LETO m. ŠTEV. 146 SLOVENSKI IzcUJa In tlsKa časoplsno-zaJotn±5ko podjetje Slo*. poročevalec — Direktor: Rudi Janhuba — Glavni in odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Za tisk odgovarja Franc Plevel — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5, telefon 23-522 do 23-52« — Uprava Ljubljana. Tomšičeva 5/IL, telefon 23-522 do 23-526 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-896. za ljubljanske naročnike 20-463. za zunanje Z1-S32 — Poštni predal 29 — Tekoč) račun Narodne banke 601->T«-163 Mesečna naročnina 200 din Gftoo 10 tfbi Tretji dan slavnostnega zasedanja OZN Upanje na boljšo dobo mednarodnih odnošajev Koča Popovič o spominske zasedanju OZN Molotov se strinja z deklaracijo — Dulles je priporočal regionalne varnostne sporazume po načelu Ustanovne listine ZN SAN FRANCISCO, 24. Jun. (Tanjug). Glavni in delovni del spominskega zasedanja OZN se bo končal nocoj, ko bo zapustil govorniški oder bivši predsednik ZDA Truman. Jutri in v nedeljo bosta dve slavnostni večerji, napovedani pa so tudi govori bivših predsednikov Generalne skupščine OZN. V ponedeljek zjntraj okrog 3. ure po jugoslovanskem času ae bo po enominutnem molku nehala proslava. Zvedelo se je, da Je sovjetski minister za zunanje zadeve včeraj v razgovoru z Johnom Fo-aterjem Dullesom izjavil, da se atrinja z besedilom končne deklaracije, ki jo bodo sprejeli na zaključku slavnostnega zasedanja. Deklaracija bo, kakor je podoba, ponovno potrdila poglavitna načela Ustanovne listine. Prebral jo bo predsednik Generalne skupščine Van Kleffens v nedeljo popoldne. Sovjetski minister Molotov je privolil včeraj tudi na postopek, k: so ga predložili ministri za zunanje zadeve glede četverne konference. Iz ameriških krogov se je zvedelo, da je Molotov dejal. da pred sestankom ne bodo potrebne nikake nove diplomatske priprave. GOVOR JOHNA FOSTERJA DELLESA Ameriški minister za zunanje zadeve Duiles je davi v svojem govoru zavrnil sedem točk o prenehanju hladne vojne, ki jih je b:i predlagal sovjetski minister Molotov. Dejal je, da je dovolj, da spoštujemo Ustanovno listino, se izogibamo uporabi sie in grožnje v mednarodnih odnožajih in ne podpiramo ro-varenja proti ustanovam drugih držav, pa se bo nehala hladna vojna. V tem duhu, je dejal Duiles, bomo šli v Ženevo, in upamo, da bo ta duh prevladal. Trudili se bomo, da bomo našli taksen način, da bodo vse prizadete države uveljavile svoje pravice in svoja stališča. Glede Nemčije je Duiles izja- vil, da Je nenaravna razdelitev te države velika krivica, ki i:e more trajati neskončno, ne da bi povzročila zia. Duiles je nato govoril o vzhodnoevropskih državah, Kitajski in »mednarodnem komunizmu«. Dejal je, da so vzhodnoevropske države »zasužnjene zaradi kršitve slovesno prevzetih obveznosti«. Obtožil je Kitajsko napadalnosti na Koreji in podpiranja napadalnosti v Indoki-ni, ter da »se je zatekla k nasilju in grožnjam, da bi zadostila svojim ambicijam na področju Formoze«. Nedavni dogodki in vpliv bandunške konference so vzbudili mnenje, da se je zmanjšala neposredna vojna nevarnost. Položaj v Aziji pa je takšen, da ga ni mogoče mirno gledati, je dejal Dulles. Du 'cs je nato govoril o razorožitvi in navedel, da je bil zavrnjen predlog o internacionalizaciji atomske energije, ki so ga bile ZDA predložile pred 10 leti, in da so bili odklonjeni tudi predlogi o nadzorstvu nad oborožitvijo in za ustanovitev mednarodnega organa. Sovjetska zveza pa je pred kratkim napovedala, da je pripravljena resno obravnavati predlog podkomisije OZN za razorožitev. Upajmo, da bomo dosegli resnično omejitev v oboroževanju, v kateri prevare ne bodo mogoče, je dejal Dulles. Ameriški minister za zunanje zadeve je govoril nato o regionalnih paktih, za katere je dejal, da so to sporazumi o kolektivni varnosti, ki se opirajo na Generalni sekretar OZN svetovni zvezi bivših bojevnikov New York, 24. jun. (Tanjug). Za dan bivših bojevnikov 26. junija je poslal generalni sekretar OZN Dag Hammars-kjol-d svetovni federaciji bojevnikov spomenico, v kateri poudarja, da so med federacijo bojevnikov in Združenimi narodi navezane izredno trdne vezi. »Narodi vsega sveta, v katerih imenu je bila sprejeta Ustanovna listina združenih narodov, bodo 26. junija slavili desetletnico srečnega zaključka konference v San Franciscu, je rečeno v sporočilu. »Zastopniki držav članic in ustanov Združenih narodov se bodo zbrali v San Franciscu. da bi ponovno potrdili odločenost, da hočejo bodoče rodove obvarovati vojne, spoštovati človečanske pravice, podpreti socialni napredek in ustvariti boljše življenjske pogoje. Dočakali smo desetletnico v zavesti, da bo pot miru dolga in težka, pa tudi polni zaupanja, da bo ostala ta pot odprta navzlic sedanji napetosti in nevarnosti in kljub zapletenosti mednarodnih problemov. Tudi pri tej priložnoti želim izreči priznanje svetovni organizaciji bivših bojevni- Sprsmembe v albanski vlad! Beograd, 24. jun. Kakor poroča radio Tirana, je preztdij albanske ljudske skupščine razrešil namestnika predsednika vlade Tuk Jakova in ministra za prosveto in kulturo Bedri Bpahija. ker »jima ta dolžnost ne ustreza«. Z ukazom prezidlja Je bil za namestnika predsednika ministrskega sveta Imenovan Kočo Teodesi. (iosedanj minister industrije in rudarstva za ministra prosvete in kultu-e pa Ramiz Alija. Za novega m! Ulstra Industrije tn rudarstva Je btt imenovan Adil Careairi. kov, ki Je izredno dobro izpolnila svojo dolžnost In sodelovala z Združenimi narodi na vseh skupnih področjih. Tudi v prihodnje nam bo vaše sodelovanje potrebno. Zagotavljam vam, da bo Organizacija združenih narodov vsa prizadevanja, katerih namen bo utrjevanje vezi, ki na« spajajo. sprejela z odprtimi rokami.« načela Ustanovne listine in da imajo ZDA take sporazume s 44 državami. Dulles se je strinjal s tem, da se je morda začela nova doba mednarodnih odnošajev in da bodo potrebni veliki napori in žrtve za ohranitev vzajemnosti, ki je privedla do današnjega položaja. GOVORI DELEGATOV DRUGIH DR2AV Na včerajšnji dopoldanski seji so govorili zastopniki Argentine, Siama, Turčije, Poljske in Libanona. Argentinski delegat Cooke je grajal uporabo veta v ZN in dejstvo, da OZN ni v pravem smislu besede univerzalna. Argentina in njena vlada sta vdani načelom Ustanovne listine. Siamski delegat Vajtajakon je pozval Združene narode, naj sprejmejo za člane več azijskih in afriških držav. Pomudil se ie pri tehnični pomoči OZN nerazvitim državam in dejal, da Ja taka pomoč njegovi državi zelo koristila. Zastopnik Turčije Sarper je dejal, da je treba storiti vse za splošno razorožitev in nadzorstvo nad njo. Obrambnih naporov pa vzlic temu ne bi smeli opustiti, pa tudi ne zvez v okviru regionalnih paktov. Poljski minister za zunanje zadeve Skresewski je izrazil zadovoljstvo, ker so ZN soglasno sprejeli resolucijo o razorožitvi, ki odpira nove možnosti za rešitev tega problema. Na koncu je pripomnil, da si Združeni narodi ne morejo dovoliti, da bi v njihovem okviru nastali bloki držav, naperjeni proti drugim državam članicam OZN. POPOLDANSKA SEJA Na včerajšnji popoldanski geji so govorili zastopniki Siama, Formoze, Turčije, Nizozemske, Dominikanske republike. Norveške, Nikaragne in Belorusije. Predsednik Generalne skupščine Van Kleffens je opozoril Cangkajškovega ministra za zunanje zadeve Jeha, da slavnostno zasedanje OZN ni namenjeno polemiki. Jeh je namreč ostro napadal Kitajsko. Siamski delegat je govoril o potrebi regionalnih obrambnih paktov, pozval pa je velesile, naj se sporazume glede razorožitve. Zavzemal se je za mimo sožitje med državami z različno ideologijo. Minister Dominikanske republike je predlagal sprejem Italije in Španije v OZN. Turški zastopnik je govoril o vlogi Turčije v regionalnih obrambnih paktih. Nizozemski minister za zunanje zadeve je menil, da ge mora OZN posvetiti skrbi za zmanjšanje mednarodne napetosti. Norveški minister se je zavzemal za univerzalnost OZN. Zastopnik Belorusije je izjavil, da so najnovejši sovjetski predlogi o razorožitvi važna koncesija zahodnemu stališču. Sedaj je vrsta tudi na drugih državah, da storijo svoje, je dejal. Sovjetska zveza želi navezati prijateljske stike z Zvezno republiko Nemčijo in nemškim narodom ter se trudi, da bi »prevladalo zaupanje v mednarodnih odnožajih,* je končal svoja Izvajanja zastopnik Belorusije. Med drugim je naglasil, da uspeh ne more izostati, če bodo zastopniki štirih velesil delali v duhu razpoloženja, ki se je čutilo na zasedanju San Francisco, 24. jun. Tanjug). Vodja jugoslovanske delegacije na spominskem zasedanju OZN v San Franciscu državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je sprejel dopisnika »Tanjuga« in mu odgovoril na naslednja vprašanja: Kakšno se vam zdi ozračje na zasedanju? Zvezna ljudska skupščina se bo sestala 2. julija Beograd, 24. jun. Predsednik zvezne ljudske skupščine je sklical seji zveznega zbora in zbora proizvajalcev za 1 julij ob 1L dopoldne. Pričakujejo, da bo zvezna skupščina na tem zasedanju razpravljala o zakonskem predlogu, o pristojnosti ljudskih odborov novih občin in okrajev in o predlogu zakona o štipendijah. Razen tega bo skupščini predloženo poročilo zveznega Izvršnega sveta o gospodarskem položaju države in poročilo o poslednjih važnih zunanjih političnih dogodkov ter o uspehih naše zunanjepolitične dejavnosti. Kota Popovič — Do izraza je prišla splošna želja sveta, da bi se napetost nadalje zmanjševala, je odgovoril Koča Popovič. — Ali menite, da je proslava dokaz vidnejše utrditve Organizacije združenih narodov? — Proslava je dokazala, da so dani pogoji za utrditev OZN ln da svet pričakuje korakov v tem smislu. — Desetletnica Organizacije združenih narodov je sprožila tudi neko novo vprašanje — revizijo Ustanovne listine. Kako gledate na ta problem, upoštevajoč predloge, dane na zasedanju? — To je precej kočljivo vprašanje in Jugoslavija bo povedala svoje mnenje, ko bo prišel čas za to. Tu jc po mojem mnenju važno ne revizija Ustanovne listine, pač pa njeno izvajanje. Določb Ustanovne listine pa niso Izvajali zato, ker so bili odnošaji med državami, zlasti med velikimi, slabi. Ce se bodo zboljšali, bo laže Izvajati tudi Ustanovno listino in se sporazumeti tndi glede morebitne spremembe njenih določb. — Kot mnogi drugi delegati ste tudi Vi osebno v svojem govoru opozorili na razorožitev kot na poglavitni mednarodni problem. Kolikšno je po Vašem mnenju po vsem, kar ete glede tega slišali tu. upanje za rešitev tega vprašanja? — Menim, da so okoliščine za rešitev toga vprašanja ugodne, se pravi, mogoč je nadaljnji Danes se bo začela razprava o pristojnostih ljudskih odborov Beograd, 24. jun. Odbor za organizacijo oblasti in upravo pri zveznem zboru je napovedal sejo za jutri dopoldne zaradi razprave o načrtu zakona o pristojnostih ljudskih odborov, občin in okrajev. Seja, ki je bila napovedana za danes, je bila odgodena, da bi mogli poslanci bolje proučiit ta zakonski načrt in njegove priloge, ki so zelo obsežne. Glede velike pomembnosti tega zakonskega predloga so potrebne nekatere važne ugotovitve. 1. Predlog zakona o pristojnosti pomeni obenem z že sprejetim in razglašenim zakonom o ureditvi občin in okrajev pravno osnovo za uvedbo novega komunalnega sistema. Ko našteva taksativno pristojnosti ljudskih odborov, občin in okrajev ter njihovih organov, formulira ta predlog na eni strani lik novih ljudskih odborov občin in okrajev, na Za izboljšanje strokovnega pouka v kovinski industriji S sestanka centralnega odbora sindikata kovinarjev Jugoslavije Beograd, 24. jun. V Beogradu se je danes začel plenarni sestanek centralnega odbora sindikata kovinarjev Jugoslavije, na katerem razpravljajo o strokovnem šolstvu in strokovnem usposabljanju delavcev. Član predsedništva centralnega odbora Živojin Dje-lič je opozoril na pomanjkljivosti v teoretičnem, zlasti pa v praktičnem strokovnem pouku. Ako se upošteva, da sprejemajo v industrijske šole učence s štirimi razredi gimnazije, ali s končano osemletko, potem programi tega pouka ne zadovoljujejo, ker so ostali isti, ali pa so neznatno izpremenjeni od tedaj, ko so sprejemali vanje učence z osnovno šolo. Razen tega je teoretičen in praktičen pouk zelo različen v posameznih republikah. Program praktičnega pouka naj bi bil enoten za določeno gospodarsko panogo po vsej Jugoslaviji. Prav 'ako bi bil potreben tudi prak-ičen izpit ob koncu vsakeg- Razen tefln so doslej prema .o skrbeli za razporejanje učencev v Sole. Po sjattetknih podatkih sa v kovmski stroki n. pr. opredeli okoli 90% učencev za kovinske strugarje, strojne ključavničarje in avto- Zastopniki tujih sindikatov v Beogradu Beograd, 24. jun. V Beograd sta danes prispela generalni sekretar Nacionalnega kongresa sindikatov Indije (Intusa) g. Kr. Tripathi in predsednik Zveze sindikatov trgovskih delavcev Egipta g. Sajed Khal-let. Goste sta na letališču sprejela člana centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Marjan Vivoda in Dušan Sijan. Kot gosta centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije bosta sindikalna funkcionarja Indije in Egipta ostala v naši državi do 2. julija. Obiskala bosta nekatera naša podjetja in delovne kolektive zaradi proučitve delavskega upravljanja v Jugoslaviji Danes je prispel v Beograd udi sekretar sindikata petro-.ejskih dflavcev Burme g. U Thein, ki bo kot gost sindikata rudarjev Jugoslavije obiskal nekatere naše izvire nafte in rafinerije. mehanike, za vse ostale stroke pa samo 10%. Zato bi bilo treba najti način, kako pritegniti učence v one panoge kovinske industrije, za katere pri njih doslej ni bilo zanimanja. Sedanji razvoj gospodarstva zahteva tudi usmerjanje proizvodnega procesa v serijsko delo. To zahteva zlasti v kovinski industriji, da se v posameznih strokah posveti večja pozornost ožji specializaciji delavcev. Zato bo treba poleg strokovnega izobraževanja v industrijskih in mojstrskih šolah za pripravljanje kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev proučiti možnosti za otvoritev strokovnih šol in tečajev, v katerih bi se pridobila ožja specializacija. V te šole naj bi hodili absolvirani učenci industrijskih oziroma mojstrskih šol. Udeleženci na zasedanju plenuma bodo razpravljali tudi o nalogah sindikata kovinarjev pri izvajanju sklepov III. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije končno pa bodo sklepali o sklicanju svojega IV. kongresa. VFEME vremenska napoved ca sobote raplo sončno vreme, z rahlo predvsem vinoko oblačnostjo. — TemfpetntuM ponoči od 14 do m» c, pcfiSSst med g te »c. drugi strani pa pomeni globoko revizijo naše zakonodaje. 2. S tem zakonskim predlogom se določa pristojnost ljudskih odborov enotno za vso državo, kar pomeni, da bo v vsej Jugoslaviji enoten tip občin. To je zelo važno v vsej zadevi, ker zagotavlja enotnost pristojnosti in enoten tip občin enakopraven položaj teh enot lokalne samouprave, gospodarskih organizacij in državljanov. 3. Predlog zakona o pristojnosti določa, o katerih zadevah sklepa ljudski odbor sam na svoji seji, katere posle opravljajo njegovi izvršilni organi in kdo so njegovi upravni organi, Ta točna razmejitev pristojnosti med odborom in njegovimi organi odstranjuje negotovost glede njihove pristojnosti, ki je doslej obstojala v gotovi meri, s samim tem pa se objektivno zagotavlja zakonitost v delu odbora kot celote. Razprava o predlogu zakona o pristojnosti se pričakuje z velikim zanimanjem v odborih in v skupščinskem plenumu. Glede na njegov pomen bodo jutrišnji seji odbora bržkone prisostvovali poleg za- SKLICANJE SEJE ODBORA ZA GOSPODARSKE ORGANIZACIJE ZBORA PROIZVAJALCEV LJUDSKE SKUPŠČINE LRS Predsednik odbora za gospodarske organizacije Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS sklicuje la sejo odbora za ponedeljek, dne 27. Junija 13&5 ob to. uri v prostorih Ljudske skupščine LRS. Predlog dnevnega reda: Razprava o osnutku zakona o upravljanju gospodarskih podjetij. Iz tajništva Ljudske skupščine LRS. mm stopnika zveznega izvršnega sveta in poverjenika tudi nekateri člani izvršnega sveta. Pričakujejo, da bodo sodelovali v razpravi o pristojnosti na onih področjih, gospodarskem, prosvetnem, socialno-zdravstvenem itd., za katere se kot člani izvršnega sveta posebno zanimajo. napredek. Dokončna rešitev Je seveda ie daleč, toda tudi skromen napredek bi lahko zelo zboljšal splošno ozračje. — Drugo važno vprašanje je bilo podpiranje ekonomskega razvoja nerazvitih držav. Ali bi po Vaši sodbi na podlagi tega, kar je bilo o tem povedanega na proslavi, lahko sklepail, da bo Organizacija združenih narodov v bližnji prihodnosti posvetila temu vprašanju več po-pozomosti? — Nadaljnjega razvoja, njegovega tempa in oblike ne bi mogel napovedati, jasno pa je, da se bo OZN morala posvetiti tema problemu, se pravi, da bo v kratkem morala sprejeti stvar« ne sklepe, saj bo to v splošno korist. — Dovolite še vprašanje glede univerzalnosti OZN, vprašanja, ki je bilo prav tako eno Izmed najvažnejših na tem zasedanju. Mar sedaj na ureditev tega vprašanja lahko gledamo z večjim pričakovanjem? — Mislim, da smemo. Popuščanje napetosti v razmerju meil državami ne bo dovoljevalo, da bi to vprašanje dlje odlagali. — Sedaj pa še vprašanje, p katerem je dosti govorjenja, čeprav neposredno ne sodi v okvir proslave: 2e v svojem govoru ste izrazili optimizem glede sestanka velike četvorice. Povejte nam, prosim, če je Vaše mnenje tudi danes, ob koncu proslave, nespremenjeno? — Moje mnenje o tem se ni spremenilo. Ce bodo zastopniki štirih velesil delali v dnha razpoloženja, ki se je čutilo na zasedanju, uspeh ne more Izostati. To pa seveda ne poment, da smemo od sestanka pričakovati velikih praktičnih uspehov. Na sestanku gotovo ne bo mogoče rešiti vseh problemov, moralo pa bi so povečati medsebojno zaupanje in pripraviti oziroma rešitvi približati bi morali nekatere Izmed njih. Za uspeh Je seveda potrebno, da se vsi udeleženci pokažejo pripravljene sa popuščanje. — Ali je bila po Vaši oceni zamisel o miroljubnem sožitju na tem zasedanju prevladujoča in ali bi to zasedanje lahko Imenovali potrditev te zamisli? — Menim, da Imate prav. Je končal državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič. Podpisan Je trgovinski sporazum s Švedsko Beograd, 24. jun. Po osemdnevnih pogajanjih je bil danes podpisan protokol, ki ureja blagovno izmenjavo med Jugoslavijo in Švedsko od julija L 1. do 30. junija prihodnjega leta. Protokol, ki določa izmenjavo biaga v vrednosti 30 do 40 milijonov švedskih kron, sta podpisala vodja jugoslovanske delegacije dr. Janvid Flere in vodja švedske trgovinska delegacije baron v. Platen. Vodja jugoslovanske delegacije dr. Janvid Flere je izjavil, da obstajajo resne možnosti za povečanje trgovine med Jugoslavijo in Švedsko. Jugoslovanski izvoz se mora povečati ne samo s tradicionalnimi jugoslovanskimi predmeti, kakor n. pr. s kmetijskimi pridelki, temveč tudi z industrijskim blagom. Na drugi strani je visoko razvita švedska industrija sposobna kriti mnoge naše potrebe po reprodukcijskem in investicijskem materialu. Vodja trgovinske delegacij« Švedske baron v. Platen Je izjavil, da je izpremenjena struktura jugoslovanskega gospodarstva ustvarila podlago za povečanje trgovinske izmenjave med Jugoslavijo in švedsko. Ta izmenjava se sedaj giblje v smeri liberalizacije, kar Je zelo važno za nadaljnje razširjenje gospodarskih odnošajev. Jugoslovanski izvozni seznam vsebuje po protokolu poleg drugega rude in kovine, poiiabri-kate, barvastih kovin, trdi les in nekatere kmetijske pridelke. Švedski izvoz pa bo v glavnem vseboval predmete, ki so potrebni za tekočo produkcijo in za investicije. Jugoslavija bo poleg drugega uvažala viseko-kvalitetno jeklo, stroje, ltro-glične ležaje, električno in telefonsko opremo, celulozo, rotacijski in nat ronski papir. Komunike, izdan ob podpisu protokola, pravi, da je razprava med pogajanji ustvarila pot za tesnejše stike med industrijama obeh držav, kakor tudi za stalno povečanje jugoslovar.