrafok
zobozdrn vn k, Tr t, Corso 2-1 I n Od «) do p. in od G
Emilija Ceregalo
Trst, Cfimpo S. Giacomo 2. IViporoča cenjen občinstvu
pop 13rev bolestno i/diranjt.^J''1trgovino pisan iSkih ia /ob, plombirano in uinotni^;"' j«Vobs6n. Pn.di.ja 1 zohjo.	r»2glednic in igrać vseh vrn^
Prodajajo re tud mol tvo-
UMmh dr. J. ŽerniSR!	ess.
v Trstu, ui. un p. mmm Trdita
Trst, ul. 1'uit eia vccchia 8 ima veliko zalogo m tvašhih pre ime o v. —
-eccbie 12 ('•ogal ub To^tc T-diian'e zobov brez bolečin, riombimnj«. Umetni zobje.
l!a min Id fci®^'^ trii S:
kunujo no najvišjih cenah umetnih evn li.-^s trakovi
in na isi. Si ke na la-
dob oznana uiarna iu zla-t.rna A. POVH v Trstu Trg Stare mitnice (Birrisni vcnhll 3)
na
ua^tih i>lo;fnh za gobne
sporne:; ko itd. itd. Najnižje konkurenčno ct*ne«

T
st:r 51 Bet N
je umr1 danes ob 9 dopoldne po kratki bolezni,
previden 7. zadnjimi tolažili.
KeutolaŽ jiva o 10 ,a LurEI'a, brat V lanf II in neja-i naznrn'|o to irgibo ostanu sjrodn.-kom piija'eljem n znancem. ^
Pogreb repozabnega pokojnika se bo vržil v torek, 3. t. m,, ob 9 dop. iz hiše iit. 24 v ul. Farneto.
TRST, 1. decembra 1918.
Ve iko pogrebno poTjntje Copcllau.
,-v
Aprovltadiske Mrl.
GOVEDINA.
Danes, v ponedeliek, se bo nadaljevalo brezplačno razdeljevanje zmrznjene Rovedlne nelmovitlm slojem izkaznice z rclciio Crto) proli izročitvi malih izkaznic
Corso 47(pH Trgu Phz a deli 1 Lerj:ia) Tel. 1402
Preskrbuje vsukorr tne | o^rebi», pt-evo7. mrln av n:» \-so kr.'jo t'r^.ivt'. Zalopa .n r.w;iri><lftj t mrtvaških predm-tor, Lis- i/, li vi .0 in \stk » r.st e 1 lesi v ra/u'i . bli'aH,
venoev, j-vcć itd. io menih ce: ah Sl.l. di" a v lastnih
•SU, Z1HSU l> cr UU. UU (IMIUV i IIU\Iil Vi;iUUViIl, V3UIUU iu-i	.. . ,	,,, „,	,,	VT	.
jemu delavstvu, katerih prispevanje v Trst jc pospete- l'^toiih Ma della . - Ji™javi: Novo pogrebno
vala avstrijska vlada, pač na tem, da sc vrnejo v svoje svobodne domovine. Odbcr za cči.šćcnjc hoće očlsti.i urade, oblasti, društva, strokovna društva tujih avstrl-iaškili In Italiji sovražnih žlfljcv; nr.čc, da bi sc v delavnicah, hišaii, kjer se stvarja imetje mesta in prospeh naroda, usmezdilo tuje ljudstvo, ki rovari v š';oclo mesta
5t. 63 in preščipnjenju št. 21 Izkaznicc za nakup mesa m in italijanskega naroda. Zato pozivlje odbor za ečišče-maščobe (razpredelek »salumerla«). Na vsako izkaznico nje na sodclovnnic vseh dobre misle čili, da sa podpirajo se dobi 15 dkj^ mesa. Raz.ieljcvartje se prične ob 7 zlu- v njegovem svetem delu za pravo odrcScnlc našefrs
MM tli Men 18
rin pirej sa od^ro
SC MUK, .V-_____ __________ . .
trai v naslednjih mesnicah: Benedcttich, XXX oktobra 13, Druna, Beccherie 1, Castro, Felice Venezian 19, Mi-«;lcl, Lazzaretto vccchio Cirilih Ponte 7, Vosak, Ca-\aira 10, Stabile, S. Mlchelc 5, Fontanot, Oatteri 32, Pcn-80, Oiullt 7, MarusslR, Settefontane 248._
Prodala kuriva«
Sladko osno na rdeče izkaznice. 10 kg na Izkaznico.
Cena 80 vin. za ke. Prodala 3. dec. Novo mesto: 725-924 (31) Geppa 7, 925-1084 (31) Machiavelll 12, 1085—1980 (31) Belvederc 63. — Nova mitnica: 1751-2;:50 (30) S. Zaccaria 3, 2251-2650 (30) Scussa 12, 2651—2850 (30) (Jelši 13. — Stara milnica: ]941—2140 (31) Medla 8, 2141—2240 (31) Toro 13, 2241» 3240 (31) Mcdia 24, 3241—3690 Madonnina 8, 3691—3840 (31) Paduina 13, 3841-4090 (31) S. Maurlzio 16. — Sv Jakob: 1081-1200 (22) Madonnina 24, 1201-1420 (22) Risorta 17, 1421-1570 (22) D Bramante 12, 1571—1670 S caprin 4, 1671-1770 (22) P. Dlaccmo 6, 1771-1971 <22) Risorta 1|. — Rolan; 214—140 (17) Squcro nuovo
15, 141—240 (17) Mirti 17, cena 82 vin. kg.