-sko-švedske izmenjave. Pri tem se je upoštevala potreba, da se zagotovita kontinuiteta la prožnost izmenjave ln da se obenem za daljši rok omogoči sploina krepitev ekonomskih razmer med Jugoslavijo in Švedsko. Švedska trgovska delegacij a je odpotovala danes v Zagreb« pred vrnitvijo v svojo domovino pa bo obiskala Uidi ladjedelnico »Tretji maj« na Reki. t rautavf otrofkfplMfak« — glaj članek na Eatm strani S ati. I SLOVENSKI P0B0CEV3LEC / i« - ». jttntja lea Zapisek ob maturi in šolska reforma Koliko pcuh zgodovine prispeva k oblikovanju svetovnega nazora M«! važnimi elementi spioš-fce izobrazbe, Id naj Jo da gim-&Ez!ja mladini. Je znanje in ra- rumevanje osnovnih zakonov družbenega razvoja, sposobnost u pravlino politično in druž-beno-ekonomsko ocenjevanje posameznih zgodovinskih doga- Janj in solidno poznavanje nas nacionalne zgodovine. Učni načrt sicer to zagotavlja v predmetih kot so zgodovina, zemljepis, filozofija in temelji družbene in ustavne ureditve FLRJ, je pa vprašanje, ati *o predavatelji podajali snov vedno dosledno v skladu s sodobno materialistično razlago «godovinsko-družbenih odnosov in dogodkov in ali so se dijak! tud! sami trudili za razširitev •nanj» o družbenih vedah ln naši socialistični graditvi. Zgodovina še redno prevet alooi na podatkih. Odgovori maturantov lz zgodovin» kažejo vsekakor premajhno uporabo načel zgodovinskega materializma ln te vodno močno prevladujoče vplive ob) aktivizma. Znanje v zgodovini se kaj rado omejuje na pcštevanje in poznavanje raznih zgodovinskih podatkov trojne, premirja itd.), osebnosti tn dinastij, zelo redko iščejo pa tudi najdejo prave vzroke zgodovinskih dogajanj, premalo imajo še razvit kritičen Sut ln sposobnost za ocenjevanj» družbene !n politične vloge raznih zgodovinskih osebnosti, narodov Itd. Poudariti pa Js treba, da so nekateri dijaki pokazal! pri maturi zelo solidno znanje iz zgodovine in družbenih ved, pa tud! precejšnjo stopnjo samostojnosti in zrelosti pri presojanju posameznih zgodovinskih dogajanj. Pri analiziranju fevdalizma kot enega izmed obdobij zgodovin» človeške družbe Je maturant predvsem poudaril, kakšno meč so imeli fevdalci ln eerkev, ln da je bil fevdalizem sekaj krutega za vazale, omenil pa ni niti malo, kakšen je bil poiitično-ekonomski profil tedanje družbe in odnosov v njej. S precejšnjo natančnostjo J» naštel imena mark (takratnih administrativno upravnih •not) r.a slovenskem narodnostnem ozemlju ln na delu današnje Hrvatske, pri tem pa ni povedal, zakaj Je prišlo do razcepitev na manjše teritorialne •note. Značilno je, da ao maturanti ob raznih vojnah v zgodovini govoril! največ o volujočih se državah, kdo Je bi! vojskovodja, kdaj in kje so bile posamezne znane bitke, kakšne so bile vojne operacije ln o posledicah vojn, zelo malo ell pa skoraj nič niso govorili niti vedeli o pravih vzrokih vojn. Za bitko pri Lipskem, v kateri je bila francoska armada pod vodstvom Napoleona poražena, je bilo važno, kdo se Je je udeležil, kdaj Je bila. kakšne teritorialne spremembe so ji sledile. «1 se pe razčlenilo tedanjih družbenn-nolitičnih ln ekonom- S *oje odbora za organizacijo oblasti ln uprave Ljudske skupščine L35 Ljubljana, 24. Jun. Na seji odbora za organizacijo oblasti in uprave mo razpravljali o predlogu zakona o novi ureditvi občin in (»krajev in o predlogu zakona o izpremembah in izpopolnitvah zakona o premoženjskem •tanju zakoncev. Odbor je razpravljal tudi o nekaterih nerešenih vprašanjih pripadnosti posameznih področij bodočih občin oziroma okrajev, o katerih so že prej razpravljali. Odbor Je sprejel pripombe izvršnega sveta LRS o nazivih občin na področju Ljubljane. Namesto predvidenih nazivov LJubljana-Grad, Ljublja-na-Posavje in Ljubljana-Krim •e bodo te tri občine imenovale Ljubljana-center, Ljubljana-Bežigrad ln LJubljana-Rudnik Odbor bo oba zakonska predloga predložil Ljudski skupščin' LRS, Id m bo sestala 28. t m ;>iih pogojev v Franciji kakor v Evropi in kje so bile kali razpadanja Napoleonove Francije. Vzroke druge .vetovne vojne iščejo večkrat le v Hitlerjevih stremljenjih po razširitvi ozemlja in v spora za Gdansk odnosno v napadu za Poljsko, ne prikažejo pa dovolj nazorno, kakšno je bilo razmerje sil v svetu v letih med prvo in drugo svetovno vojno, kako in zakaj se je razbohotil imp-e-riaiizem odnosno fašizem, boja naprednih ljudi proti napadalnosti fašizma itd. Med nekaterimi odgovori, ki so bili v zvezi z našo nacionalno zgodovino, je bilo čutiti tudi nekaj vpliva panslavizma. Tako je nek! maturant govoril o slovanskem Trstu, dalje o tem, da je bil Trst naš (slovanski) r času habsburške dinastije, da smo bili pred letom 1948 povezan! z vzhodnimi slovanskimi držpvnmi ’n podobno Slabo povezovanj« novejšega obdobja osve nacionalne zgodovine Kritična ocena odgovorov maturantov iz naše nacionalne zgodovine zlasti obdobja v 20. stoletju kaže, da jo sorazmerno z občo zgodovino dosti manj poznajo. Močan je vtis, da se novejši zgodovini ne posveča dovolj pozornooti. Gre za obdelavo najnovejšega obdobja zgodovine jugoslovanskih narodov (od leta 1918—1955). NI jasno, ali se predavatelji trudijo v do-voljni meri, da bi dijak: temeljito poznali zgodovinski razvoj jugoslovanskih narodov po prvi svetovni vojni, borbo naprednih *11 proti kapitalizmu med obema svetovnima vojnama, ljudsko revolucijo in njene pridobitve in tudi obdobje obnove in socialistične graditve. Vprašanje Je tudi, ali so vsi činitelji ns šoli storili dovolj, da dijaki ne bi biil odtrgani od vsakodnevnih draž-beno-političnih dogajanj pri nas ln v svetu. Marsikatera vprašanja iz naše ljudske revolucije in povojne graditve bi lahko maturanti solidno rešili, če bi redno prebirali časnike in razne revije. Tako se ne bi moglo zgoditi, da maturant ne bi poznal bistva ustanovitve I. proletarske brigade, ali. kaj je kominform. Večkrat so bili odgovori na razna vprašanja iz zadnjega obdobja naše nacionalne zgodovine zeio splošni, verbalistič-ni. Posebno velja to za zasedanje AVNOJ, Kočevski zbor odposlancev, zasedanje SNOR v Črnomlju in spor z informblro-iem. Tako so nekateri maturanti. kadar so govorili o pomenu kakšnega zasedanja AVNOJ, poudarili le borbo proti okupatorju in p«, kaj J» AVNOJ; bistvo apora z IB pa se je omejilo na »prepir« s vzhodnimi državami in pa na formalno ugotovitev, da so hoteli našo državo izkoriščati. Res j«, da matura ne daje v polni meri točnega in povsem zanesljivega pregleda nad dijakovim znanjem, ki mu ga Je posredovala šola, pokaže pa kljub temu neko določeno vsoto znanja, samostojno presojanje !n inteligentost dijakov. Namen članka ni, zaključevati in posploševati na osnovi teh skromnih podatkov, ampak le opozoriti na nujnost šolske reforme, in to posebej pri zgodovini. Nihče ne bo mogel oporekati zaključku, da je pri poučevanju zgodovine objektivi-zem še vedno tisti kronični pojav, ki zavira rast svetovno nazorskih elementov pri dijakih. Kakor gre po eni strani za spremembo učnega načrta, gre pa na drugi strani prav nič manj za spremembo metodike pri pouku zgodovine. Z enim in dragim bi bilo namreč treba zagotoviti, da se bo zgodovina predavala kot družbeni proces. Hkrati t vsemi spremembami ob šolski reformi j» pa potreba po priročniku iz zgodovine za profesorje in dijake zelo pereča. Analiza mature bi bila zelo koristna ravno sedaj ob pripravljanju ukrepov za šolsko reformo. Z. B. Program dela ravenskih žetezarjev v letu 1955 Delovni kolektiv železarne t Ravnah na Koroškem je z novimi objekti po osvoboditvi štirikrat količinsko povečal proizvodnjo surovega jekia. S pomočjo Ljudske oblasti se je • železarna razvila v podjetje, ki ie zaradi izdelave plemenitih legiranih in visokolegiramh konstrukcijskih in orodnih jekel postalo znano tud-: izven meja naše države. Za gradnjo nove jeklarne, kovačnice, izpopolnitev mehanične delavnice, oddelka termične obdelave in postavitev pomoin:h objektov so ocrabili -ui kot 2,5 milijardi dinarjev. Prav tako so v tem obdobju vložili več kot 644 milijonov za izboljšanje stanovanjskega fonda «i povečani« življen:tke ravni fužinarjev. Zato m čudno, če so že lani pro.zvodnjo jekla povečali na 616.000 ton, medtem ko je proizvodnja v letu 1939 znašala le 235.000 ton. Z razpoložljivimi sredstvi bodo letos ipokriili streho na jek'ara:, dfsgradili halo s prizidkom OU-nice, uredili lužiilnico, sam arne prostore in čistilnico polfabrika-tov v težki kovačnici ter temelje žaril ne in ogrevne peči. Postavili bodo nov generator, zgradil' obiekte za acerien in kisik, podaljšaš; fizikalni laboratorij, povezali sedanje vodovodno omrežje z novo črpalno postajo in opravili še vrsto drugih pomembnih del, s katerimi bodo omogočili izpolnitev letošnieea pla- Drugi kongres jugoslovanskih gasilcev V dneh 25. ln 28. Junija bo v Sarajevu II. kongres jugoslovanskih gasilcev. Na kongresu bo jugoslovanske gasilce zastopalo par sto delegatov iz vseh republik. Prostovoljna gasilska služba je izredno važna družbena organizacija v naši državi. Oglejmo si številčno stanje: Srbija ima črez 800 gasilskih društev z okrog 30.000 gasilskih članov; Hrvaška ima okrog 1.500 gasilskih društev in 50.000 članov; Slovenija ima 320gasilskah društev s 60.000 članov; Makedonija 515 društev z 18.000 članov. Leta 1940 je imela Makedonija samo 39 društev s 1.440 člani. Črna gora ima 34 društev z nekaj tisoč člani, Bosna ima 215 društev z okrog 23.000 članov. V Makedoniji in Črni gori so k organiziranju gasilskih društev pristopili šele pred par leti. Gasilske organizacije v Jugoslaviji obvarujejo letno več milijard ljudskega premoženja s pravočasnim gašenjem. Tudi z gasilskimi domovi so društva oskrbljena, tako Ima Hrvaška 560 gasilskih domov, Slovenija 500, Srbija 150. Najmanj gasilskih domov je v Črni gori, Makedoniji in Bosni, kjer je gasilstvo šele v razvoju. Razumljivo je. da si vsako gasilsko društvo želi imeti vsaj svoj gasilski dem za svoje orodje, gasilske avtomobile, cevi, lestve ln deugi material. Gasilci imajo tudi svoje gasilske šole za strokovna šolanja gasilskih častnikov In podčastnikov v Sloveniji, Hrvaški, Srbiji Sn Bosni. Pred vojno v celi državi niso imeli niti ene šole. Važno vprašanje, kateremu bo kongres gotovo posvetil precej skrbi, je pritegovanje novih članov v gasilske vrste in to predvsem iz vrst mladine in žena. Imamo primere v Hrvaški in Sloveniji, kjer so gasilci starčki od 60—70 let stari in so v gasilskih vrstah že po 40 — 50 let. V gasilstvu imamo na tisoče požrtvovalnih ljudi, ki ob požarih in drugih elementarnih nezgodah rešujejo ne samo poslopje in material, temveč tudi ljudska življenja za ceno lastnega življenja. Zal naš tisk premalo zve o delu najbolj požrtvovalnih gasilcev. Gasilstvo je tesno povezano s protiletalsko zaščito in Rdečim križem. Na kongresu bodo sprejeli gasilski statut. Gasilske organizacije izdajajo tudi svoje strokovne časopise, brošure ln knjige. Tam kjer ni prosvetnega društva, je gasilstvo organizator prosvetnega življenja, posebno na vasi. Prav zaradi tega zaslužijo gasilska društva posebno pozornost od strani občinskih ln okrajnih občinskih odborov. Hvalevreden pojav v gasilstvu je, da se že vršijo prostovoljna dela, posebno pri gradnji ali popravilu gasilskega doma. Za 10. letnico osvoboditve so tudi veliki gasilski festivali, kot so bili v Kranju, Ljutomeru in drugod. Zelo zaželeno bi bilo v bodoče. da bi se predstavniki ga- silcev 1* drugih republik in okrajev medsebojno obiskovali, da bi izmenjali svoje praktične izkušnje, katere bi potem plodno uporabljali pri svojem orga-nizatoričnem delu. Jugoslovansko gasilstvo je vključeno kot član v organizacijo mednarodnega gasilstva. Naši predstavniki so se v letih 1953—54 udeležili mednarodnih gasilskih kongresov, ki so bili v Essenu in Hovru. Letos pa bo mednarodni gasilski kongres v Varaždinu. Vodilni predstavniki jugoslovanskega vodstva so v zadnjih letih videli, da mnoge naše gasilske organizacije po strokovni usposobljenosti prav nič ne zaostajajo za gasilci v industrijsko-razvitejših državah. Želimo dragemu kongresu Jugoslovanskih gasilcev obilo plodnega dela za uspeh gasilstva v naši socialistični deželi. M. H. Jugoslovanska delegacija na zasedanju ekonomsko-socialnega sveta Beograd, 24. jun. Jufioslovan-«ka delegacija, k/i bo sodelovala na dvanajstem zasedanju ekonomsko-socialnrga »veta, bo odpotovala 2. juiiija v Ženevo. Vodja jugoslovanske delegacije bo stalni jugoslovanski zastopnik v OZN dr. Jože Brilej, njegov namestnik pa državni svetnik v drž. sekretariatu za zunan je zedeve Nenad Popovič. V delegaciji bosta rudi svetnik v stalni jugoslovanski misiji pri OZN Janez Stanovnik in svetnik v drž. sekretariatu za zunanje zadeve Ratko Plejič. Na dnevnem redu dvanajstega zasedanja ekonomsko-sociaiinega sveta, ki se Ho začelo 6. julija v Ženevi, bo. • •osoodarekr - rr • .opravi Arffgr Knbur.^M dela. V nerman**?h Je Han obHnnce-o-Ibora Zvera borcev Slavko Umnsr o ob-tavljen. Vinogradnike ponovno opozae-tamo na kvalitetno škropljenje ^poškropite liste prvenstveno na roodhjl strani). Posebno v.nžno je drugo tn tretje škropUenje. od katerega v vehfcd mer! zavlel končni pridelek. Prot! oldtju ter pršicam škropita Istočasno s Cokanom alt dm-Pm4 žveol^rdmf m-oripratt era-rrov na IM ^trov šk*vx>ivsV Uprava hidrometeorološka sl alba la Kmetijski Inštitut. ST. IM. — SB. JUNIJA ISM POROCEYHEC 7 *tr. S î ____________:-------i Jeza škoduje... Odnosi med Bonnom in Dunajem, ki kljub jezikovnemu sorodstvu nil-zdar niso bili prevet prisrčni, so se od sklenitve avstrijske državne pogodbe dalje vedno bolj zaostrevaii, pred nekaj dnevi pa je nemški kancler prilil še kapljo olja na ogenj. Ko je odgovarjal na interpelacijo socialnodemokratskega poslanca Carla Šmid La glede zaplembe nemškega premoženja v Avstriji, je namreč dejal, da »Hitler nikjer ni bil tako navdušeno sprejet kakor prav na Duna-Jut. Te izjave ne morejo omiliti niti možni vzroki: senilnost, izbruh jeze itd., ki jih navajajo nekateri komentatorji. Niti dejstvo, da je bila ta izjava morda le trenuten spodrsljaj — nekateri trdijo nasprotno, da je bila dobro premišljena — ne more spremeniti položaja. Na Dunaju je izzvala ogorčenje, pa naj je bila mišljena tako ali tako, četudi le kot polemičen odgovor socialnim demokratom. Za Avstrijce je bilo vprašanje njihove odgovornosti v drugi svetovni vojni s sklenitvijo državne pogodbe srečno zaključeno, ko so uspeli, da je klavzula giede te odgovornosti, ki je bila v prvotnem osnutku pogodbe, izpadla iz zaključnega dokumenta, in nikakor nočejo ponovno načenjati tega problema. Nemci so ie enkrat Avstrijce prelisičili, ko je šlo za vprašanje izraelskih zahtev za povrnitev škode, ki so'jo med vojno utrpeli Židi, in je Bonn svetoval Izraelu, naj se glede odškodnine obrne tudi na Dunaj. Na Dunaju tega še niso preboleli in prav tako tudi ne primera uveljavljanja Hitlerjevega zakona o nemškem državljanstvu Avstrijcev v Nemčiji. Po drugi strani pa v Bonnu ne morejo preboleti določb avstrijske državne pogodbe glede zaplembe velikih nemških podjetij v Avstriji. Prav to vprašanje je povzročilo Adenauerjev izbruh jeze, ki pa bo, kakor vse kaže, zelo škodoval avstrijsko-nemškim odnosom, p-edrsem pa urejevanju nerešenih vprašanj, med katera sodi tudi izvedba določbe glede biiišepa nemškega premoženja v Avstriji. —a. Bitka v začaranem krogu Obračun bojev v Malaji je žalosten. V zadnjih sedmih leti h je padlo okoli 5000 upornikov in skoraj prav toliko policistov, vojakov, civilistov, pomožnih miličnikov in drugih. Enote imperialne armade, ki štejejo več deset tisoč vojakov vseh orožij, iz Anglije, otokov Fiji, nepalskih Curk, Ib unce v, Malajcev, Kitajcev in ki jih podpirajo bombniki, lovci in posebej za boje v džungli izurjeni padalci, so postale bolj izkušene, prekalile so se — toda uporniki so po-ste.li bolj premeteni, previdnejši. Tretjina dohodka kolonije gre za te boje, 170 n»*W-joncv malajskih dolarjev potrošijo za bitko v začaranem krogu. Poveljstvo uporniških čet je predlagalo prekinitev bojev in mirovna pogajanja, vlada malajske federacije pa naj bi ukinila zakone o izrednem položaju in izredla demokratične volitve. Britanskega odgovora še ni, toda opazovalci napovedujejo. da britanske oblasti ne bodo priznale »upornikov in njihovih akcij s tem. da bi se pogajale o prenehanju državljanske vojne. Malajski uporniki so po svojih idejah enaki kominfnrmi-: ličnim upornikom, ki jih je zadnja l~*a v hudih bojih zatrla a-mada mlade Burme. Toda v Burmi se proti upornikom borijo vojaki nacionalne, samostojne države, ljudstvo je na strani oblasti, in uporniki morajo propasti. V Malaji je drugače. Uporniki na svoji strani nimajo vsega prebivalstva — zato pa je večina prebivalstva prat’ bdtanskim gospodarjem. Do b se Utici iskreno borili za njihove koristi, tega jim Malaje ne verjamejo. In z vsakim dno-1'om ko Bntanei odlašajo z ustavnimi spremembami in delan em večje samostojnost1 prebivalstvi, se simpatije le-tega nagibam na stran upornikov — ki so zasedaj edini uporniki proti britanski nadvladi. Kako bo s ponudbo upornikov, je v takšnem položaju pravzaprav vseeno. S propohaniem bojev bi se sicer Izognili človeškim žrtvam, ne pa vsem trenjem, ki vh po-u—ofa -astofl ndvor proti kolonialnim oblastem. Brej ali slei bodo Britanci morali spoznati. da s; jifnlajci bolj želijo svobode, kot pr. nbJiove »zaščite»: kdo bo vladal v d**»1'. pa j« stvar Malajcev samih —af Jugoslavija v pričakovanju dragega gosta NOVICE SLIKI Izjava indijskega veleposlanika v Jugoslaviji g. Dayala o idejni vzajemnosti ter o prijateljstvu med Indijo in Jugoslavijo BEOGRAD, 24. jun. (Tanjug). Predsednik vlade republike Indije g. Džavaharlal Nehru bo prišel na uradni obisk v Jugoslavijo v četrtek, 30. junija popoldne. Kakor se je zvedelo, bo ostal v Jugoslaviji en teden. Razen bivanja v Beogradu tn razgovorov z najvišjimi jugoslovanskimi državniki bo na programu tudi obisk nekaterih jugoslovanskih republik in ogled velikih gospodarskih objektov. Predsednik indijske viade g. Nehru bo s svojim obiskom vrnil obisk predsedniku Josipu Brozu Titu, ki je bil lani decembra na obisku v Indiji. Z njim pridejo hči Indira Gandhl, generalni sekretar indijskega ministrstva za zunanje zadeve g. Pilaj, načelnik oddelka za Evropo v ministrstvu za zunanje zadeve g. Hnssein, posebni pomočnik predsednika vlade N. K. Mathai ln pomočnik osebnega sekretarja predsednika viade N. K. Sečan. Nehru Beograd. 24. jun. (Jugopres). »Posebni pomen bližnjega obiska premiera Nehruja Jugoslaviji je v dejstvu^ da so se od delhijske dekleracije odigrali mnogi važni dogodki», je izjavil diplomatskemu sodelavcu Jugopresa indijski veleposlanik v Beogradu g. Rajeshwar Dajal. Ko je ugotovil, da je naj-novejlii irazvoj mednarodnega položaja potrdil pravilnost osnovnega stališča, ki je bilo zavzeto ob priliki bivanja predsednika Tita v Indiji, je veleposlanik Dayal poudaril, da prihaja do tega zaključka na osnovi bandunške konference, sklenitve avstrijske _ državne pogodbe, zbližanja stališč glede razorožitve, predvsem pa jugo-slovansko-sovjetske deklaracije. »Vsi ti dogodki« , je nadaljeval Indijski veleposlanik, »so izboljšali ozračje mednarodnih odnosov in dovedli do popuščanja v svetu. Opozorili so na možnost ustvarjanja takega položaja, v katerem bo prišlo do miroljubnega reševanja odprtih vprašan}.« G. Dayal je izrazil tudi prepričanje, da so dogodki zadnjih šestih mesecev od delhijske deklaracije, ki ima po njegovem mnenju zgodovinski pomen, pokazali na vlogo, ki jo jo lahko odigrajo manjše drža- Ratifikacija sporazuma o Tuniziji Pariz, 24. Jun. (AFP). Na konferenci predsednikov parlamentarnih skupin in članov biroja narodne skupščine so sklenili, da bo debata o ratifikaciji sporazuma o avtonomiji Tunizije 7. in 8. julija. Pred tem bo debata o interpelacijah glede položaja v Al-žiru. ve pri izboljšanju svetovnega razpoloženja. »Zaradi tega je važno, da se sestanejo državniki dveh držav«, je nadaljeval, »ki nista prispevali majhnega deleža v popuščanju napetosti, in da se pogovore o današnjem položaju. Zdi se ml tudi pomembno, da je premier obiskal Moskvo neposredno po objavi jugoslovansko-sovjetske deklaracije in da je lahko videl Sov-jetfko zvezo ter s sovjetskimi državniki razmotril sedanjo svetovno situacijo v luči novih pogojev«. Indijski veleposlanik je nato izrazil mnenje, da bi bilo nenavadno koristno, če bi se sedanji tempo prizadevanj za zagotovitev miru ohranil tudi v bodoče. »To je po mojem mnenju važno zaradi tega, ker je to dolgotrajen proces in ker je treba ustvariti tako ozračje, ki bo omogočilo razgovore med vsemi zainteresiranimi in tudi zato, ker je treba vse probleme reševati v duhu sporazumevanja«. Veleposlanik Dayal je nato poudaril, da bo sestanek premiera Nehruja in predsednika Tita omogočil 'svobodno in iskreno izmenjavo mnenj prav v takem duhovnem razpoloženju. »To bo pomembno srečanje, ker sta obe naši državi povezani z globokim prijateljstvom in lahko bi rekel celo z bratskimi čustvi. To bo prvi obisk indijskega premiera Jugoslaviji, ki mu bo nudi! priložnost, da spozna ljudstvo Prvi dan beograjskega posveta Beograd, 24. jun. (Tanjug) V prostorih protokola državnega sekretariata za zunanje zadeve so se danes po 10. uri začeli razgovori med Jugoslavijo, ZDA, Veliko Britanijo in Francijo. Jugoslovansko vlado zastopa državni podsekretar za zunanja zadeve Srdjan Priča, vlade zahodnih sil pa njihovi veleposlaniki akreditirani v Beogradu, gg. James Riddleberger, Frank Roberts in Francois Coulet. Navzoča sta tudi po dva svetovalca. Srdjan Priča ima za svetovalca pooblaščenega ministra v državnem sekretariatu za zunanje zadeve Franca Kosa in Mihajla Javorškega. Razgovori bodo trajali verjetno dva dni. Ob koncu bo objavljeno skupno poročilo. in državnike vaše države ter da spozna ne samo vaše pridobitve, temveč tudi glavne značilne lastnosti vaših narodov.« Dayal je nato dejal, da tudi Indija gradi socialistično družbo In da prav sedaj proučuje osnove svojega razvoja v okviru novega petletnega načrta. »Na tem področju lahko pride do izmenjave pridobljenih izkušenj. Premier Nehru bo gotovo pokazal veliko zanimanja za vse, kar se v Jugoslaviji dogaja. Zame osebno je posebno zanimiv sistem delavskega upravljanja in prepričan sem, da bo to zanimalo tudi predsednika vlade«. Na koncu je indijski veleposlanik poudaril srečno okolnost, da prihaja do sestanka državnikov obeh držav v času, ko proslavlja svet desetletnico ustanovitve Združenih narodov. »Upam, da bodo uspehi našega skupnega prizadevanja podprli mir in izboljšanje mednarodnega sodelovanja, kakor tudi uresničenje vseh plemenitih ciljev Ustanovne listine OZN.« Nehru izvoljen za častnega meščana Beograda Beograd, 24. jun. (Tanjug). Na današnji skupni seji obeh svetov ljudskega odbora Beograda je bil predsednik vlade republike Indije Džavaharlal Nehru izvoljen za častnega meščana Beograda. O tem bodo predsedniku Nehruju izročili spomenico, napisano na pergamentu in potrjeno z zlatim pečatom. V obrazložitvi predloga z* imenovanja Nehruja za častnega meščana je predsednik mestnega ljudskega odbora Miloš Minič dejal, da so v tem izražena čustva meščanov Beograda do uglednega borca za svobodo in enakopravnost vseh narodov na svetu, do organizatorja in voditelja republike Indije, neutrudnega delavca za mir na svetu in vsestransko mednarodno sodelovanje ter iskrenega prijatelja Jugoslavije. BUENOS AIRES, 24. Jun. — Predsednik Peron Je v včeraj! njera govoru dal pregled nedavnih dogodkov v Argentini. Dejal Je, da zaradi varnostnih racr niso mogli preje objaviti netcatartb podrobnejših informacij o dogod kih. VoJaSko pravpsodje sedaj TI g otavlja odgovornost tistih, ki ta direktno ali indirektno sodelovali v uporu. Oborožene sile so zad ušile upor nekaterih pomorsko» letalskih enot, ki so Jih vodili nekateri višji oficirji. Ze od pre taklega novembra so poskušali v zaroto pritegniti nekatere vojaške voditelje. Peron je poudaril, da so v naroči, katere cilj Je bil vreti vlado, sodelovali tudi nekateri politični elementa. Voditelja zarote ata bila po njegovih besedah minister za mornarico Hanibal OUvierl tn kontraadmiral -Calderon. ob zaključku Je Peron še poudaril, da Je bil mir ponov no vzpostavljen po zaslugi mtnlst ra vojske generala Uacera. ki j« s svoje strani sinoči na tiskovni konferenci Izjavil, da bi se vojska ne smela mešati v politična vprašanja, tn dodal, da Je vsa vojska vdana svojemu vrhovnemu poveljniku generalu ptraut Na sliki: bombardiranje vladne palače ln finančnega ministrstva v Buenos Airesu. Velik pomen Nehrujevih obiskov Tudi predsednik pakistanske vlade poudarja, da je sovjetsko-indijska deklaracija važen korak na poti k svetovnemu miru Varšava, 24. jun. Kakor poroča PAP, je predsednik Indijske vlada in minister za zunanje zadeve Džavaharlal Nehru, ki je včeraj prispel iz Moskve, sinoči obiskal predsednika državnega sveta Poljske republike Aleksandra Zavadske-ga. Pri tem je predsednik Nehru Zavadskemu izročil posebno sporočilo predsednika Indijske republike Rajenda Prasada. ~reJsednik poljske vlade Josef Uspešen obisk naše gospodarske delegacije v Trsfiu Trst, 24. jun. Danes dopoldne je Jugoslovanska gospodarska delegacija, ki jo vodi Ivo Bar-balič, tajnik zunanje Trgovinske zbornice FLRJ obiskala g. Co-sulicha, predsednika Trgovinske zbornice v Trstu, in se dlje časa razgovarjala o raznih gospodarskih vprašanjih, med drugim tudi o vprašanju obmejne trgovinska izmenjave ter o goapo- Kait, da smo najhujšo slano sre čno prestali! Karikatura: M. Bregar darsklh odnosih med Trstom in Jugoslavijo na splošno. Člani jugoslovanske delegacije, ki so se danes vrnili v domovino so pred odhodom obiskali tudi inženirja Sospdsia, predsednika tržaškega velesejma, in ga povabili, naj kot gost Zunanje-trgovinske zbornice FLRJ obišče letos septembra zagrebški velesejem in kot gost Trgovinske zbornice v Ljubljani novembra mednarodno razstavo vin v Ljubljani. Ing. Sospisio je povabilo sprejel. Po mišljenju gospodarskih krogov v Trstu je bil obisk jugoslovanske gospodarske delegacije, ki se je v teh dneh razgovarjala z najvidnejšimi predstavniki tržaškega gospodarskega življenja, prispevek k boljšemu medsebojnemu razumevanju in h krepitvi gospodarskega sodelovanja med obema državama. 8* L- Pred plebiscitom v Posarju London, 24. jun. (DP). Prejšnji teden je stalni odbor zahodnoevropske unije v Londonu izvolil mednarodno komisijo, ki bo skrbela za nadzorstvo nad nameravanim plebiscitom v Posarju. V komisiji so po en Belgijec, Italijan, Luksembužan, Nizozemec ln Britanec. Danes bo komisija imela v Londonu svoj prvi sestanek. Računajo, da bo takoj po konstituiranju začela delati. Njena prva naloga bo nadzorovati ukrepe, ki jih mora storiti vlada v Posarju, da bo zagotovila svobodo plebiscita, svobodo zborovanja političnih strank in svobodo tiska. Cirankiewicz je priredil sinoči uradni sprejem na čast predsedniku Nehruju in njegovemu spremstvu. Laburistični »Daily Herald« piše danes v uvodniku z naslovom »Besede in dejanja«, da je Nehru dosegel velik uspeh, ker je Sovjetska zveza sprejela njegova načela koeksistence. Ta načela niso nova, poudarja časopis, saj jih vsebuje tudi Ustanovna listina združenih narodov. Danes narekuje potreba, da spoštujemo ta načela tudi v p ra k si in n« le na papirju. Val moramo upati, da bo Rusija dokazala iskrenost, in sicer za začetek s tem, da bo držala oblju- Bo Elsenhower spet kandidiral? Concord, 24. jun. (AFP) v govoru, ki ga je imel včeraj v Concordu v državi New Hane-hlre, Je predsednik ZDA nakazal možnost, da bi drugo leto spet kandidiral za predsednika ZDA. Ameriški politični opazovalci že več mesecev trdijo, da bi se Eisenhower iz mnogo razlogov rad umaknil iz političnega življenja. Takšne napovedi povzročajo republikanskim prvakom hude s kubi. bo, da se s« bo vmešavala 4 notranje zadeve drugih držav. Iz Kalkute poročajo, da jd predsednik pakistansko vlado Mohamed Ali danes Izjavil, da je skupna deklaracija predsednika indijske in (sovjetske vlada odkrit in iskren korak na poti k svetovnemu miru. Ču En La] bo obiskal Pakistan Kalkuta, 81 Jun. (Reuter) Pas kis tans ki predsednik Mohamed Ali je sporočil danes, da Ja predsednik kitajske vlade !n minister za zunanje zadeve Cu Ea Laj voljan obiskati Pakistan, Mohamed Ali Je sprejel povabilo Cu En Laja, naj obišče Kitajsko, Cu En Laj pa mu bo potem vrnil Obisk. Mohamed Alt bo odpotoval na Kitajsko koned leta. Z letalstvom in mornarico nad alžirsko upornike Constantine, 24. jun. (AFP) Pg nalogu prefekta okrožja Constantine so se začele zadnje d ul obsežne akcije proti upornikom, v katerih sodeluje letalstvo, helikopterji, padalci in mornariške enote. Po nekaj letalskih napadih na vasi, v katerih »o so skrivali uporniki, so se na z*» hodni obali na Kal izkrcali komando*!. Droge enote komandosov ao se spustQe a padali med Ramalijera hi PbililpevUla, Ubitih je bUo sedem ljudL TELEGRAMI DUNAJ, 24. Jun. (Tanjug) V Avstriji so odprav ril osebno izkaznice, ki Jih je morjü doslej imeti sleherni državljan, da se Je z njimi Izkazal pred okupacijskimi oblastmi. SAJ GON, 24. Jun. (AFP) Agencija »Vietnam Press« poroča, da so oblasti v Kambodži aretirale NgJJen Van Hina, bivšega načelnika generalnega štaba južnoviet-natnske vojske, ko Je nameraval zbežati v Siam, od tam pa v Francijo. KAIRO, 24. Jun. (Tanjug) Sekretariat Arabske lige Je iposial vsem državam članicam spomenico, v katerih Jih poziva k tesnejšemu sodelovanju v OZN. Spomenica opozarja tudi na potrebo po tesnejših stikih z azijskimi in afriškimi delegacijami. OSLO, 24. Jun. (AFP) Britanska kraljica Elizabeta H. in njen soprog vojvoda Edinbnržtii sta prispela na uradni obisk na Norveško. Sprejel Ju je norveški kralj Haakon. HELSINKI. M. Jon. (Renteačj Finska policija Je včeraj aretira* la pet Fincev, ki so obtoženi, At so delali za sovjetsko obveOtv-v&Ino službo» Oblasti o tej aretaciji nočejo dati nadrobnih podatkov, ker Je te dni v Helsinkih mirovni kongres. PEKING, 34. Jun. Agencija »Nova Kitajska« poroča, da bodo na Kitajskem ustanovili novo ministrstvo za industrijo premoga, ca petrolejsko industrijo, električna energijo m kmetijske pridelke. Kitajska vlada bo imela doslej M ministrstev in pot vladnih komisU. WASHINGTON, 24. Jun. Ameriška nacionalna taka6emi$t znanosti Je včeraj odklonila sovjetsko povabilo, naj bi pootala tri TnaiurtrpanlBi» na OTlf e T d*jCO o miroljubni uporabi atomske energije. Predsednik a&adetui)* je odgovoril, da eo posamezni strokovnjaki zaposleni g -pripravami za mednarodno konferenco v Ženevi in da zaradi tega povabila no morejo sprejeti. lapisM s poti po Kitajski Prvomajska proslava, na katero je bila povabljena naša delegacija. je trajala okoli tri ure. Sodelovalo je več kot pol milijona ljudi. Nasproti tribune so stali ali sedeli pionirji s cvetjem in vojaška godba v belih oblekah. Pred tribuno je bila vrsta izbranih vojakov. Prvi so šli mimo pionirji, nato-že!ezniiarji in drugi delavci, kmetje, narodne manjšine, študenti in dijaki, kultumo-umet-niška društva, fizkulturniki ir. budistični duhovni. Bilo je mnogo zastav, parol in najrazličnejših modelov in maket: krave, gosi, traktorji itd. Otroci «o spuščali v zrak balone, na katerih so bile napisane parole, in golobe. Na tribuni so stali Mao Ce Tung. Cu De. Li Sao Ci, general Pen Te Huaj ter člani vlade, na srednji tribuni so bile tuje delegacije, na vseh tribunah pa je bilo skupaj okoli 12 000 ljudi. Po paradi so Mao Ce Tung in drugi voditelji Kitajske pozdravili tuje delegacije. Mao Ce Tung in Cu De Izglodata dobro In skromno. Na splošno smo dobili vtio, da Kitaj« poznajo mo- ro, da ne pretiravajo in da je v njih ostalo nekaj od stare kitajske modrosti. Sami pravijo, da se je treba učiti na lastnih izkušnjah, in zahtevajo, naj se jim odkrito pove napake. Zvečer je bilo na glavnem trgu rajanje; mladina se je zabavala z družabnimi igrami v»ej površini okra la, temveč a postopoma — najprej na večjih kompleksih rlno-radev. srdov njakov. oljčnih gafer Itd.. H Jih pripravljajo kmetijski porevtva In zadruge, na zem*jl<č1l! «f.p. ob primernih poteh, kolovozih In c** •tab — *•!« nato pa ▼ večjem ob sajm na zemlji zasebnera laet-Bflta Zasejemo J e vetrnih pasov bo zavrelo rajflrSl razmah še!e taltmt, ko p* bodo na deločonJh zaiAčlTe^tih povr^nsh pokazal! prvi pnfrtičnl rezultati, t. J ob^uT-nc dvigati! donos* kmetijskih kultur. Prav ob npoštevgnju t-ke mentalitete naših ljudi na nede-icl.to Je ocstsvUen ■'■rriTi ve za gozd^^vf-vr». Vsako nospe^c-van.le v pretlrane*r. občemu po M doseglo rrsv nnsr^rrUir- popravilo b4 iirr.Ki čo sovTsžnege ort-Pflea nasproti temu pionirskem n delu. Or-rosa Js doma la severnih pla-Eciu Pertijt», ma^io pa so Jo že v davni preteklosti razkrili gotovo po vsem mediteranskem bazenu, kjer Je Dereboo razširjena njena piramidalna varianta. Brez nje sl danes ne moremo prav zamišljati sredozemske pokrajine. Goje Jo ce’o v severni indij! in ua Kitajskem. Na območju primorskega pa.ru Slovenske Istre kjer Je vpliv toplega sredozemskega podnebji najmočnejši, se pojavljajo razen gozda puhavca In kratkega gabra tudi še posamezni elementi južnejše rastlinske združbe. Zato sklepamo, da so na tem področju tud: pogoji za uspešno kultiviranje ciprese. Ta drevesna ?