« • *
RAZDELJEVANJE PETROLEJA. ' Petrolej na Izkaznice za četrto razdeljevanle z rdečo Črto in proti izročitvi malih izkaznic Št. 29 se bo dobival od danes do 9. I m., pri naslednjih prodajalcih: Sloben,
5	Marco 29. Bertossi, Industria 4, Macorin, Madonnina 18 Potrina, Erta 13, Dolce. P. Diacono 6, Ferlin, Istria 2 in Sv. Ana 386. Prelon. Istria 75, Scmole, Caprin 13, Bauzoa, del Rivo 7. Zorenon, Largo Pestalozzi 1, Skerl. Bersamasco 5, PagliaRa, Olmo 9, Oerbec. Solitario 14. Brumatti. Solitario 10. Rupolo, Tesa 69, Gherdul, Conti
6	Casadei & Oherdol, Donadoni 16,^Vcrbas, Glullanl 12. Dimitrovich. Oiuliani 32, Grapulin, Skorklja 181. Bisiak, Giulia 7. Alessio, Ouilia 25, Marnicb, Scussa 12 Violin, Vrdela 1849, Camauli, Vrdela.703, Fornasari, Lazzaretto vccchio 41, Michelicb, Barbacan 24, Rutter, S. Lucia 6. Toso. P. S. Giovanni 6, Zijton« 30 oktobra 8, Jurissevich, S Marco 16, Biasutti, Madonnina 36, Post, Bramante- 2. Monfalcon, Schiaparelli 18, Frank. Istria 8, Rosanz, Mote a wsftt« Cetaovim C. S. Uiacomo 7, Stancich. S.
. njegovem
kraja zavratnosti skrivnih in »odkritih sovražnikov, ki jih še kuje v sebi. Sede/, odbora za pčlščcnlc, kateri je že zelo številen, je v ul. Picr Luki da Palcstrlna št. 3 1. Poslovne ure od 18 do 20.« — Mislimo, da le cisto nepotrebno, da bi kako razlagali ta lepi razglas »odbora j za očiščenje«, saj ie njegov namen prozorne-,! od čl en-' skega stekla. Čudno se nam pa vendarle zdi, da odbor ni obnovil svojega po vogalih nalepljenega oklica in p:)- j skrbel za to, da bi vdrugo tiskar storil svojo dolžnost In ga pred nalepl'enjem poslal v cenzuro.
7a mestno učitcilstvo. Mestni magistrat poskrbi v bližnjih dneh za nameščenje onih učitcliev, ki so bili poklicani v avstro-ogrsko vojsko, internirani, ki so prbeg-niil ali bili suspendirani In še niso bili zopet nameščeni.
Važen razglas o določbah za potova -b smo videli včeraj nalepljen.po uličnih vogalih. L'r;.mo, da ga objavi današnji »Osscrvatore«, da ga posnamemo po trem.
V soboto. 7. decembra t. L priredi naša podružnica Glasbene Matice v veliki dvorani Narodnega doma glasbeni večer z raznovrstnim, izbranim sporedom. Spored, katerega priobčimo jutri, obsega ' omorno glasbo, klavir in petje. Naštudiral ca ie sedanji začasni ravnatelj glasbene šole prof. F. J. Topič. SodcIuVo pa na večeru: R'lč. Slava Mezgec (sopran), gdč. Pegan Zora (klavir) ter gospodje: Topić, (I. gosli), dr. Karlln (II. gosli). Prinčlč (violo) In Pertot (cello). Začetek točno «i) 7 in pol zvečer. K nosameznim točkam sporeda sc še povrnemo.
Pevski zbor Glasbene Matice v Trstu. Ker ima danes zvečer Sokol v Trstu svoj redni sestanek, jc pevska vaja ženskega zbora jutri, v torek, ob 6 zvečer. Pcvovodja.
Kako jc to hudo! Prejeli smo: Sedanje svetovne izpre-incmbc so -povzročile tako zmedo, da jc skoraj cbuoatl. Najhujše ie bilo, ker niso delovale pošte. Umrla mi je na Bavarskem svakinja in sem prejel .šele tretje odposlano pismo — nicsec po nesreči. V Bosni sta mi umrla brat in svakinja ter zapustila 8 nedorastlih otrok, lirzo.'avili so mi in pisali, a prejel nisem ničesar. Sele včeraj sem :>reiel 11. t. m. odposlano drugo oismo. Iz Ljubljane so mi pisali 2. novembra nujno pismo — prejel sem jc 28. novembra. To ie. zraven drugih nezgod, zelo hudo. Upam da bo sedaj boljše. — F. K.
podjeljo — Tfbt
u liotlUknU bo V41 In vet
Bo?ata izbera dezertnega m penečega \ina, šampanjca, asti itd.
Najzmernejše cene.
V kratkem dobimo vino „Chianti" v v likih steklenicah.
"3 •1
01 ST
tu
Trst, Via Cassa di Rlsparmlo 5 (Lasi«o poslopje)* Tnt.
Delniška glavnica K 3U,OOU.ODO. Rezerva K 8 milijonov. 1'ilijalks: Dunaj Tegcthofstrasse 7-9, Dubrovnik, Kotor. Ljubljana, Metković, • Opatija, Split, Šibenik, Zadar,
Ekspozitura v Kranju. Vloge na knjižicc3V.'% od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka svojega. Obrestovanje viog na tekočem In žiroračunu po dogovoru. Akreditivu! čeki in nakaznic na vsa tu in inozemska tržišča. Kupuje in prodaju: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete delnice, srečke, valute devize, pro-mesc itd. Daje predujme na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih. Sate deposits promese. Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd brezplačno. Stavbni kredit, rembours kredit Borzna naročila, lnkaso. Menjalnica. Eskomt menic. Telefoni: Hu3, 1793 in 2676. Ur''dne tire: od 9 do 1 popoldne, brzojavi: Jadranska,