■ \ jflj [ ' • tv - V fl j M . - { - ■ •: ■ . I -r-.-. - x-:-: . L s ■ ' i s l jv M X £ .. ■■■ S. ' ■ . • Živi skd piramidmih cJprog* oh cesti Ankaran.Valdoltra vrsta Je Indiferentna nasproti mineralnemu sc.vtavu taJ, uspeva tudi na siromašnih, suhih in toplih avmenčastlh terenih. Ako Je tlo globoko, se zeJo dobro razvija ln dc:.eže v prvih letih starosti znaten vttosid prirastek. Kolikor dalje ir ©bmočla submedlteran.ske klime Jo kultiviramo, toliko manjšo tišino lahko doseže. Nizkih zimskih temperatur (izpod —13*0 ne prenaša in (udi pri presajanju Je zelo občutljiva na hladno bur-io. Kljub temu, da drevo naglo raste, ne duši in ne odvzema hrane «os^dnilm drevesom. I.es Je tež*» k. trti in čvrst na pritisk, trt j« n in odporen proti napadom insektov, prijetnega vonja« lahko cepljiv la primeren za obdelavo. Feničani in stari Grki so iz njega gradili ladje, sarkofage, vrata svetišč itd. Tudi dandanes se uporablja v ladjedelnicah, mizarstvu, rezbarstvu, za oblaganje notranjih prostorov v lokalih, za izdelavo posod Ln podobno. Iz mladih cl-pre&inih vejic se z destilacijo pridobiva CHeum c upr ©osi. ki sluti za zdravilo proti kašlju. Vendar pa Je zaščitna vloga ciprese, kot obrambe proti burjl, še neprimerno važnejša. Znano Je, da Je hoda zima 1. 1928 težko prizadela oljčne gaje tud! v tem okraju in so se oljke obdržale le v zavarovanih legah, kjer burja ni Imela takega učinka. Povsod drugod Je oljka propadla. V deželah Sredozemlja uporabljajo * velikim uspehom cipreso kot Živ obrambni zid pred nevarnimi vetrovi, za katerim gojijo drevje in rastlinje občutljivih vrst, ki brez takega varstva ne more obstati. Kamniti zidovi tudi varujejo določeno površino za seboj, vendar poleti odbijajo sončne žarke, izžarevajo toploto, burji pa ne morejo odvzeti njene sile. Vse to Je povsem drugače pri naravnem zelenem zida, sestavljenem !z dvojne vrste cipres. Ta ne odbija svetlobe niti vročine. V njegovem zelenem, gostem zidu bnria kakor skozi rešeto izgublja svojo moč. Zid odraslih, do 20 m visokih cipres, bo varoval v ravnini več sto metrov širok na« pred bnrjo ali Južnimi suhimi vetrovi, ki so včasih enako nevarni, posebno ob času cvetenja drevja. Tudi v Dalmaciji so ljudje kmalu razumeli važnost prlrodne zaščite pred burjo in na veliko zasijali ob robovih oljčnih gajev ln vinogradov ozke pasove ripres. Kar le v stepskih predelih vetrni gozdni pa«, to naj postanejo v Slov. Primorju vrste cipres. S poskusi vnašanja evkaliptusa na Koprskem se Je pričelo že pred leti. Dosegljivo Je bilo le seme vrst plobttfus ln ro^rata, vzgojene sadike pa niso vzdržale nizldh zimskih temperatur. Poskusi se še nadaljujejo z namenom, da bi se dosegla aklimatizacija vi ste rostrata. Scir.cn odpornejših vrst iz Avstralije žaj nimamo. Gotovo bo šele bodočnost pokazala, ali Je optimizem dede evkaliptusa pri nas utemeljen. V članku beremo nadalje tuH pisma uredništvu »Ali 3*9 zadovoljnima •Ustrežem vam po vasi teMU«. »Po vašem okusu;«, so pesta, Ki vise v aeiavmci za popruvlo kraval n« nogavic »Obnova^ nu Poljanski cesti it. 13. V ozračju ijUoezmvoALi iu ustrežljivosti se komaj znajdete. Tudi jaz sem naročil, naj mi zvežejo štiri kravale. Ko sem prvič prišel ponje, niso bile dobro narejene m sem prosd pomočnico, naj jih popravi, čez mesec dni pa sem se zopet vrnil. Lastnica uh je vrnita kravate prav takšne, kot so bile pred »popravilom«. Menil sem, da je pomočnica pozaola na reklamacijo m sem lastnico na :o opozorit. Mojemu opozorilu pa je siedtl izbruh psovk in žaljivih izrazov. Ker sem ss želel utesniti poplavi žaljivk, sem se obrnil in biez besed ho.el lokal zapustiti. Tedaj so se psovke vsule po polnočnici, 'Zaključek: pomočnica je bila kriva, da reklamacija ni bila izvr-iena. Prišel sem tretjič po kravate, odločen, da jih bom vzet, čc bodo gotove ali ne. Kravat pa nisem vzel zaradi računa ki se je glasil na 460 dinarjev Račun se mi je zdel nerealen, šoto sem vprašal pomočnico, kako je s tem, ker cenika med zbirko cvetja in gesel ni nikjer. Pomočnica mi je pojasnila, da stane vezanje ene kravate 100 dinarjev, za ostalih šest kovačev pa so dve kravati očistili, čeprav tega nisem zahteval. Čiščenje in vezanje ene kravate stane namreč 160 dinarjev! .Ya hitro roko sem izračunal in ugotovil, da sem sedaj jaz dolžnik. Namreč: vezanje dveh kravat po 100 dinarjev je dvesto dinarjev, 2 X 160 — 320, skupaj torej 520 dinarjev. Pomočnica mi je v zadregi dejala, da je er.a kravata očiščena samo na polovico! Zahteval sem nov račun, ki se je glasil: vezanje dveh kravat d TO dinarjev in vezanje ter čiščenje dveh kravat d 160 dm, skupaj 460 dinarjev. Vprašam, zakaj je cena vezanju kravat padla za 30 dinarjev!? Morda zato, da bi se pismeni in ustni račun ujemala? Prosil sem pomočnico, naj pokliče lastnico, ki je bila ves (as najinega pogovora v istem prostoru za zaslonom. Seveda se ni hotela pojaviti. Ker sem želel zadevo razčistiti. sem se za pojasnilo obrnil na Obrtno zbornico, kt je poklicala lastnico na zagovor. Pri mojem četrtem srečanju r lastnico te delavnice. ko sem končno le skušal dobiti svoje kravate, Četudi bi plačal naročeno in nenaročeno delo, mi je le-ta izročila nov račun Pri sebi pa je imela seveda tudi starega, ki ga je naredila pomočnica. Menil sem, da seda) v računu ne bo zaračunana --onrarljeno in nenaroče-• < —..’«to sem se .. račun »e je glasil na 520 dinarjev, pri izročitvi pa mi je lastnica ironično dejala, da se sedaj lahko pritožim na urad za cene. To sem tudi storil, ker sem za neko delo dobil dva različna računa. Na MLO (Urad za upravo in administracijo) so mi dejali, da nisem prvi, ki se je pritožil čez to delavnico, vendar pa nimajo pravice intervencije. Zadevo naj izročim sodišču ali pa napišem pismo uredniku kakega časopisa. Slednje sem tudi storil. Take informacije sem dobil tudi na uradu za cene. Račun sem torej plačal, seveda drugega, pri tem pa sem bil zadovoljen, da mi lastnica »Obnove« ni zaračunala tudi mojih potov na MLO in Inšpekcijo za cene. ~t. Berilažič, Trg OF 22, ibljana. (Op. ur. Pismo, ki ga objavljamo, ni prvo, ki smo ga prejeli od naših bralcev, ki se pritožujejo nad poslovanjem v tej delavnici!) Ceste in promet v Savinjski dolini Eno vidnih znamenj našega zamud ni štrv a v gospodarstvu in turizmu so naše ceste, kar še prav posebno čuti Savinjska dolina, ki je v marsičem po vojni zaostala. Zg. Savinjska dolina ima za svoj razvoj turizma veliko prl-rodnih pogojev kakor malokateri del Slovenije. Mozirje, Radmirje, Ljubno, Luče ln Solčava s prelepo Logarsko dolino so že pred vojno vabile Številne domače In tuje turiste. Spontani razvoj turizma je narekoval tudi potrebo, da so ie pred 60 leti veliko bolj mislili na ceste kakor danes. Na intervencije slovenskih in nemških planinskih društev so že 1. 1.H94 napravili cesto od Luč do Solčave ln !. 1921 od Solčave do Logarske doline. Vse te ceste, ki tvorijo v eni liniji 55 km od svojega odcepa prt Šempetru pa do Logarske doline, spadajo v sektor republiških cest, so ostale od tedaj do danes bistveno nespremenjene. Vzponov sicer ni, toda so razmeroma ozke in nepregledne, Imajo malo izcgiballšč ter so z lasti v slabem stanju v spodnjem delu. t. J. od Šempetra do Ljubnega. Priznati moramo, da ja cestna uprava v zadnjih dveh letih vložila vse sile. da Je cestišče profilirala ln odstranila kolesnice ter Jame, ki so jih kolone tovor-n • *Vov r»*i 'esa v prejšnjih letih zarezale. Skupnost bi se morala že za to oddolžiti temu predelu, saj Je samo dajal, prejemal pa prav malo. Pričakujemo, da bo v prihodnjih letih prišlo do modernizacije ceste od Sentrupprta preko Letuša vsaj do Mozirja — če ne do Ljubnega, pri čemer bi se izognili dvema prelazoma čez železniško progo, ovinkom In vasem. Ta del ceste bi moral biti vsa.1 površinsko tlakovan. Od Ljubnega dalje pa bi trasa v glavnem ostala ne-!zp remen J en a. Okoli 60 *.et Je Že stara ideja In želja, da bi prišlo tudi do ceste Iz kamniške strani mimo Podvolovljeka na Luče. In ker od tu dalje gradi cesto Že Gozdna uprava proti Cirkovuici in Beli peči. bi iz Ljubljane z avtom dosegli Mežiško dolino v dveh urah. Maribor in Ljubljana bi se močno približala s cesto, ki bi v turističnem in motorističnem pogledu bila ena najlepšib. Redni potniški promet, k1 s« danes razvija po Zg. Savinjski dolini. Je na slabšem kot pred 20 leti. Tedaj Je Imela Logarska dolina dvakrat dnevno avtobusno zvezo s Celjem tn enkrat z Ljubljano. Dane« vozita v času sezone tudi dva avtobusa, todv od postaje Šmartno ob Paki in potovanje z vlakom iz Celja do Šmartnega ter z avtobusom naprej do Logarske doline traja 5 ur za borih 75 km. Pričakujemo, da bo I realizacijo komun celjski SAP vpeljal tmJ eno redno dnevno direktno avtobusno svežo * Zgornjo Savinjsko dolino. Saj bo vsa dolina zopet tudi v upravnem smislu vezana na Zvezo komun v Celju in ne bo potrebno prvenstveno upoštevati zvez e Šoštanjem. Nikakor pa se ne moremo strinjat) s predlogom TalnStva za notranje zadeve OLO SodtimJ, ki predlaga enosmerni promet na cesti Ljubno—Logarska z menjavanjem na dve url. Ras K da n ceste le lz ostale nelzpremenjmt skl promet pa Je zelo živahen, zlasti odkar ie odprta Logarska dolina. Omejitev prometa bi bil kerak nazaj. Tega ne narekuje niti živa potreba, saj v zadnjih treh letih ni prišlo do nesreč in ka-rambolov, kjer bi bila objektivna krivda na cesti. Spričo ozkih ln nepreglednih cest so vozači itak veliko bolj previdni. Smotrnejša bi bila zgraditev novih izogiba-lišč, n&nestitev opozorilnih znamenj tam. kjer Je srečanje na daljšem odseku težje In razširitev ceste v glavnem. Prometno tehnična zavora bi torej slabo vplivala na prizadevanje za zboljšanje prometnih razmer v Savinjski dolini. Zaostalost Je treba likvidirati z naprednimi okrepi, ne pa s kapitulantskim omejevanjerr. prometa. Tine Orel — Celje m. LJUBLJANSKI FESTIVAL tole: »Na nesrečo pa Je vem :Ja dehumlzirana, saj vsebuje komaj LTV« humusa, la teh vzrokov je izredno važno, da Jo začno čimprej gnojiti z umetnimi gnojili.« — Ugotovitev pisca strokovno ni pravilna. Dejstvo Je, da se lahko borimo proti dehumizacljl zemlje edinole z organskimi in ne z umetnimi gnojili, kakor navaja pisec. Znano Je, da kemična sv o J st v a zemlje izboljšajo umetna gnojila. Fizikalna svojatva zemlje. In to zlasti njeno strukturo (zlog) in biološka svojstva, pa lahko Izboljšamo le * organskimi gnojili, kot so: hlevski gnoj. kom post, zeleno gnojenje itd. Dejstvo Je tudi, da upcrabljo kmetovale» na področ.Jn OLO Koper sorazmerno največ umetnih gnojil v Sloveniji, saj znaša povprečje preko 290 kg na ha, medtem ko znaša v ostalih predelih Slovenil« nekaj nad I(W» kg na ha! Pisec nadalje navaja, da Je naravnih pogojev za živinorejo v koprskem okraju Izredno malo. V resnici pa Je v notranjih predelih koprskega okraja nad 1000 ha pašnikev še neizkoriščenih. Po statističnem popisu z dne 30. V. 1955 rert*mo i a področju koprskega okraja 5.472 glav goveje Živine. Pred vojno pa Je bilo stanje goved na tem področju preko 8.000 glav, kljub temu. da niso bil! popolnoma Izkoriščeni parniki ln trava fk1. Razen cipres uvaja Uprava za gozdarstvo na področje Slovenske Istre še topole, od teh predvse n makedonski Jablan, visoko Mi lepo drevo z belim lubjem. V sličnih rastišču ih pogo jih, kot vladajo »rl na«, v Makedoniji odlično uspeva: služi Istemu namenu kot piramidalna cipresa In daje tudi drageren tehnični le« za tram arijo in deske. Razumljivo Je. de z omenjenim! vrstami nara\*na zaščita pred vetrovi še ni zaključena. Upoštevati moramo še re***»'» norradovanla na Krasu in goMavah fllša. bodisi s čmlm ali alcpsklm borom, ln to prvenstveno zopet v širših »ti ožlih progah, ki ravno tako Ščitilo za nllml ležeče predele. Končno tudi m «Morati vna dela v degradiranih grmiščih tn nizkih «? ozdov« h lir*««—«i» .. fa se po vzoru pokrajine okrog Lipice — te zelene oaze na Krasu — v «cžaniskpm okraju uredijo še preostala mani rodovitna ln «Sabo Izkoriščena področja Istre. R tsfc?no kompleksno uredltvllo n-obiems ho n*r»e5no uvel lavi Jena v nal«r*791čn«lšlh odtenkih *>rn-va via*ra vseh nrlrodnlh zsščtmth nhlektor, kf bodo tukajšnjim krajem nedvomno krnili nelvhrlseu peč.it rentihilnejšega km*-ti!^cega encTv^pstva ln pa tudi estetsko pohitri*. Inž. Slavko nabere, šef okrajne Uprave za gozdarstvo. Koper. Prvi agregat HC Zvornik bo začel kmalu poskusno obratovati Pri Zvomiku je 28 metrov vf-6ok jez ukrotil divjo in grozečo Drino. Na desnem bregu reke je pod samim jezom zgrajena velika strojna dvorana hidrocen-trale, v kateri sta nameščena prva dva agregata po 30.400 Ks jakosti. Vsak od njiju bo proizvedel 22.400 kilovatnih ur električne energije na dan. Montaža prvega agregata je že gotova, drugega pa bo končana v najkrajšem času. Druga dva agregata postavljajo na levem bregu, na bosanski strani. Končana bosta, kakor računajo, prihodnje leto. Tako bo ta hidrocentrala v povprečno deževnih letih dajala na dan 89.600, na leto pa 407 milijonov kilovatnih ur električne energije. Po velikosti in zmogljivosti bo ta hidrocentrala na tretjem mestu v naši državi. Vso opremo je izdelala industrija: Litostroj iz Ljubljane, »Rade Končar« iz Zagreba in »Metalna» Maribora. v ljubljanski Operi Simfonični koncert SLOVENSKE FILHARMONIJE Dirigent Samo Hubad, solist Igor Ozim Festivalski prostor Je prestal svojo akustično preizkušnjo tutll s siL.toničmui orkestrom in z naj-subtilnejšim solo instrumentom — violino presenetljivo dobro. Na vseh prostorih avditorija so bili s!;sni tudi Dajnežnejši planissiml soUsta In orkestra, zvok trobil in pihal je bil naraven, godala pa seveda izgube precej na svoji na-sloznosti, ne pa na slišnosti. Negativno na zunanji akustiki je kot vedno to, da odpade amalgamaci-Ja treh korpusov — godal, pihal ln trobil, in da slišimo vedno tri orkestre, če ne sloni skladba na godalih — kot n. pr. Beethoven in drugi klasiki, še bolj pa je zunanja akustika nevarna, ker pokaže prav vsako hibo. netočnost, nesgurnovt in bodo zato za zn-nanlc Izvedbe potrebne številnejše skušnje z orkestri, če bodo hoteli doseči Isti umetniški erfekt kot v dvorani, kjer akustika In odmev mnogo stvari prikrijeta in ublažita. Na tem koncertu Je bil najboljši Beethovnov .Violinski koncert«, ki ga Je spet poglobljeno in doživeto igral naš odlični solist Igor Ozim. Vsestransko je izčrpal tematiko vseh treh stavkov ln v obeh kadencah ter v arhltektoni-ki celotne skladbe pokazal, da mn tehnika služi samo kot sredstvo duhovnega poustvarjanja. Izvrstno Je Hubad izdelal orkestrski part ter muziciral s solistom. Pri It ravni Carjevi uverturi •Kralj Matjaž«, ki Je spet učinkovala s svojo prazničnostjo in originalnostjo. Je orkester dobro zaigral neproblematične oddelke, tehnične nedostatke težjih mest pa Je akustika neusmiljeno odkrila. Kljub temu pa Je bil efekt zadovoljiv. Catkovskega «IV. simfonija« Je Imela slabosti v konceptu In izvedbi samo delno v prvem stavku. medtem ko Je Ml počasni stavek no!o poezije in lepih zvočnih nastrojeni, pizzicato stavek precizen. zadnji stavek pa bravurozen. Tu se Je najbolj občutilo, kako težko ustvarljlva je precizna soigra virtuoznih mest med pihal: ln godali, ker manjka vsaka amalgamaclja. Samo Hutvad je temperamentno izklesal kontraste med bravuro tn kantllensko tematiko ter ustvari) neposredno tn učinkovito podajanje slavne Skladbe. Dr. Danilo Švara. E. Wo!f-Ferrani ]e eden tistih redkih skladatel jev, ki so si ut rti pot do svetovnega slovesa, ne da hi boli pokazaili v svojih opernih deA3i ono najmanjšo mero slogovne samoniklosti, ki sicer daje umetnikom larazšto fiz,iognomj jo. Kadar poslušaš njegova odreka dela oh zavesti, da imaš pred se-bloj sodobne um črnine (Wo!f-Fe-rraji je živel od 1876 do 1948), ni ka(r vsiljivo zajamejo sluh melodijski ocilomki in harmonske kadence, ki bi se po par »akih lahko > pridom razirastle v znan Straussovi valček, Rossinijevo arijo in podobno. Cim dalij pa slediš scenskemu razvtoju, tem bolj skladatelju Štirih gobijanov p™zna/vaš dve neprecenljivi odliki: izvrsten instinkt za dramski učinek in zanesljiv okus. Prva odlika dejanje ne le fino opisuje, temveč dopolnjuje tako izdatno, da muzika kar nekako nosi igral- Ferrarijeva glasba vseskotz živahna jm bistra. Režiser, ki zna ustvarjati dovtrpne odrske situacije in ki ima sluh za njene bogate odtenke, najde brž v njej ncibroj prijemov za gradnjo giu-me. Kot tak se je tokrat prav posebno izkazal C. Debevec. S pomočjo že neštetokrat preverjenega talenta večine tokrat vp-e-ženih solistov je postavil 'en moških in štiri žen*ke riipe, ki eo vsak zase dosledno oblikovalni, si po značaju primemo kontrasti rajo in poženejo s spretno soigro komičnost dejanja do nadvse zabavnih zapletov. Pri občinstvu že zato ne zgrešijo »Vftiega čaja, ker nekatere rrnazito smešne maske, čim se pojavijo, ustvarijo veselo razpoloženje im ga celo predstavo vzdržijo. Kaže, da bodo Šcirje ¡frobijamd za občinervJc, zelo privlačno, za ljubljansko Opero pa zelo donosno delo posebno zato, ker «vodljivost ni meščanski hiši) je načičkano pestra, kot hi hotela kazati att-borčm, purgerdco-ifHiscrski okusj ta je viden tudi v »svečani« toalet; gospe Margarite. V drugem dejanju g^edantp v ozadju strežne terase, natrpane s perilom, cvetličnimi lončki in hodnički, obrise beneške cerkve Santa Maria deli a Salute. Tu vlada p-zv idilično »zduše, primerno za klepete in drefona (presenečenja. Zadnje dejanje se odvija v Lu-nardovi starinanvici, ki s svojo nešablonsko slikarsko zasnovo preseneča tn spada nemara v na>-boljže rešitve zadnjih let. živahnost in vedrina glasbe in dejanja je ktašla t» pot rvoj skladen kotel at v inscenaciji. — Za uspešno uprizoritev Štirih grobijanov So potrebni predvsem št: nje zmožni basisti ^solisti. Si. Korošec, Fr. Lupša, D. Merlak in Zdr. Kovač so svojo vlogo opraviii tako nazorno, da bočk> ostali mnogim gledalcem dolgo v prijemom spominu. Do neprekoriji-va smešnosoi pa sta prignala deta»» ca in pevca od sicuacij* do situ- navezana na pritegnitev zbora acije. Druga odlika drži glasbeni in baleta. izraz na mejah psevdo-snkokoja Scenarija, ki jo je oskrbo! E. s tako okretnostjo in okusnostjo, Franz, se ogiba vsem masivnim da nikdar ne zdrsne preko čer; rekvizitom in slon: pretežno na razposajenosti v grobost ali pleh- slikarskem načelu. — V prvem kost. Pri vsem tem pa je Wolf- in tretjem dejanj (v paodavieno fffWSKKOA PL ATM A Onadva Drugi UFU8 umetniški imn Onaava Je popolno nasprotje prvemu luniu £»£aion ar. M. Ooa imata sicer zunanje islo tematiko — e «is naše narodnoost o oo etilne borbe, toua ce je prvi bolj dinamično in navzven prikazal našo borbo, potem je drugi film izrazito notranje dramatičen in intimno tragičen. Vsebina filma je kaj preprosta: nekje na samoti ob Drini, na meji med Srbijo ln llosuo, živita dva kmeta, soseda m prijatelja. Oba imata družini, otroke, mučita se po ves dan na zemlji, toda tudi v to, skoraj bu-kollčno-idilično Podrinje, udari z vso krutostjo vojna, tasti deus ex machina, ki pričenja sprožati dramske ln psikološke konflikte med njima. Sele vojna v vsej jasnosti pokaže njuna značaja, prvi kmet (Milivoje Zivanovic) je nekje vendar hraber in vse, kar počenja, posebej še, ko skriva ranjenega partizanskega komandirja, dela s čistim srcem ln z njim počasi pričenja dojemati tudi partizansko borbo. Nasprotno pa je njegov sosed (Dragutin Todlč) omahljivec, iz strahu za družino ln zemljo bi bil skoraj pripravljen izdati svojega najboljšega prijatelja. Njegova preobrazba, ki Jo dokončno sproži smrt ln požig prijateljeve domačije, je logična, psihološko dobro izpeljana in tudi prepričljiva. Po dolgem omahovanju in težki borbi s samim seboj, ob najtežji preizkušnji, prijateljevi smrti in požiga Je končno tudi on spoznal, kod vodi prava pot v borbo proti okupatorjem in četnikom. Ce smo že zapisali, da Je film Onadva intimna, introvertirana in tragična drama dveh 7.načajev na-iih preprostih srbskih kmečkih ljudi, smo morda najbolje označili karakter celotnega filma. Toda ustvariti takšen film Je bre* dvoma zelo težko, saj moramo nojno odmisliti vse zunanje dogodke In njihov tempo, torej tisto, kar Je za film najbolj bistveno. Vendar pa moramo primati režiserju Žoržu Skriginu, da je v veliki meri uspe! ustvariti to filmsko notranjo dramo. T velikim smislom za štimungo časa, kraja ln ljudi, z Izrazito •’oralse1-niml filmskimi detajli v grospla-nu In tudi z glasbo, ki Jo Je napisal Bojan Adamič, orlpira ta film po načinu prikazovanja tematike naše borb*» gotovo novo stran v analih na$e kinematogra- fije. Posebnost stila Id filmskega prijema za režiserja Skrigina Je gotovo v tem, da Je iz detajlov v v etikih posnetkih prešel pote n na samega junaka in njegovo aglra-Dje. kar Je vsekakor prepričljiva in umetniška novost v našem filmskem izrazu. Iz vsega tega sledi nujno samo to, da pomeni film Onadva nepristransko, človeško objektivno hi filmsko na novo Izraženo podobo koščka naše velike preteklosti, pri Čemer pa ne smemo pozabiti Se dveh soustvarjalcev tega filma: scenarl-šta Stoleta Jankoviča, ki je z duhovitimi. življenjskimi dialogi ša brij poživil zgodbo samo. In snemalca Velibora Andrejeviča, ki Je s sl’kovnim občutkom posnel ta film. Seveda pa Ima ta film tudi svoje slabosti. Predvsem je začetek filma odločno predolg In n^dina mičen, drugič pa je morda lokaJ-ni kolorit, ki Je srbskemu gledalcu dobro znan. le malo preveč Izražen tako, kot da bi gledalec pač vedel za specifičnosti In problematiko kmečkih ljudi med ckupacllo v Podrinju. To pa sta tudi edini resni pripombi k ne dosfatkom tega filma. Vendar ostaja eno: problematika kmeta, tu konkretno srbskega, v danih nogojlh vojne ln Izjemnih okoliščin. Je Internret.lrana prepričljivo fn človeško, celo tako. da prerašča oz.lcl okvir lokalnosti ln prehala 17 Jugoslovanskega r.m-bfenta v nekem smislu v občečloveški amblent. To pa Je že mars*kal. posebno če pomislimo na igro protagonistov MIT! vola ^Ivanoviča, našeea starega znanca s filmskih platen. In Dragutl-na Todiča, za katera smo res v zadregi, kateri od nllln le boljši In večji v svoji Igralski *nterpre-taelll. Drug! UFUS irmetnlšk! film Onadva pa nam spet samo potr-Itije staro tezo in misel, k! smo Jo zapisati že ob desetletnici Jugoslovanske kinematografije, da «e Je vendar nekaj nremakntio tudi na tem nndrnčin In rta »rerto stvar« rarv*Mtell1vo In nrmrrlčiHvo r.anrej. Fden nnvfh dokazov za to Je prav ta film. D. 7». KALA GALERIJA prva dva od imenovanih v dueta, ki graja žensko nrav, medtem ko »e je od začetka do konca ¿u-tida na odru vzpodbudnost Koroščevega velikega buffo-talenta. — J. Lipušček je kot plašni ženin F-Ucioetco lepo zapel svojo arijo v 2. dejanju. Tretje in četrto ial izkoriščata le njegov smisel za situacijsko komik o. M. Brajnik, čigair pevske zmogljivosti so prav tako le skromno v prid ansambelskim viškom, j« vzbujal s rvojo aoJdoniievsko-do-vtipno masko oh vsakem nastopa posebej smeh. — Zenske vloge ipo izraziitosri niso zainstajaue za mošk imi. Zmago taad grobi riti i-filistri izvoju:e energična in zvijačna Felice, kt edina zna svojemu možeku natikati »copate«, hi Mlejnikova ie t» vlogo briljantno zapela in zaigraj». Nasprotno je vzor ženske nežnosti, pa rudi koketne pretkar.hsti mlada nevesta Luoieta. M. Patiikova ji je vlila mnogo kujavega, pa rudi vzhičenega temperamenta. Uboga Mar-ganita, ki se zaman skuša z ugo-vartjanjem otresa starokopitnih spon svojega moža, je našla prav primemo interpretko v E. Kar-lovčevu Marino, ki svojega grobijana vaist sploh ne posluša in »e dda *e navidez ppkomo, je zelo prožno in duhovito pela in igrala N. Vidmarjeva. Peza glasbenega izraza pa v Grobijanih leži na številnih živahnih duetih, tercetih tja do zelo razgibanih ansamblov vseh solistov. Njih vzorno m vseskoz zanesljivo pev-dko muziciranje ie povzdignilo zadnjo operno premiero v letošnji sezoni med najbolj dognana umetnine zadnjih let. Orkester in pevce ie brezhibno vodil dirigent D. Švara z njemu lastnina smislom za točnost in detajlno izdelavo. Igra orkestra je s pom-nožitvijo godal močno pridlobil* na sočnosti N. Souvanova pa jo v osnutkih za kostume pokazala mnogo domiselnosti. Nekdanji prebod I. Šorlija je na novo predelal S. Samec. P. Stric Razstava otroške plastike GOSPODARSKO BAZSTAVISCB LJUBLJANA TITOVA li OGLEJTE SI L TURISTIČNO RAZSTAVO od 2. do 14. julija Pregled turističnih Športnih uspehov— Televizijski prenosi — Modna revija — Opereta »Melodija srca. Popust na železnici! '¡H ■ttit Razstave otroških risb eo po-*tal* pri nas zadnji čas tako rekoč že reden sestavni del likovnega življenja- Po eni strani so Izraz skrbi, ki Jo posvečamo likovni vzgoji otrok, po drugi «treni pa tudi izraz modernega likovnega pojmovanja, ki cesil otroike risbe kot vzorce primarnega likovnega Izražanja In vir novih ritkarskih pobud. Zanimiva novo«* pa Je razstava otrošbe plastike, ki Je te dni odprta v Mali galeriji. Profesorja Alenka Krženov» s VTT. g'mna7i!Je v Llnbtlan! In Pta-ne Keržič * X. gimnazije v Mostah. ki sta oba kipar la, sta oči. vidno tudi svn-1 pouk v nižjih razredih posvetila predvsem tej likovni panogi oziroma ga oprla nanio Tn remltati. kakor lih v sfrr.lenl podobi kaže razstava, pričalo rta sta storila prav. Drobna Plastike mlart*h avtorlev ort il rto 14 let so t*»Vn poIp*» prisrčnosti tp 'antastiV®. rta v pl «a zaele morda še v večtl »veri k*»-zgoraj dejali o otroških risbah: pričajo nam o elementarni otro- ški oblikovalni nadarjenosti, navdušujejo nas z Izvirnostjo in Iskrenostjo, presenečajo nas a domiselnimi In »modernimi« rešitvami kiparskih problemov« (▼ l—r»-* ju «ai rtodaeuo •«**. n^s mar-slkdaj silijo tudi k nasmeha, saj na« tu In tam prav dražljivo spominjajo na delo njihovih velikih tn včliklh sodobnikov, ki se šiloma Ženejo za dekorativnimi in fantastičnimi efekti ter eksotičnimi vzori, medtem ko nas podobne prikazni iz otroškega «veta očarajo s svojo ljubeznivo preproščino |n n©po«rrdnost1o). Na razstavi kar mrgoli najrazličnejša človeške in živalske postave, bodisi v polni plastiki bodisi v reliefu ali pa samo zarisane v glino. In nam odkrivalo nov 1ti resnično zanimiv pogled v otrokovo duševnost, tudi Če ne štejemo neka! Izrazito Ir obetavno n.artarje-n1h posameznikov Organt7.ator-|em razstave n.ij zato velja vso priznanje, ljubiteljem pa prlpo« ročllo za čim itevilneJAi»obisk. 8T. 145 - K JTrNTJA 185« 1 SLOfEISD POlOčITlIJC / »te. 8 Pozdrav I. Pomurskemu tednu lCMfori» TO LET V Zagorju končujejo zadod« deU ▼ rvtaA s trcfjitin praanrrva-zagorrtcih rudarjev. Leto« ¡»teka 200 X, odkar ao začeli kopati premog v zagorskem rudniku. RudAraka godba. Id deluje v cdcvlru »Svobode« U-Topllce, praznuje leto« 91-letnico obstoja. SetoCaerv) bodo v TlagoTjU praznovali še vsakoletni praznik alov enakih rudarjev, 8 Julij, v spomin na gladovno stavko na61h rudarjev L 1M-J. Zadnje dni dobiva Zagorje lep- a in mičnejšo podobo. Vse hiti, da bi za 200-letnico. ki jo bodo zagorski rudarji praznovali od 26 junija do 3. julija, vsa pripravili. Ob cesti Zmago in Cesti 9. avgusta dokončujejo dela pri fluorescenčni razsvetljavi, hitijo z ureditvijo parka ob Cesti zmage, uredita pa hočejo Se park ob poslopju uprave rudnika. Vse nasade v mestu so že olepšali. Tako bo vse pripravljeno za sprejem gostov. Za praznovanje so pripravili bogat spored kultumo-pro-svetnih in športnih prireditev Da na bo gneče v trgovini, naj osiauajo siranae brez sladkorja V trgovini »Kosouo« na Celovški cesti št. 144 ne delijo drugega obroka sladkorja. čel do se »samo 50 kilogramov*, ki so jih baje dobili, ne izplača deliti po ubogih dekagramih, ker bo »pet takšna gneča v trgovini, kot je bila prvega v mesecu. Res se upravičeno sprašujemo, na čigave lepe oči pa bo šlo teh »samo SO kilogramov in to v tako velikem potrošniškem območju, kot ga ima ravno ta trgovina, ker spada v to območje med drugim tudi ce’a vrsta litostroj-skih m mestnih blokov. Prepričani smo, da je tudi trgovina »Kosovo« dobila zadostno količino sladkorja za delitev drugega obroka, če so lahko ostale trgovine tudi z manjšim območjem zadovoljile svoje potrošnike. C e smo potrošniki pripravljeni čakati r vrstah in gneči in rarumemo trenutno pomanjkanje sladkorja, bi mislim tudi osebje trgovine »Kosovo* moralo zbrati toliko dobre r olje in sladkor razdeliti tako kakor so to storile druge trgovine in vse upravičeno negodovanje bi s tem odpadlo. Leokndlja Krajnc. Celovška cesta 135 Višek vseh prireditev bo uprizoritev Kreftove »Velike pun-tarije« in gostovanje Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane s tragedijo »Romeo in Julija*. Prireditve se bodo začele v ponedeljek s slavnostno akademijo na telovadišču Partizana. Tu bodo nastopili rudarska godba, recitatorji in pevski zbori. Naslednji dan bo na istem mestu veseli večer zagorskih rudarjev in koncert pevskega zbora »Svobode« Toplice in rudarske godba v Kisovcu. V sredo bodo priredile Zagorjanom koncert rudarske godbe Iz Zagorja, Trbovelj in Hrastnika. V četrtek bo na sporedu »Velika puntarija*. v petek veseli večer zagorskih rudarjev, v soboto pa »Romeo in Julija«. Najbolj slovesno bodo pro- slavili 1. julij. Na predvečer bodo po okoliških hribih zagoreli kresovi, za sam praznik pa pripravljajo budnico. Tej bo sledila slavnostna seja delavskega sveta rudnika in političnih organizacij v Zagorju. Ob 8. bo krenila iz Kisovca povorka na letno telovadišče Partizana, kjer se bo začelo ob 10. slavnostno zborovanje rudarjev, na katerem bo govoril direktor rudnika inž. Stane Zabovnik. Rudarji bodo razvili nov prapor, najzaslužnejšim članom kolektiva pa bodo podelili priznanja in nagrade. Zborovanje bodo Izpopolnili združeni pevski zbori in združene rudarske godbe. Popoldne bo ogled rudnika in letalski miting ter razglasitev zmagovalcev športnih prireditev. V okviru proslav 200-letnice rudnika bodo v ponedeljek dopoldne odprli v prostorih nižje gimnazije razstavo, lei bo prikazovala razvoj rudnika. M. Lipovšek Danes popoldne se bodo odprla vrata 1. Pomurskega tedna, ki bo c zadnjih desetih letih po osvoboditvi največja politična, gospodarska in kulturna manifestacija prebivalcev Pomurja, ki so v povojnih letih svobodnega razvoja dosegli na vseh področjih druibenega udejstvovanja zavidljive uspehe, o katerih smo x veseljem pisali na straneh našega lista. V tem obdobju so zrasle nove tovarne, s katerimi so v Pomurju povečali industrijsko proizvodnjo. Kmetijska posestva v Rakičanu, Beltincih in v nekaterih drugih krajih so skrbela za razvoj živinoreje. V Lendavi je zrasla nova naftna industrija, ki je s svojimi uspehi omogočila razvoj mesta in bližnje okolice. Ljudska oblast »e Je okrepila in omogočila živahno komunalno, prosvetno, zdravstveno in drugo dejavnost. Organizacije Socialistične zveze so s svojim aktivnim delom pri reševanju dnevnih političnih nalog skrbele za perspektivni razvoj pokrajin na obeh bregovih Mure. Prebivalci na obeh bregovih Mure so si letos v počastitev desete obletnice osvoboditve prav krepko segli v roko. Zato ni slučajno, če te bodo prav na dana? n j’ dan organizacije Socialistične Priznanja zaslužnim gasilcem Upravni odbor Ga*B»k. rv-r« Slovenije Je odlikoval za dolgo lc-tr.o m požrtvovalno udejatvova-rje v gasilskih vrstah TS gasilcev Iz rovomeškega okraja. 9t1rje ga-at!H so dobili! odi kovanja prve stopnje. 17 druee stopnje. 52 pt tr»tJ- stopnje. Odlikovancem so Izročili odlikovanja na posebni prired'tv! 19. Jn-nMa doooldne v dvorani Ooira Vinjske prosvete v Novem mestu ob navzočnosti predstavnikov Mudsk« ob’ast! In družbenih organizacij. Izročitev odlikovani :e bila združena a kratkem kultur-nItn aporedom. pri kMerent Je moški nevsk' zbor KD »Dušan Je-rab« z.aoel ve? pesmi. r. nekaj nrav dobrimi telovadno - Simboličnimi točkam oa so nastopili tudi pdo-nlrll Iz Malova Slatnika vod vodstvom učdtelja-gasllea Vladlmlra Miheliča. (rt zvez* na obeh straneh Mure na okrajni konferenci Socialistične zveze za Pomurje združile in izvolile enotno vodstvo. V Pomurju se prav zaradi slavnostnega obeležja skrbno pripravljajo na Pomurski teden, na katerem si bodo Pomurei in prebivalci ostatih krajev Slovenije m vse države lahko seznanili z uspehi graditve v Pomurju. Pomurski teden bo privabil letos števil- ne delovne kolektive, kulturne delavce v mestih in vaseh, »bele* rudarje z lendavskih naftnih polj, obrtnike in druge državljane. Murska Sobota bo do 10. julija prizorišče mnogih kulturnih in športnih prireditev. V tem obdobju bodo gostovale številne dramske družine z najrazličnejšimi igrami. Pevski zbori, orkestri, solisti, humoristi in člani folklornih sku pin bodo poskrbeli za kultur- ne prireditve In za razvedrilo prebivalcev Pomurje in gostov, ki bodo v teh dneh prihiteli v Pomurje. Vsa Slovenija teli, da bt I. Pomurski teden kot najbolj množična manifestacija Pomurja v zadnjih desetih letih še bolj povezala oba bregova Mure ter omogočil še c*čji nemoten politični, gospodarski, kulturni in socialnozdraostreni razvoj Pomurja v socialistični Jugoslaviji. K. M. Zbor vinogradn kov in sadjarjev ptujskega okraja Dne 21. fupHa so se sestali r Ptuju člani sadjarsko-vinogradniškth odsekov pri kmetijskih zadrugah ptujskega okraja, da pregledajo svoje dosedanje delo in si zastavijo nadaljnje naloge. Pri kmetijskih zadrugah je 32 sadjarsko-vino-gradniških odborov, v katere je bilo Izvoljenih 173 odbornikov. Na splošno velja zanje ugotovitev, da so se dobro Izkazali pri organiziranju škropljenja sadnega drevja, nabavi zaščitnih sredstev in sadik ter pri obnovi več sadovnjakov. Delo teh odborov usmerja svet za sadjarstvo pri OZZ v Ptuju, ki ima predsednika, strokovnega tajnika in 13 članov, najboljših sadjarjev in vinogradnikov ter organizatorjev sadjar-sko-vinogradniške proizvodnje v ptujskem okraju. Med najvažnejšimi deli, ki jih je doslej opravil svet. Je vsekakor 10-let-ni plan razvoja sadjarstva In vinogradništva, ki te že izvaja. Na današnjem zborovanju so govorili o obnovi sadovnjakov in še nekaj več vinogradov v naslednjih 10 letih. Poudarili pa so, da ni važna le obnova, temveč je tudi čuvanje sadnih nasadov obenem z obnovo in ureditvijo najboljša pot k povečanju sadnega pridelka. Po poročilu, ki ga je o sedanjem delu sveta za sadjarstvo in vinogradništvo pri OZZ podal strokovni tajnik Branko Gorjup, je okrajni agronom Franc Novak pojasnil ugodnosti, ki jih nudi naša zakonodaja pri obnovi. Vsak vinogradnik, ki zasadi nasad tako, kakor določa uredba, je namreč oproščen davka. Razen tega daje okrajni ljudski odbor sadjarjem 40 do 50 din subvencije za vsako novo drevo pri obnovi sadovnjakov in 10 din za vsak tr* pri obnovi vinogradov. Zbor Je pozdravil tudi zastopnik sadjarsko - vinogradniškega sveta pri glavnem odboru Za- £ !, ti prekmurski mostovi... Kiibb term, preko katerega jr prepovedan ves motorni promet, celo ■z motoma kolesa. ima podjerje Nafta i se-diAetn v Lendavi svojo razasko-v-»'no področje pri Filovcih in je pre; s svojimi kamioni voizilo »veko tega mostu, je moralo ves tovorni promet preusmeriti na republiško cesto Lendava — Beltinci — Gamčaoi in Dobrovnik. Takrat ie namreč na Ledavi ob-•to;a>I most neomejene nosnnosti t’tK Mo nobenega opozorilnega rnjmrttia). Nafr.ini kamioni z nosrnosrio tudi preko 20 ton, so seveda vozili preko tega mosta. Toda za prvi maij je ta most postal naenkrat 3 tonski ki Nafta te dobila op-ozorilo, da vozi na rvo mik o, preko tega mostu. Reostan« torej še vožnja čez MuHto Soboto ki pa je tnkrat daHša kot normalna vožuia 'rt Lendave preko Mostja v Filovce, pa tudi tokaj imamo na Lendavi most samo z nosilnost** 5 ton ;n preko katerega bi naj vozili žanrov -n prekoirlce celo z 20 oziroma 25 tonami. Tako stanie mostov v južnem Prekmurju predstavlja resen pro- blem za nadaljnji razvoj nafto- nosne industrije apltoh. Če hoče vozni park podjetja Nafte v Lendavi spoštovati vse predpise o nosilnosti mo9tov, mora takoj ustaviti vsako vožnjo po suhem in čakati:, da Okrajna in Republiška uprava za ceste v Soboti zvišata nosilnost mostov aili pa da samo podjetje začne graditi mostove. Raziskovalna dela Nafte iz Lendave so danes razširjena po vsem Pomurju. Vrsta se v Filovcih, v FokovcÜi v Prekmurju, orl Vitanu blizu Dravskega Središča, pr: Selnici v Medjimurju. Cestno prometni predpisi so smogi in postavlja se vprašanje, kako naj šbfer s 5 ton «km kamionom odpel ie tovor na vrtino v Filovce. Do marca letošnjega leta «o kamioni vozili rz Lendave po cesti v Dobrovnik čez Dolgo vas in Mostje v Filovce. Pri Mo-9tjiv je bii most s 3 tonsko nosilnostjo. ki so ga zgradili Rus« leta 1945. ki so zaradi tega. ker so betonski most podrli umika joči se NemaL Marca meseca tega leta so ta most zaprli za vsak . motorni promet in zn dalj njegt>v0 nosilnost na 1 tono. Vse preusmeritve preko Beltincev in Murske Sobote ne rešujejo problema. Vsak ča« se namreč lahko zgodi, da bodo njdi most pet Soleči čez Ledavo znižali na 3 tone nosilnosti, dokler ne bo zgrajen nov in potem ie znajdemo pred dejstvom, da po obstoječih predpisih sploh ne morejo kamioni Nafte /apusoiri »vo-jih garaž. Kot je bilo že ocieajeoo so cestno prometni predpisi vedno ostrejši. Kako nai vskladimo stroge cestno prometne predpise z nosilnostjo mostov in s potrebami razvija iočnga se motornega prometa. Šoferri pri Nafti popolnoma upravičeno postavljajo vprašan«, kakr vzkladiri cestno prometne predpise in naloge tvojega podjetja. Toda tako stanje ni *amo na cesti iz Lendave proti Soboti, isto je stanje tudi na republiški cesti Lendava — Mursko Središče, kjer imamo devet le«enih mostov, od katerih imajo eni 10 tonsko nosilnost, nekateri 8, so oa tudi 3 tonski in 5 tonski. Njihove nosilnosti se tz leta v leto znižujejo. Ce bi torej hoteli spoštovani cestno prometne predpise, sploh z naloženim 3 tonskim kamonrm ne bi mogli pri« v LR Hrvatsko po omenieni ces*i. Kljub osebnim intervencijam na okra-jnri in republiški upravi za ceste v Soboti se stanje ni nič spremenilo, ka-iti izgovarjajo se. da nimajo kredibov za popravilo mostov... Kaii naj stori podjetje »Nafta«? Kršiti mlrtra do nadaljnjega obstoječe cestno prometne predpise in vozit» preko 3 tonskih mostov tudi 20 tonske tovore, ker vsekakor ne sme prenehati z raz-izkovalnimi deli na nafto, k» so vsedržavnega pomena. Ing. Cigit Kofcmm Zo vefcemc razvedrilo ugankarski Ust »KIJ VEi - KL ZNKS« družne zveze tov. Sitar, ki s* Je pohvalno izrazil o dosedanjem delu sadjarjev in vinogradnikov ptujskega okraja. V razpravi »o delegati kmetijskih zadrug načeli vrsto problemov, s katerimi se srečujejo pri svojem vsakdanjem delu. Poudarili so potrebo po vzgoji novih sadjarskih strokovnjakov, brez katerih ni mogoča uspešna obnova. Opozorili so tudi na potrebo, da se kmetijske zadruge pripravijo na odkup sadja pravočasno in da s* letos dokončno odpravi dosedanji način odkupa, ki nikakor ni bil vzpodbuden za proizvajalce. Večkrat so poudarili tudi zahtevo, di. bi se dobiček, ki ga v zadrugah ustvarjajo sadjarji, uporabil izključno za pospeševanje sadjarstva. V minulem letu so dobile kmetijske zadruge samo za prodano pijačo nad 3 milijone dinarjev marže, toda od te vsote je bilo za pospe-' vanje sadjarstva porabljenega bore malo. Tudi o težki situaciji v zvezi s pomanjkanjem modre galice in umetnih gnojil je bilo mnogo govora. Pooblastili so tri člane sveta, da proučijo možnost nabave galice v Slavoniji, kjer je baje še na razpolago. Zbor je Izvolil tudi nov sadjarsko - vinogradniški svet pri OZZ in sprejel novi pravilnik. Popoldne so sl udeleženci zborovanja ogledali obnovljene nasade vinarske zadruge na Mestnem vrhu. —jp Uspel koncert v Dražgošah Prejšnjo nedeljo so gojenci Z+* voda za glasbeno vzgojo lz Ljubljane priredili v okviru proslav za deseto obletnico osvoboditve, ki Jih prireja klub »Kosmač-K Ismene«, koncert partizanskih, narodnih in umetnih pesmi ter skladb v partizanskih Dražgošah. Nastopili so moški zbor. vaški kvintet, solisti Dolores Budal. Danilo Čadež in Rajko Drnovšek ter recitator Jože Kores Draž^ošani so do zadnjega kotička napolnili dvorano ter z vidnim zadovoljstvom spremljali bos at in pester spored Razen partizar.skih pesmi, ki Jih le zapel moški zbor in recitiral Jože Kores. ie žel največ rspeha vaški kvintet In pa solisti. Cb zaključku so zastopniki množičnih organizacij oh navdušenem oloskanlu navzočih nagradili nastopajoče 6 cvetjem in t znamenitim «malim kruhkom«, za-stoontfc kluba »Zlatko Stepančič» pa Je Izročil predsedniku domačega ku!tumo-umeto’škega društva spominsko plaketo. Na splošno Žello Je nato vaškt kvintet o7ee drugih rv»r*iT*n«k!h krajec •nmtpnllt tod! Dražvoš in ttrp pr*. nrav4!! pedeltcko PO- ooldr» D-!šŽroš«)norn d j» 1e *r»b«. priznpti. da so Dri pravi V sostom tz Ljubljane zares lep spretem. P. ft. K tO• obletnici osvoboditve iskreno čestitajo vsemu delovnemu ljudstvu in telijo ie mnogo delovnih zmag pri graditvi socializma LO MESTNE OBČINE, Murska Sobota OKRAJNI L0, Murska Sobota OKRAJNI ODBOR SZDL - pom. skupnosti, Murska Sobota INICIATIVNI KOMITE ZK za pom. skupnosti, Murska Sobota KAMNOSEŠTVO IN CEMENTNINE Murska Sobota PARNA PEKARNA, Murska Sobota OBRTNA ZBORNICA, Murska Sobota TOVARNA MLEČNEGA PRAHU, Murska Sobota SPLOŠNO MIZARSTVO, Ledava, Mursko Sobota MLINSKO PODJETJE, Murska Sobota K0FJAČ ŠTEFAN, splošno ključavničarstvo, Murska Sobota TOVARNA MESNIH IZDELKOV, Murska Sobota AGROSERVIS, Murska Sobota HOTEL ZVEZDA, Murska Sobota VRBA - PLETARSTVO IN PEČARSTVO, Murska Sobota GRADBENO PODJETJE S0GRAD, Murska Sobota Vsem svojini odjemalcem in dobaviteljem se trgovska podjetja priporočajo za nadaljnjo naklonjenost K 10. obletnici osvoboditve iskreno čestitajo in Selijo vsema delovnemu ljudstvu še mnogo uspehov pri nadaljnji graditvi socializma: Občinski L0 in ZB - Beltinci Kmetijska zadruga - Beltinci Strojna pletiinica - Beltinci Selekcijsko posestvo > Beltinci Računsko g. center - Beltinci Mlin - Beltinci Žaga - Beltinci Splošno krojaštvo - Beltinci Mizarstvo »Jelka« - Beltinci Ključavničarstvo in kleparstvo - Beltinci Kino Štefana Kcvača - Beltinci Splošno kolarstvo • Beltinci Trgovska podjetja se še nadalje priporočajo 8 str. / SLOVENSKI POROČEVALEC ] tr. ml - n. toku a in» Za povečano proizvodnjo mleka v Sloveniji V torek zvečer Je kmetijska sekcija Društva ekonomistov priredila v prostorih Glavne zadružne zveze obširno razpravo o ukrepih, ki bodo potrebni za povečanje proizvodnje mleka v ~.lo-veniji. Na razpravo je povabila številne strokovnjake. Za osnovo razpravi je bil referat Filipa Uratnika »Naraščanje potreb po mleku in govejem mesu v Sloveniji in ukrepi za vzporeden /azvoj proizvodnje». Iz tega poročila povzemamo nekaj glavnih misli. V Sloveniji že zdaj čestokrat občutimo pomanjkanje mleka, rlast: pozimi, ko je položaj nal-večkrat kritičen. Po drugi strani pa se včasih poleti zdi, kakor da je mleka preveč. Da bi ta poletni presežek bolje izkoristili in se tako izognili tudi zimskemu pomanjkanju mleka, smo zgradili že več novih mlekarn, vendar samo s temi ukrepi položaja ne bo mogoče rešiti, če ne bomo uresničili osnovne naloge: povečan;a proizvodnje. To bo v zvezi s stalnim naraščanjem prebivalstva še mnogo bolj potrebno, saj govorijo statist.čni podatki o tem. da bo prebivalstvo Slovenije naraslo v prihodnjih desetih letih za približno 140.000 in bo tako potrebno povečati proizvodnjo mleka za 15.5 milijonov litrov mleka na leto. cd tega v zim-ek m času za 8.5 milijonov litrov. Tudi proizvodnjo govejega me-s bo treba s tem v zvezi povezah za okrog 2500 ton. K. ža kmetijska posestva pa tudi nekateri zasebni živinorejci so v zadnjih letih že dosegli visoko mlečnost, saj znaša povprečna moiznost marsikje od 2500 do 3COO litrov In celo več. Liter tega mleka pa stane 26 dinarjev in kaže gospodarski ra čun zato nerentabiinost. Primanjkljaje krijejo kmetijska posestva navadno iz ostalih kmetijskih panog ali pa tudi z regresi. Zasebni kmetje, ki redt-jo v Sloveniji 93'i, krav pa seveda na ta način ne morejo povečati proizvodnje. Da bi torij dosegli potrebno količino mleka bi moralo najmanj 30.000 krav povečati proizvodnjo za povprečno 500 litrov, za kar bi morali približno na 17.000 posestvih uvesti pravilen način krmljenja, ki je osnovni pogoj za povečanje mlečnosti. Poleti je treba zagotoviti dovolj sveže krme, pozimi pa razen sena še dovolj pese in močnih krmil. Vse vrste dodatnih krmil pa so seveda še precej dražje kot osnovna krmila. Tako stanejo krmni stroški pri litru mleka od 7 do 24 din, s krmilno peso 27 do 50 din, z mešanimi krmili pa celo od 33 do 59 dinarjev. Da bi dosegu visoko mlečnost navadno kom-blramo osnovna In dodatna krmila. To pa je potrebno prilagoditi višini proizvodnje mieka na kravo. Ce bi namreč krmili vse krave enako, ne glede na to, koliko mleka dajejo, bi pomenilo vsa ta krmila negospodarsko trošiti. Zato bodo morali strokovnjaki nujno izdelati norme pravilnega krmljenja. Uporaba 250 do <50 vagonov močnih krmil bi povečala proizvodnjo mleka za 15 milijonov litrov v vrednosti 300 milijonov dinarjev. Močna krmila bi stala 65 do 150 milijonov dinarjev, dodajati pa bi morali še nekaj pese. Ce pa bi pridelali večja količine dobrega sena in detelje, bi porabili manj močndh krmil, s čimer bi znižali proizvodne stroške. Zato bi morali tudi izboljšati hektarske donose krmskih površin s pomočjo pravilnega gnojenja, za kar bi morali pravilno urediti gnojnične jame, gnojišča itd., porabiti pa tudi vsaj 900 vagonov umetnih gnojil. To bi bili osnovni pogoji, če bi hoteli doseči povečanje mlečne proizvodnje. Proizvodnjo pa bodo seveda nujno stimulirale tudi odkupne cene, s katerimi bodo dobili kmetje pravilno plačan vloženi trud. Strokovnjaki, ki ao ee udeležili te razprave ali pa so poslali svoje pripombe na osnovno poročilo pismeno, so se s temi ukrepi v glavnem strinjali. Vendar so bili zlasti agronomi mnenja, da bi to akcijo za povečanje proizvodnje ne kazalo omejiti na 17.000 nekakih poskusnih kmečkih posestev, pač pa bi morala ta akcija zajeti vse naše živinorejce. Ze pri pravilnem krmljenju s kontrolirano močno krmo v času ovimljenja krave bi dobili v dveh mesecih 400 litrov več mleka pri kravi. Predvsem pa so bili mnenja, da naj bi bile cene mleku tiste, ki bi spodbujale kmeta k večji proizvodnji, saj bo sicer zaman vse pospeševalno delo, če kmet ne bo dobil pravilno plačanega svojega truda. Njivo j« treba pravočasno opleti plevela, da bo pridelek večji. ZADRUGE V BELI KRAJINI bi morale toč odkupovati Na splošno to kmetijske zadruge v Beii krajini znacno popravile svoje poslovanje, kar ie pokazala revizija in kar kažejo tudi zaključni računi za lansko leto. Od skupno 12 kmeti,'skifa zadrug je samo KZ Radoviča lani zaključila poslovno leto z izgubo, vse druge pa so urvar.jle lap dobiček. Kmetijske zadruge v Bell kraji™ zajemajo sedaj nad 51 oisiockov vseh kmečkih gospodičev. Če bi poslovala Je KZ Vinica, ki je bila pred letom likvidirana zaradi nepoštenega delovanja vodseva zadruge, bi bd! odstotek vključenih kmetijskih gospodarstev še znatno večji. V zadnjem času na Vinici in okoližkfa vaseh veliko razpravljajo o ponovni organizaciji kmeošjske zadruge, ker kmetje čutijo, da jim je ta kot pomoč za hitrejši gospodarski napredek nujno potrebna. Zadruga bi b!a verjetno že obnovljena, vendar imajo posamezniki iconrisleke pred ustanovitvijo, dokler ne bo zaključena sodna preiskava cloci krivcem slabega poslovanja prejšnje zadruge. RazdeKtev lani ustvarjenega prometa na promet z industrijskim blagom in ipipmet z kmetijskimi pridelki pa kaže, da večina zadrug še vedno podcenjuje odkup kmetijskih pridelkov, zdravilnih zelišč -in gozdnih sadežev. Od celotnega prometa v lanskem letu odpade na promot z Industrijskimi proizvodi kar 64 odstotkov in le 36 odstotkov na promet z odkupi. Pri posa- moralc zadruge v večji meri zajeti odkup vina. Tega odkupuje v večji meri poleg semiške še KZ Metlika. Razmerje med ustvarjenim prometom dokazuje, da kmet veliko več kupi preko kmet inske zadruge, ker mu ta pač nudi regres, ko: pa prodaja. Na zadnji redni sep zbora proizvajalcev OLO čmrimeLj je bilo poudarjeno, da hi morale kmetijske zadruge zajeti a v vse trž- ne presežke in izboljšati odkupno trgovino, od katere je v znatni meri odvisno pospeševanje kmetijdte proizvodnje. V zadnjem času so se pričeli bolj oživljati pospeševalni odseki, zlasti živinorejski in sadjar- mezn-ih za Vugah, kot na primer ski. Posebno se to vidii po usoe- OPOZORILO vinogradnikom I T Mošnje začasno pomanjkanje modre galice povzroča pr.i vinogradnikih vei ko zaskrbljenost. Kakor smo obveščeni, stanje z galico vendar ne bo tako kritično, kot ¡e sprva kazajo, ker galica posaoipoma !e še prihaja iz tovarn, ki jo izdelujejo. Da je sedaj ponekod pomanjkanje dragocene galice, pa so v mnogih primerih krivi tudi vinel ki sami. saj so nekateri že slvTop.ui do štirikrat, čeprav tv»!,'.o škropljenj doslej zaradi hladnega vremena, predvsem zaradi iiladnih noči, ni bilo potrebnih. Trsna perono9x>ra se namreč pojavlja izključno ponoči, to pa 'e, če znaša nočna temperatura več kot 12 stopinj Celzija. vrten naše protiperonospome službe je zaradi tega leto« še večji, saj kcL«- se ie doslej ravna! po napo redih te službe, je ie doslei prihranil najmanj eno žkrupl.enje in s tem seveda rudi g»l.co, to -oa pri današnjem po-nun kan ju galice zelo veliko pomeni Ce se bo vreme otoplijo, kar je kiončno vendarle pričakovati, bo konec jun.-ja, začetek julija nastopila naj-ečja nevarnost pe-ranospore, ker bodo pogoji za razvoj te bolezni posebno ugodni Zaradi tega je sedanje škropljen,e, na Sujer&em drugo, na Primorskem tretje za obrambo pred «seronosporo odločilnega pomena in najvažnejše. Kdor doslej ni ©o nepotrebnem troši! galice, temveč se je držal rokov škropijeni kot smo jih dnevno objavi a!; po radiu in v časopl-r'n, ta bo snel galico sedaj, ko i« poereba na ¡večji. Ker mnogi vinogradhikj sprašujejo, če se mesro galice lahko upor f l.a kakšno drugo sredstvo fltoL peron o s poni, dajemo it sledeča pojasnila: Modro ga čo oziroma bordo-Iko brozgo lahko delno nadomešča za škropljenje vinogradov tako imenovano BAKRENO APNO (proizvod »Zorka« — $abac) vendar topljivost, učinkovitost ter ledjivos: na liste n! tako dobra kot pri bordoškj brozgi zaradi česat tufa učinek proti peroeospori ni tako zanesljiv kot z g*, .no-ap-eno brozgo. Vende» je oo'jc škropiti z bakrenim apnum ko- škrop’ en je opustiti Banren.i apno se uporablja ena do ena in po! od Kotno tako, da *e naiKi-oj dobro nakvasi z manjšo kočič kvo vode. temeljito pre-nrnato vibe v vodo med «enrestamm mešan jem. Ker se |)pkreae apno v vod !e slabo to- Éga je treba tud’ med upora-vedtrar dobro premešati, da £nc seseda na dnu škropilnice re maš- ceri oziroma rtzpr-i .»«kor. Ker je tra am e oiinVo-v-tosti e »ožge k ra še kot pr gelyffa hrpzt: je rad Trmo'.'e- nje treba večkrat ponavljati in škropiti vsakih 8 — 10 dni. Namesto za škropljenje lahko bakreno apno uporabimo tudi za PRASENJE, podobno kot žveplan je z žveplal n: kom. Ce je deževno, je treba prašenjc večkrat ponavljati, najbolje takoj 'po dežju, dokler so rastline še vliž-ne, da se prah nanje dobro prime. Za hektar površine potrebujemo ofcpti 15 — 20 kg bakrenega apna. Poleg oeronospore je na"ne-varnejša bolezen vinske Trte OIDIJ ali pepel. Ce bo vreme soparno in ta do, bo nevarnost oidija letos posebno velika. Na «repo imamo proti OIDIJU leto« dovolj izvrstnega inozemskega žveplenega pripravka COSAN-a (kig. Kozana) ki ga uporabljamo za škropljenje v 0,2 — 0,3 odstotni koncentraciji Posebno priporočljiv je dodatek Cosana galičoo-apneni brozgi ali bakrenemu apnu. COSAN je tufa zelo učinkovito sredstvo proti TRSNIM PRŠICAM, ki povzročajo trsne kod*r&vo?t ali akannozo ter listno grinto ali er;n <>20. Ker se ra obolenja oziroma škodljrvco po naših vinogradih pojavljajo v posebno veliki meri, je škropljenje s COSANOM lotos poseonp važno! KMETIJSKI SLOVENIJE daje vsak dan po radiu in v dnevnem tisku poročila in nasvete protiperonospor-ne službe, na podlagi točnih meteoroloških in bioloških opazovanj v samih vinogotjfa. VINOGRADNIKI! V vašem lastnem interesu je, da sledite oh zaupate tem napovedani in nasvetom; le tako lahko — ne le prihranite na škropivih, marveč opravite nujna škropljenja proti boleznim in zajedavcem vinske trte res pravočasno, smotrno ki učinkovito. KMETIJSKI INSTITUT SLOVENIJE pri KZ Črnomelj, ki je sicer najmočnejša zadruga v okraju Črnomelj, pa je to sorazmerje še mnogo b> -Ij v prid prometu z industrijskimi proizvodi Med zadrugami, ki v resnici odkupijo od članov vse presežke kmetijske proizvodnje od lesa, jajc, pa do zdravilni zelišč, je najboljša KZ Črešnjevec pri Metliki. Odkup tržnih presežkov preko kmetijskih zadrug je bil v Beli krajini resnično slabo organiziran. Odkup nrleka zajema komaj 29 odstotkov tržnega presežka in to v glavnem 'samo na območju KZ Semič. Se slabše je pri od-kuixi živitie, ki po vrednosti predstavlja glavno postavklo tržne kmetijske proizvodnje v Beli kratim. Za nakup živine gre v Beli krajini preko Narodne banke mesečno okoli 20 do 25 milijonov dinarjev, toda po večini ali skoraj v cellxi mimo kmetijskih zadrug. Prav tako bi lem kmetijskem tednu. Naglo raste tudi poraba umetnih gnoji. Poizkus je pokazal, da je možno pri krompirju doseči 100 odstotkov večji pridelek, če je njiva pognojena z umetnim gnojem. Spričo prizadevanja ljudskih odborov in sadjarskih odsekov, se stanje sadjarstva dokaj h:|ro zboljšuje. Na eno gospodarstvo odpade sedaj 10 jablan, 10 sliv, 2 hruški in pmdrugo drevo breskev in orehov. Število goveje živine se je v enem le- tu zvišalo za 1.270 glav, število perutnine ipa za 6.0CC komadov. Hitrejši razvoj kretijstva v Beli krajini je v veliki meri odvisen od kmetijskih strokovnjakov, ki jih tu še posebno primanjkuje. Tu je tudi eden izmed vz.rolš iv, da kmetijsko zadružništvo ni doseglo še večjega uspeha pri dviganju kmetijske proizvodnje preko pospeševalnih odsekov. Vse kmetijske zadruge v Beli krajni so v počastitev deserte obletnice osvoboditve sip ve jele medsebojno tekmovanje v pospeševanju kmetijstva. Zaključek tekmovanja bo 29. novembra združen z razstavo kmetijskih pridelkov in plemenske živine Računajo tudi, da bodo letos končno vsaj pričeli reševati vprašanje gnojišč s pomočjo kredita, ki ga bodb dobili posamezniki preko Zadružne hranilnice. Dosedaj se je prijavijo za ta kredit 170 kmetovalcev. V vsem okraju je la 260 gnojišč z gnojnimi jamami, vsaj za polovico tega števila, pa bi jih radi zgradi’i letos. Zaradi neurejenih gnojišč gre letno v nič gnojnice, ki predstavlja vrednost najmanj 3.000 ton umetnih dušičnih gnojil. Boljša živinorejska proizvodnja v Pomurju s JBJflVfl Po določilih čl. 55 tarifnega pravilnika za leto 1954 pozivamo vse delavce in uslužbence, ki jim je v 1. 1954 prenehalo delovno razmerje pri našem podjetju, imajo pa pravico do deleža pri končni delitvi plačilnega sklada (dobička), da uveljavijo svoje pravice. Po preteku treh mesecev po tej objavi izgubijo delavci in uslužbenci, ki se niso zglasili, pravico do deleža pri delitvi plačilnega sklada (dobička) za leto 1954, neizplačani zneski se pa prenesejo v rezervni sklad podjetja ^odjetje za inženirske tehnične gradnje »TEHNOGRADNJE« VUZENICA Načrtno delo pomorskih živinorejcev s pomočjo strokovnjakov Okrajne zadružne zveze v zadnjih desetih letih ni ostalo brez uspeha ter se Je odrazilo v boljši živinorejski proizvodnji« Pri kmetijskih zadrugah na področju soboške Okrajne zadružne zveze Je bilo 54 živinorejskih odborov. S tem delom se prav tako ukvarjajo vsa državna in zadružna kmetijska posestva. Selekcijo so uvedli pri 55 kmetijskih zadrugah, medtem ko imajo v rodovniku vpisanih 1805 glav goveje živine. Prav dobro molzno povprečje so Imele krave članov KZ Puževci In Lemerje. Tako je 64 nadziranih krav KZ Pu-ževcl in 87 krav KZ Lemerje dalo povprečno 2785 oziroma 2732 kg mieka. Lani so v murskosoboškem okraju nabavili 103 bike. K izboljšanju živinoreje je ogromno prispevalo umetno osemenjevanje krav, saj so Jih osemenili čez 5200. V rodovnik so sprejeli nad 200 svinj in nabavili 112 merjascev. Skrbijo tudi za izboljšanje kokosjereje. Nabavali so in razdelili preko 5000 valilnih jajc In 250 petelinov štajerske pasme. Z živinorejo se uspešno ukvarja devet zadružnih posestev v okraju, ki Imajo 326 ha obdelo- TXTÉ-rrTTrr ♦ valne zemlje. 125 glav goveje žl- iinj 11 i U 1 *************************** vine, 140 prašičev tu 25 konj. Po- leg Ithlh traktorjev Imajo tudi še števHne druge kmetijske stroje. Posestva kmetijskih zadrug imajo skupno 266 ha obdelovalne zemlje in rede 81 glav goveje živine, 20 konj in 20 prašičev. Posestva imajo večinoma močno raztresene parcele in nimajo potrebnih hlevov In drugih osnovnih sredstev. Samo posestvo KZ Crenšovci ima potrebne zgradbe in vse pogoje za dobro gospodarjenje. K. M. Češnjev sejem v Litiji Kmetijske zadruge Gabrovka, Kresnice, Kostrivnica in druge bodo v nedeljo, 26. junija priredile prodajo letošnjega pridelka češenj ln to na tržnici v Litiji. Naslednjo nedeljo, 3. julija letos bodo pa vse kmetijske zadruge iz Zasavja organizirale veliko in poučno razstavo češenj v domu Partizana v Litiji. Razstava bo zelo poučna, določen bo Sortiment najboljših češenj za razmnoževanje, uporaba češenj v gospodinjstvu kot kompoti, sladosok itd. Cena češenj na sejmu bo okoli 25 do 28 din kg, «po kakovosti f ¿levonsfcem pcrofievalou' — MjMTtjle VMttl Ze pri najstarejših narodih jr užival med velik sloves. Omenja ga hebrejsko sveto pismo, grško in germansko bajeslovje, grški in rimski pisci. Reja čebel v antičnem svetu verjetno ni bila razširjena preko prvega tisočletja pred n. š. Homer še ne omenja čebelarjev, pač pa šele Hesiod v VII. stoletju pred n. š., ki da čebe-larijo v koših. Sklepamo pa po čebelarski tehniki, da je moralo biti čebelarstvo v severnejših predelih Evrope mnogo starejše kot v sredozemskem pasu. Jantar, ki so ga našli v raznih izkopaninah tn za katerega z gotovostjo vemo, da ga ni nikjer drugje na svetu kot ob Baltskem morju, dokazuje, da da so že v starem veku obstojali trgovski stiki med severno in južno Evropo. Gotovo je trii tedaj med tudi eden najvažnejših izvoznih artiklov iz severnih dežel Evrope in zelo verjetno je, da se je tudi pojenje čebel polagoma šinlo iz gozdnatih predelov, na severu proti južnim krajem. Pri starih Slovanih je bilo čebelarstvo ie v X. stoletju pred n. I. visoko razvito «n njih knezi so imeli celo svoje čebelarje, imenovane brtnike, ki so zanje oskrbovali čebele po gozdovih. Ti brtniki so imeli spočetka čebele na drevesih visoko od tal. da ni mogel do čebel tat ali medved; drevo so zgoraj izvotlili m pokrili s strešico. Kasneje so pa drevesa s čtbelnimi dupli ipod- 'ti§ ovina % medom nekdaj in žagali in postorili na primerna mesta. Pridelki so bili bajni — iz enega panja so dobili 50, 60 in celo 100 menov (verjetno je bil en men nekaj več kot 1 kg). Da so izdelovali iz medu tudi medico, je splošno znano. Kako je bilo pa pri nas? Tudi v naših krajih je bilo čebelarjenje priljubljeno opravilo. Kmetje so morali od dajati med graščakom celo kot desetino. V sredi XVIII. stoletja je bilo na Kranjskem okoli 90.000 panjev; koliko se je porabilo medu doma, ni znano, v nemške dežele in severno Italijo so ga pa izvozili obilno; cesarska tehtnica v Ljubljani je pretehtala leta 1753-54 okoli 594.000 funtov (332 ton), dve leti kasneje pa celo okoli 748.000 funtov. Brez dvoma je bil dobršen del lega medu tranzitni med iz avstrijskih dežel, namenjen proti Trstu, ki se je pretehtal na Ijub-bljanski mitnici; ni bil torej pridelek samo iz Kranjske, kakor bi marsikdo mislil. S proizvodnjo sladkorja j» med pričei izgubljati svojo veljavo. Kupcev je bilo vedno manj in kmetje so začeli opuščati čebelarjenje. Leta 1869 je bilo na. Kranjskem le ie 25200 panjev. V čebelarstvu je nastopila nora doba — trgovina z živimi čebelami. Začel jo je Nemec baron Rothschutz, ki je leta 1859 začel iz Podsmreke pri Višnji gori razpošiljati v svet naše čebele in odposlal na višku svoje izvozne sezone 17.000 rojev. Trgovina s čebelami je najbolj cvetela od leta 1870 do 1914. Na Igu in v Kranju so bili celo čebelarski sejmi. Po drepresiji v letu 1869 se je čebelarstvo zopet dvignilo in doseglo l. 1890 na Kranjskem preko 49.000 panjev. — Rothschiitzu je sledilo še mnogo drugih izvoznikov, med njimi Miha Ambrožič iz Mojstrane, ki je izvozil nad 70.000 panjev čebel in nešteto matic — Najdaljšo izvozno kariero pa ima Jan Strgar iz Bitenj pri Boh. Bistrici, ki je izvažal čebele in matice v prav vse evropske držare, pa tudi v Avstralijo, Indijo, Severno in Južno Ameriko. Leta 1911 jt poslal prve naše matice na Japonsko, kamor so potovale sko-ro celih 9 tednov, prispele pa so le zdrave in r izvrstnem stanju V pošiljanju čebel na velike daljave je dosegel svetovni rekord, s čistokrvnimi čebelami in maticami je pa ustvaril v svetu sloves naše čebele kot rodovi*««, marljv- Svico in Francijo. Tako sta na primer pokupili res naš hoje-vec južna Nemčija in Avstrija, _________ čeprav ga tudi obe doma sami »miiniitiii iiiiiiiiiiniuiin pridelujeta; močan reflektant na ta med je pa tudi Švica, žal ve, odporne in krotke, kot najplemenitejše čebele sveta. Kranjice so tako pred vojno preplavile Srednjo Evropo, samo v Švico smo n. pr. tedaj izvoziti 37.000 rojev. Po svetovni vojni, ki je ustavila vsako trgovino, so začele razne države zabranjevati uvoz tujih čebel. Trgovina z živimi čebelami je skoro popolnoma zastala, vendar je za naše matice še vedno živo za-manje v Egiptu in Izraelu. Angliji, Franciji in Švici ter celo v daljnji Avstraliji so naročniki mnogo bolj zahtevni in žele le dobre matice. Zaradi pešanja trgovine z živimi čebelami je nastopila v čebelarstvu zopet doba trgovine z medom Podatki med obema vojnama so bili pomanjkljivi V letih 1933 do 1939 je bilo v dravski banovini pridelano okoli 400 ton medu, o izvozu pa skoro ni govora Sele organizirana trgovina v zadnjih letih je dosegla znatne uspehe, ki ne zaostajajo mnogo za izvozom pred 200 leti Preko našega izvoznega podjetja Medex je bilo lani izvoženo 344 ton cvetličnega, žajbljevega, akacijevega in gozdnega medu, največ v Nemčijo (250 ton), manj' pa * Avstrijo, smo ga pridelali premalo, da bi zadovoljili vse tuje naročnike tega medu. Tudi na domačem trgu se je prodalo mnogo medu — okoli 109 ton. Medex je poslal večji del tega medu izven Slovenije, domači trgovski mreži pa prodal na debelo okoli 50 ton; njegova čebelama v Ljubljani pa je v trgovini na drobno prodala okoli 11.000 kg; domača potrošnja je torej znašala okoli 61 ton. O prodaji medu na prostem trgu in direktno po čebelarjih samih pa zaenkrat nimamo nikakih zanesljivih podatkov. Za zaključek bi omenil še, da je trenutno v Sloveniji okoli 85.000 panjev, kar da nekako 680.000 kg pridelka, ki je pa seveda odvisen od vsakokratne letine. Akoravno je sedaj število panjev manjše J ot pred 200 leti, so pa panji pro-storninsko mnogo veirji in bolj ekonomični, zato pa je tudi donos medu temu primeren. Zato ni razen sentimentalnosti prav nifcake potrebe, da bi se zopet povrniti k starim kranji-čem in oprijeli zastarelaga načina čebelarjenja, kar bi pomenilo dobršen korak nazaj. FR Napajalniki v gozdu za čebele na paši Napajalniki so zc čebelarstvo neobhodno potrebni vsepovsod, kjer ni v bližini 'tekoče vode. Posebnega pomena pa so tedaj, ko i mamo čebele na paši v gozdu. Naši gozdom so povečini kraške narave in zaradi tega deževnica kaj kmalu pronica v notranjost zemlje. Na površju ni dobiti najmanjšega studenca. Prebivalci teh predelov se morajo posluževati deževnice-kapnice, ki je speljana s streh v vodnjake. Hoja medi — a žal tako poredko in vse preskromno — navadno meseca julija in avgusta. Tedaj je velika vročina, dežja ni in je suša. Ker so noči večinoma tople, se tudi rosa ne pojavlja, in tudi če se, se v nekaj urah posuši. Kje naj tedaj dobijo čebele potrebno vodo? Rabijo je prav veliko. Kjer je le kaj mokrega, je kar črno čebel, iz vodnjakov pa prihajajo celi roju V vodnjakih, ki so običajno odkriti, se potopi neverjetno mnogo čebel; površina vode je vsa pokrita z njimi. In tebi, čebelar, se ta uboga žival nič ne smili? Zakaj ne poskrbiš, da bi mogle brez nevarnosti za življenje priti do potrebne in zadostne vode? Nekajkrat sem imel čebela pri Nemcih v Trnovskem gozdu. Čebel je bilo okoli 2000 panjev. Koliko čebelarjev pa. je imelo napajalnike? Menda trije ali štirje od 20 do 25. Pa še ti napajalniki so bili največkrat suhi, ker so bili, prvič premajhni in s pr c pičlo zalogo vode, drugič pa tud i zato, ker so se tam napajale čebele skoraj vseh ostalih čebelarjev. Kaj torej pomaga, ako imajo le nekateri čebelarji napajalnike, ki bi mogoče sicer zadostovali za njihove čebela, ko pa večino vode odnesejo tuje čebele. Vodnjake, bilo jiH je kakih 5 ali 6, so čebele tako oblegale, da človeku ni bilo mogoče priti podnevi do njih; ne bi dosti pretiraval, če bi dejal, da so zatemnile sonce s svojim letanjem nad vodnjakom. Vsak čebelar, ki pripelje čebele na pašo v gozd, bi moral vzeti s seboj tudi zadosti velik napajalnik. To je njegova dolžnost! Kakšen noj bo napajalnik? Najprimernejša za to priliko bo plitva, največ 6—7 cm globoka pločevinasta posoda v obliki pravokotnika (morda 100 cm X 60 cm). Cim večja je njena površina, tem boljša je. Vanjo namestimo zelo nagosto drobne kamenčke orehove in lešnikove debelosti (mah ni primeren). Kot zaloga vode nam lahko služi pločevinast (ali tudi lesen) sod z vsaj 100 litri vsebine. Po odtočni cevi, ki se da regulirati, priteka voda v podstavljeni napajalnik. Ce nimamo drugega, lahko vzamemo katerokoli večjo in globokejšo posodo ali korito, v katero položimo plavač iz okroglih 1 cm debelih olupljenih šib, ki so medsebojno povezane. Ni strahu, da bi ga čebele ne obiskovale, saj so tako željne vode. Ce čebelar ni stalno pri čebelah, mora pač naprositi kako osebo, da, proti primerni nagradi, seveda, donaša in priliva potrebno količino vode. Torej, čebelarji, ne dopuščajmo, da bodo čebele trpele žejo na paši, ne mislimo, da morejo živeti že od samega sladkega soka, ki ga naberejo po drevju! Potrebno jim je tudi obilo vode, bodisi zanje, največ pa še za zalego, četudi je ta včasih, zaradi obilnega donosa, omejena. Ce že ne moremo posameznim čebelarjem ukazati, da morajo preskrbeti stroje čebele z vodo, ker ni predpisa ati zakona za to, vendar naj se vsak čebelar zaveda, da ni prav, če njegove čebele kradejo vodo drugim. Pomisli nrj, da je tudi čebelam težko živeti brez vode. A. B. Lepa obletnica vzornega r sadjarja Te dni Je praznoval «5-letnico roistva mani sadjar LOJZF PODOBNIKAR iz Brezij pri Dobrovi. Očetu je že kot deček pomagal v sadjarstvu in se tako izvež-bal v svoji stroki, da sedaj nima para daleč okrog. Saj se pri hi$l pečajo s sadjarstvom že preko 20® let. Za oietern Je 5e Izpopolnil svojo drevesnico, da ima, «;edaj v njej preko 1&.0C0 Jabolčnih, hruškovih, Pelnjevih, slivovih, mareličnih, breskovih* orehovih in Lo-sianjevih sadik. Povg tega goji Se agras, ribez, živordeče, temnordeče ln zlatorumeue vrtnice. Tudi ostalo lepotično grmičevje, vrbe žaluj k e ¡n plezalke najdete t njegovem vrtu. V svojem življenja Je vzgojil te ogroenno Število drevesc in jih ie pred vojno raacpoSil.lal po vsej državi, stalno Je prodajal drevesca na vseh vrhniških In ljubljanskih sejmih, dočim sedaj po dr*«:gl sveiv>vni vojni zaradi poti.ar;.kanja drevesnic lahko odda vse na dorrv, ker je v stalni z nt*»- nlml zadrugam, v odličr.ega sadjarja je vzgaja tudi svojega sina« ki ima poleg njegov« tudi svoje veliko in lopo drevesnico. Lojzetu Podobnikarju želimo S« mnoge le® napečnoga dela. h» V, j 10 našega športa PROGRAM PRIREDITEV LJUBLJANA • 25. junij — 3. julij 1955 10 LET NAŠEGA ŠPORTA PROGRAM PRIREDITEV 25* JUNIJA - 1 JULIJA 1955 25. JUNIJ - SOBOTA ob 15.30: SLOVESEN ZAČETEK TEKMOVANJ NA LETNEM TELOVADIŠČU V TIVOLIJU* ob 16. ari: ODBOJKA - Maribor : Zagreb ; Novo mesto i Ljubljana, igrišča pod Cekinoma gradom* ob n uri; ORODNA TELOVADBA — Danska ; Jugoslavija. Letno telovadišče v Tivoliju? cb 2U- uri; DVIGANJE LTE2I Srbija i BiH j Slovenija, prireditveni prostor Gospodarskega razsti* višča, {GR), Titova c. 50. 26. JUNIJ - NEDELJA ob 7, uri: KEGLJANJE — Beograd : Zagreb i Ljubljana (molki), kegljišče DSD »Dinja*. Zg. Siska; ob 9. uri: KEGLJANJE — Zagreb i Ljubljana (ženske), kegljišče SD »Gradis* Malenškov« ulica; ob 9. uri: STRELJANJE — Finalno tekmovanje najboljših strelcev in strelk Slovenije. STRELJANJE — Tekmovanje v vojaški puški reprezentanc vseh republik FLRJ, strelišče na Dolenjski cesti; ob 9. uri: ODBOJKA — Nadaljevanje medmestnega turnirja Maribor j Zagreb ; Novo mesto : Ljubljana* igrišče pod Cekinovim gradom; ob 10. uri: JUDO — Beograd : Zagreb : Ljubljana, prireditveni prostor GR, Titova e. 50? ob 15. uri; ROKOMET — Beograd ; Ljubljana (ženske); ob 15.-45:- ROKOMET — Beograd ; Ljubljana (moški); ob 17. uri; ATLETIKA — Izbirno tekmovanje za sestavo državne reprezentance, vse na Centralnem stadionu, Titova cesta; ob ih. uri; JUDO — Nadaljevanje troboja mestnih reprezentanc; ob 20. uri: JUDO — Nadaljevanje troboja mestnih reprezentanc* obakrat na prireditvenem prostora GB, Titova c, 50; ob 20. ari: HOKEJ NA KOTALKAH — Hrv&tsk* t Slovenija kotalkališč« v Čufarjevi uliei 27. JUNIJ - PONEDELJEK ob 20. ari: BOKS — Hrvata k* i Slovenija, prireditveni prostor GR, Titova e. 50. 28. JUNIJ - TOREK cb 13. uri: TENIS — Prvenstvo Slovenije poedincev, igrišča pod Cekinovim gradom; ob 15. uri: NOGOMET — Ljubljana : Odred (pionirji); ob 16. uri: NOGOMET — Slovan : Krim (mladinci); ob 17.30; NOGOMET — Ljubljana : Odred (1 moštvi), vse na stadionu 2SD »Ljubljana«, Siska: ob 20. uri: ROKOBORBA BiH : Slovenija, prireditveni prostor GR, Titova c. 50. 29. JUNIJ - SREDA ob §- uri: TENIS — Nadaljevanje republiškega poedinskega prvenstva, igrišča pod Cekinovim gradom; ob 16. uri: ŠAH — Začetek mednarodnega šahovskega turnirja. Turnir bo trajal do 22. julija 1955, ob 16. uri: NOGOMET — Predtekmovanja mladinskih moštev. Sodelujejo; NK »Vojvodina* (Novi Sad), NK »Spartak* (Subotica), NK »Lokomotiva« (Zagreb), NK »Branik« (Maribor), 2NK »Maribor«, — žNK »Ljubljana«, NK »Odred* (Ljubljana) in NK »Kladivar* (Celje). Centralni stadion ob Titovi c, in stadion ZŠD »Ljubljana* v šiški. ob 16. uri; SKOKI V VODO — Zagreb : Ljubljana, Centralno ljudsko kopališče. Celovška c. ob 20. uri; PLAVANJE IN WATERPOLO — Zagreb : Ljubljana, kopališče Kolezija. 30. JUNIJ - ČETRTEK ob S- uri: TENIS — Nadaljevanje republiškega poedinskega prvenstva, igrišča pod Cekinovim gradim, ob 16, uri: NOGOMET — Nadaljevanje mladinskega turnirja. Centralni stadion aa Titovi e. in štadion ZSD »Ljubljana* v Šiški; ob 16. uri: SKOKI V VODO — Zagreb ; Ljubljana, nadaljevanje medmestnega dvoboja, Centralno ljudsko kopališče, Celovška c. ob 20. tiri: PLAVANJE IN WATERPOLO — Nadaljevanje medmestnega dvoboja Zagreb : Ljubijo«, kopališče Koleri j a. i. JULIJ - PETEK ob A ari: TENIS — Nadaljevanje republiškega poedinskega prvenstva, igrišča pod Cekinovim gradom; ob 11. nri: SABLJANJE — Hrvatska : Srbija : Slovenija; ob 15. uri: SABLJANJE — nadaljevanje troboja Hrvatska s Srbija : Slovenija, dvorana TVD »Partizan« Tabor; ob 16. uri: NOGOMET — Nadaljevanje mladinskega turnirja. Centralni stadion na Titovi e. in stadion 2SD »Ljubljana« v Šiški; ob 20. uri: KOŠARKA — Mednarodni turnir — »Hellas« (Belgija) î ASK »Olympia« in AS »Montferrandaise« (Francija) : ZKK »Ljubljana«, košarkarski stadion ZSD »Ljubljana«, Šiška; ob 20. uri: KOTALKANJE — Revija v umetnem kotalkanju, kotalkališče v Čufarjevi ulici. 2. JULIJ - SOBOTA ob 8. uri: TENIS — Nadaljevanje republiškega poedinskega prvenstva, igrišča pod Cekinovim gradom, ob 6. uri: SABLJANJE — Nadaljevanje troboja Hrvatska : Srbija : Slovenija, dvorana TVD »Partizan«, Tabor; ob II. uri: OTVORITEV I. Tl RISTIČNO-SPORTNE RAZSTAVE, Gospodarsko razstavišče. Titova e. 50; ob 15. uri: BALINANJE — Reka ; Slov. Primorje : Ljubljana A in B, igrišča pod Cekinovim gradom; ob 16. uri: KOLESARSTVO — Ce Ljubljane Ker pa tako življenje zahteva precej denarja. Jima Je toga počaal začelo prhnsnjkavttt!. Zaradi tega •e Je Slobodan odločil, da prid« do dma-ria s prevaro. Nekega dne Je na ljubi lanski pošti štev. 3 v!o-na hranilno knjižico zadnjih •-W® din. Višino tega zneska Je po/rHe (IvlTnU za 100.Oto rY arjev a t<*m d* Je Številko ponaredil N-'♦o 1e n svoHm odpo- slal pnvt Zagrebu tn v druge kraje, kier Je dvig?! rt-nar na po-r.e^eno hr«r»!-lno kntltieo. Ko eo rru /-.Via post*1aft tla vroča. Je skuša! z nekaterimi znanci po-bezr.iU č«7 držgt-no meto, kau mu ps n« usr?Alo S svoj ml znanci vt~* «e oHše* ▼ rotee varnostnim cv2*»norr ter ae bo moral za ne*''** v zanoru apošcorld ra svoja V-m’va dcisnls. UMU h 1« hotel Mlada Mailca D. J« pred dvema letoma spoznala DJura Fa:ca ir vasi Opčevac prt Causni. Ta je «taino lamil za njo ln JI obljubljal zakon. MisLi pa Je seveda drugače *a; s*m pravi, da Jo Je hotel n*J-piej IzJcortatrti, potem pa pustiti. Z lepárrü beeed%mi Je Mfcvortl ca akutno življenje, Id pa Je b!*a kmalu razočarana DJuro je z njo surovo ravnal. Jo tudi večkrat pretepel. Zaradi tega Ja Marica nekega dne zbežala ln prišla v Gornji Logatec, kjer Je dobi!« službo. Za njo Je prišel tudi 3D.4uro ki Jo Je horel najprej pre-teorr.i Kor mu to ni uspelo. Jo je zač-»! nagovarjati, naj »e vrne k njemu domov De se g« iznebi, mu Je obljubila, d« bo spet prl-S!a k niemu ;n gs hote’a spremiti do ’ r’eznUke notaje Ko 1e nrl-J'.a n’egov kovček, da mu ea ponese. 1o Je nenadoma naoadel ter t nožem StlrtVrat globoko zabode1 r desno stran prsnega koša. K vreč* no ljudi e r,%t>8(ta^ea zadr-ž»b sicer bi bile Dosleor, k*cr Čaks na zaghs-leoo kareti Pri zaašiševenju Je da le nameraval Marloo tfb*^ ker ca m Hubi!a. OH-adel Je svoje sotovarlle Frane Ravnik Je bil delavec v U '-čarni na Jeaenic&b. Kljub dobri plači J« hotel na lahek način pr:t¿ do denarja. Zato je v odsotno a: t svojih sotovar.šev odpiral z Tj! r» dom zaklenjen« garderobne Ob-narice ln jemal iz iistnlc denar, ki ga j« porabil za s\'Oje namene. ZiratU teh tatvin Je bil odpuščen iz te.exorne. Kazan tega pa je m hodniku boicla »Triglav« na B.edu in lz zs.:’er.jone drvarnice Uršule Er-lah v Bohinjski vzel dvo- je moških kole« Na g.avn. obravnavi pred okrož-n.ra sod.ščem v Ljubljani 18 maja In 17. junija Je Franc Ravnik Lr.znal svojo kr:vdo V zagovot Je navajal da Je kradel denar. Je žive’ v težavnih gmotnih razmerah Glede pn.ega kolesa Je n&vecel. da ga Je vzel. da bi mu ne bilo treba hoditi peá. g!ede drugega pa da ne ve. kaj mu Je prlAlo os misel, d« g« je Umaknil V sodni razpravi so ugotovili, da Franc Ravnik ni bil v kaki denarni stiski, kakor Je hotel to dopovedo!! sodišču, saj Je bi! v čarof Mar-1an Zsdo‘ka«r o »OdkrttJIh fresk v 7-Trastov!*u« — Odbor. V decembru 19S4 «o bile naldene na relaciji zvezne cest* T.luKUena —Zaffreb, med vesjo Tlake—Šmarje. furnir plošče Iz bukovega lesa 2 20 m dolge ln 30 mn široke Vseh 16 furnir plošč Je bilo skuhaj zvezanih Lastnik Izgubljenih p,odč naj se t^Jasl na postaji LM kkofljioe. kjer m bo lahko do hfl. -Ve*et»k«tH«. T.tubUsna Nazor. leva Ul ♦. Ce-^P-* r*d1err>alee ob-veF^o da dne 25. in 27. t m z»TPacDBoac=>a<=>BGDae)a<=)i ceta » o» OeAKKIIIK! UST SL0TCI3KE6I roiocimcA Kopica zanimivih ugank In trdih orehov čaka v 13. številki ugankarskega lista »KAJ VES — KAJ ZNAŠ«, da jih strete. Poleg ugank vseh vrst so v vsaki itevilki tud! tele rubrike: Pogovori s ugankarji, Napnite možgane! Ali veste? Sah in Ugankarski slovarček. Brali boste, da smo prejeli za zadnje nagradno tekmovanje eno rešitev celo s Cejlona. Kupite za 20 din novo številko ugankarskega lista le danes, da ne ostanete brez nje. Številka 12 je v nekaj dneh pošla. 'CD 1 CD 1C3 BO «CD« CD« CD ■ CD «CD ■ CD BCD1 CD 1CD* C n» kvari emails na kuhinjski posodi. ker Je fino mlet Gospodinje, zahtevajte v trgovini orig. vrečko! Vsakodnevna nega kože s kremo •POUR VOUS, daje svežino In lepoto! Zahtevajte povsod kremo • POUR VOUS«! Vitaminska krema «EVEI.INE« za sončenje brani kožo pred sončnimi opeklinami Jo hrani, čuva pred gubanjem ln Ji daje lepo barvo PITTNIK SLOVENIJA K A3 BOSTE VIDELI V PAHIZUT Pod strokovrrm vodstvom » boste v treh dneh bivanja v Parizu gledali: Svetovno središč« Likovnih umetnosti LOUVRE, komercialno središče mesta In Opero, znamenite cerkve, kakor La Madelalne, Notre pasne, sprehajaU se boste po Montmartru ter obiskat: najbolj privlačne nočne lokale Moulin Rouge ter Folies Bergères Spoznali boste zgodovinske pomembnosti Pariza: Place de la Bastille. Palais Royal, L’Arc d« Triomphe. Hôtel des Invalides ter središče sodobne evropske zgodovine Palais Chaillot V nepozabnem spominu Vam bo ostal sprehod ob Seinl, po otoku Ue de France ter naj večja atrakcije Pariza: Tour Eiffel. Za naša potovanja sedmih dni po Evropi a končnim ciljem PARIZ se prijavljajte pravočasno ▼ naših poslovalnicah v vsej Sloveniji! Jutri Vae seznanimo s našim programom v Benetkah ln Ženevi, Milanu ter Lauaaonu. GLEDALIŠČA DRAMA — LJUBLJANA 9obota. 25 junije ob 30: Galsworthy Okna Abonme A Nedelja. 36. junija ob 30: Galsworthy: Okna. Izven ln za podeželje Torek, 28. junija ob 20: Gals- worthy: Okna. Abonma F. OPERA Sobota, 25. junija ob 20: Mozart: Don Juan. Abonma red K. Nedelja, 36. junije ob 20: Smetana: Prodana nevesta. Izven in za podeželje Ponedeljek, 37. junija zaprto. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sobota, 25. junija ob 28: Anouilh: »Colomba«. Izven. Nedelja. 28. Junija ob 30: Anouilh: »Colomba«. Izven Torek, 27. Junija ob 16: Anouilh. Colomba. Red Torek popoldanski. - Vstopnice so v prodaji. Ob 20: Anouilh, Colomba Red Torek. Vstopnice so v prodaji. Sreda, 29. junija ob 20: Anouilh, Columba. Red Sreda. Vstopnice so v prodaji. Zaključek sezone. Šentjakobsko GLEDALIŠČE LJUBLJANA Mestni dom Sobota. 25. Junija ob 20: J. Kon-flno: »V soboto se poročim«, komedija, premiera, red A — Vstopnice so v prodaji Nedelja, 26 junija ob IG: Špicam PIŠI: »Naj bo stara al pa mlada«. spevoigra. 35 predstava, zadnjič. Ob 20: J Konflno: »V soboto se poročim«, izven Sreda, 29 junija ob 20: J. Kon-fino: »V soboto se poročim«, red B Vstopnice so v prodaji, zaključek sezone V soboto 25 junija, zvečer ob 20 bo zadnja premiera v letošnji sezoni V nedeljo. 26 junija, popoldne ob 16 bo poslednja uprizoritev spevoigre »Naj bo stara al pa mlada« V sredo. 29 pa bo zaključena letoftnla sezona t večerno predstavo »V soboto se poročim« Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje tel št 32-860. MFSTNO GLEDALIŠČE CELJE Sobote 25. junija ob 20: Forster: atvec Oo«tov*ni<* v Lahkem Nedelja 2« Junije ob 20: Normen Krasna: John ljubi Mary Gostovanje ne Rabnem pri Celju. 6rf»da. 29 Umila ob 20* Jan de FTartog: Zakonska postelja. — Izven OBVESTILA OBVESTILO Upravni odbor Glavne zadružne zveze LR Slovenije Je na svoji seji dne 15 t. m. sprejel sklep o sklicanju zbora Glavne zadružne zveze. Zbor bo 12. julija ob 16. ur; popoldne v prostorih Kluba poslancev, Ljubljana, Puharjeva ulica. Dnevni red zbora: 1. poročilo upravnega ln nadzornega odbora, 3. referat o bodočih nalogah kmetijskega zadružništva, 3. razprava o poročilih ln referatu, 4. poročilo komisij in sklepi. 5. sprememba pravil, 6. potrditev zaključnega računa 1953/94, sprejem proračuna za leto 1955^56 in pooblastila upravnemu odboru, do katere višine se lahko Zveza zadolži in Jamči za svoje gospodarske dejavnosti, T» razrešnlca članom upravnega in nadzornega odbora. 8. volitev članov upravnega ln nadzornega odbora ter delegatov za občni zbor Glavne zadružne zveze FLRJ* 9. razno Iz Glavne zadružne zveze LR Slovenije. ZAHVALE Vsem, ki ste »premili našega očeta IVANA CREPINSEK na njegovi zadnji poti. iskrena hvala. Posebno se zahvaljujemo Upravi ln sindikalni podružnici Celjske tiskarne in podjetju »Tobak«. Zahvaljujemo se tov Ahačič za njeno požrtvovalnost ln tov Cahuta ter sosedom lz bloka za poklonjeno cvetje. Otroci. Vsem» ki so ob nenadomestljivi izgubi naše drage In nepozabne pokojne mame. stare masne, tašče ln snahe TEREZIJE JELNIKAR sočustvovali z nami. Jo spremili k zadnjemu počitku ln darovali cvetje — naj Iskrenejša zahvala. Rodbine: Jelnikar, Potokar, Hieng In ostalo sorodstvo. Ob bridki Izgubi našega dobrega očeta, starega očeta brata, svaka in strica IGNACA GRILEC mizarskega mojstra v Celju izrekamo Iskreno zahvalo vsem. ki so z nami sočustvovali darovali vence In cvetje ter g8 v tako častnem Števcu »premili na njegovi zadnji poti. Celje, dne 22 Vi 1955 Žalujoči ostali. 8LOVENSKJ POROČEVALEC, podružnica Nevo mesto sprejme takoj pridne In vestno RAZNAŠALKO za t tre dnevna v dopoldanskih arah. Vse cenjene odjemalce obveščamo, da bodo skladišča dne 27., 28. in 29. (unija zaradi tnvontnre zaprta in v tem Časa ne bomo izdajali blaga. GROSISTIČNO PODJETJE EKONOM“ LJUBLJANA, Titova cesla 12 SPORED ZA SOBOTO Poročila: *.05. I.w, 7.»t, 12.38, 15.69, 17.6«, 19.36 In 22.86. 500—6.30 Drn »Državni sovražnik it. 1«. V gl. V »2 Fr •’«:*•»..- '-T. Gi- Režija Henri Vemetfll. Tednik: vojaški pozdrav Vrhovnemu Konsdnjan.u Predstave ob 16. 16 ln 20 Prodaja vstopnic od 14 dalje Samo še danes ln Jutri. »TRIGLAV«: argentinski film »Zena morja« in tednik, v glavni vlogi: Zully Moreno, Alberto Closas ln RCberto Ailardi. Predstavi ob 18 ln 20. Prodaja vstop, nic od 17 dalje. »LITOSTROJ •: ameT. film »Ob veliki ločn:ci«. ob :8 in 20 Prode i a vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. »SVOBODA« ŠENTVID: argentinski film »Kalne vode teko«, ob 16 in 20. VEVČE. franco9k1 film »Zadovoljstvo Pariza«. ZADOBROVA: amer. film »Slavolok zrrase«. ob 20. DOM7.AI.E: amer barvasti film »Lili*- ob 18 in 20. KAMNIK: Italijanski film* NI miru med olikami«. BLED: angleški barvast* film »Bankovec za milijon funtov«, ob 18 ln 20.30. BREŽICE: nemški film »Privatna tajnica«. NOVO MESTO »KRKA«: Italijanski film »Saniala sem o raju«. KRANJ »STORŽIČ«: amer. barvni *T ■ Brez tednika, ob 16 18 ln 20. KRANJ »PARTIZAN. - LETNI: premiera angleškega fTma «Ujeto srce«, danes zadnjikrat, ob 20.30. KRANJ »SVOBODA«: ame«r.ild tlim »Ulica 99-. ob 30. JESF.VTCF »RADTO«: amer film »Kada** * žene ljubko«, ob 18 In 20. JESENICE »PT.AV7*: »n*!, film »t»o7ivn*ca«. ob 18 1n 20. JFRF.NTCE »LETNI-: em-- #lm »Kadar Žene ljubijo*, ob 50.30. KOROŠKA BET.A*. amer'.«k< film »Kadar žpne ljubijo«, ob 19. NAJDENA OČALA ln denarnico na Tri3škl c. dobite: Triglavska 31. Saksida. 11508-11 OTROKA VZAMEM v rejo. Naslov v podružnici SP-Maribor. VDOVO, ki vzame upokojenca s polno pokojnino v vso oskrbo. Ponudbe v ogl. odd. r>od »Kjerkoli«. U494-11 GRADBENO PODJETJE »ZTD-GR^D« v Idriji sprejme večje števno kval?flcirsn:h zidarjev in nekvalificiranih delavcev 1M75-1 UPRAVNI ODBOR Gostinske« podjetla »Sora«. Šentvid #t. 70, razpisuje mesto računovodje podjetja. Pog'*j: potrebna strokovna izobrazba in praksa. Ponudbe ustno ali p:«meno na gornji naslov v 15 dneh po razpisu. 11474-1 V INDUSTRIJSKEM PODJETJU v Ljubljani dobi zaposi-.tev kot vodja skladišča gotovih izdelkov pošten, sposoben, vesten in primemo izobražen moški. Ponudbe pod »Vodja ekspedita« v ogl. odd. 11276-1 TRGOVSKI POTNIK z lastnim avtomobilom želi spremeniti službo. V poštev pridejo samo tovgrne. Ponudbe poslati podružnici Maribor pod »Poznan po celi Sloveniji«. 11245-1 TRGOVSKA POMOČNICA z dolgoletno prakso išče mesto, najraje v manufakturi ali blagajni. Ponudbe na SP Celje pod »V Celju«. * 11386-1 MIZARSKEGA POMOČNIKA — spreimetn takoj. Grudnovo nabrežje 23. 11363-1 OTROŠKI VOZIČEK, polglobok. skoraj nov. naprodaj. Naslov v ogl. odd. 11425-4 RADIO znamke »Phlllpps«. štiri-cevni, prodam. Jesenovec Frano Dvor 5. p. Polhov Gradec. MOŠKO KOLO prodam za 17.900. Vodnikova 42. Jurše. 11412-4 KAVARNIŠKE MIZE poceni naprodaj. Naslov v ogL odd 11410-4 ZARADI DRUŽINSKIH RAZMER takoj prodam ll ha posestva. — Kocbek Avgust. Zg. Kungota pri Mariboru. 11317-7 Gradbeno podjetje »OBNOVA« Ljubljana, Smartinskm Zl sprejme SO zidarjev, 15 teaarjev iu 4 minerje. Terenski dodatek ln plača po tarifnem pravilniku. Industrija pletenin, rokavic in konfekcije v Kranju razpisuje dve mesti ca srednjo tehnično tekstilno lolo — pletilska stroka. Pogoji: moški 1 malo maturo. Dalje sprejmemo naslednje število vajencev: 8 za pletilsko stroko, 4 za konfekcijo moškega perila, 8 ea konfekcijo rokavte Ib 1 ca finomebaniko. BT. IM — JUNIJA 1853 DAVES DVOBOJ DANSKA—JUGOSLAVIJA Adenauer bo obiskal Moskvo v prvi polovici septembra Bonn. 24. jun. (Tanjug). Tu so danes uradno potrdili, da bo kancler Adenauer obiskal Moskvo v prvi polovici septembra. Ne giede na datum, kdaj bo za-hodnonemska vlada izročila odgovor na noto, s katero je sovjetska vlada predlagala normalizacijo odnosov med Sovjetsko zvezo in Zahodno Nemčijo ter povabila zahodnonemškega kanclerja, naj obiSče Moskvo, pričakujejo, da napovedani termin kanclerjevega obiska ne bo spremenjen. V Bonnu ne pričakujejo senzacionalnih rezultatov Adena-uerjevih razgovorov s sovjetskimi državniki. Z gotovostjo pričakujejo vzpostavitev diplomatskih odnosov in povečanje trgovinske izmenjave. Sodijo, da bo kancler Adenauer zahteval v Moskvi izpustitev preostalih nemških vojnih ujetnikov, da pa se ne bo spuščal v nobene dogovore, ki bi jih lahko tolmačili kot priznanje vzhodnonemške vlade. Vprašanje zdru- NcSjjrotfa na Cipru čedalje cslrejša Nisocia, 24. jun. (Reuter) Grški nacionalisti na Cipru že četrto noč po vrsti napadajo Britance. Najhuje je bilo sinoči v mestu Famagusti, kjer sta padlt dve bombi ha teraso nekega '03-ra, v katerem je sedelo 15 britanskih oficirjev z ženami. Pri tem napadu je bil ranjen en britanski oficir. Zaradi napadov grških nacionalistov je sinoči po Cipru križarilo več oddelkov britanskih vojakov, policije in posebnih agentov. Patrulje so posebno pazile, da ne bi nacionalisti napadli turške četrti Nicosiie. Turki so namreč zagrozili, da »bo ves otok plaval v krvi, če bo še ena bomba padla na Turka«. Segni kandidat, za predsednika vlade Rim. 24. jun. (Reuter). V nocojšnjem razgovoru s predsednikom republike Groachijem so voditelji parlamentarne skupine krščansko-demokratske stranke predlagali kot svojega kandidata za bodočega predsednika italijanske vlade bivšega ministra za kmetijstvo in prosveto Antonia Segnia. ki pripada strankinemu levemu krilu. žitve Nemčije bo, kakor je videti, predmet poznejših razgovorov, kar bo v glavnem odvisno od stališča velesil na ženev- Večer jugoslovanske poezije v Moskvi MOSKVA, 24. Jun. (Tanjug), v centralnem domu sovjetskih književnikov v Moskvi je bil nocoj večer poezije narodov Jugoslavije, ki ga Je priredila zveza sovjetskih književnikov. Vidna sovjetska prevajalca, pesnika In recitatorja Be7irnenski -in Zeleznov sta brala svoje prevode pesmi več Jugoslovan «kih pesnikov. med njimi Preferna, Zupančiča. NJe-«¿■Sa. Franičeviča, Jakšiča in Klopčiča, jugoslovanski umetnik Marjan Lipovšek, ki Je skupaj z našimi pevci gostoval v sovjetski zvezi, pa je izvajal nekaj svojih krajcih kompozicij. V uvodni besedi je pesnik IsakovskiJ poudaril vrednost jugoslovanske epske in lirske poezije ter je Izrazil upanje, da se bo sodelovanje med sovjetskimi In Jugoslovanskimi književniki Še nadalje razvijalo in krepilo. skl konferenci do nemškega vprašanja- Sodijo tudi, da v Moskvi prav tako ne bodo proučevali vprašanja nemške vzhodne meje. Zahodnonemška vlada namreč sodi, da je treba to vprašanje rešiti v okviru mirovne pogodbe. Predvajanje naših filmov v Londonu I.O.VDON, 24. Jun. (Tanjug). Pod pokroviteljstvom Jugoslovanskega veleposlanika v Londonu dr. Vladimirja Velebita so danes v dvorani »Filmhou.se« predvajali filme o obisku predsednika Tita Indiji In Burmi ter tri kTaJSe dokumentarne filme o Burmi, ki jih Je posnelo jugoslovansko filmsko podjetje UFUS. Na prireditvi so bili burmanski in indonezijski veleposlanik. predstavniki visokega komisariata za Indijo, zastopniki Forelgn Offlcea. novinarji in člani Jugoslovanskih ustanov v Londonu s avojimi družinami. Kaj bo z volitvami v Indokini? Mednarodna komisija za nadzorstvo premirja v Indokini zahteva takojšnjo izpustitev vietnamskih političnih zapornikov iz francoskih zaporov SAtGON, 24. Jun. (AP). Iz za-nesljivth francoskih virov se Je zvedelo, da Je sevemovietnamska vlada odklonila pogajanja z vlado predsednika Ngo Din Dijema o splošnih volitvah v Indokini, ki bi morale bit! najpozneje do julija 1956. Zvedelo se Je tudi, da je Ho Si Minbova vlada obvestila Francoze v Hanoju« da ne priznava Dijemove vlade In da so zato ne želi z njo pogajati o Izvedbi skupnih volitev. Pomoč ZDA drugim državam Washington, 24. jun. (USIŠ). Ameriški predstavniški dom je včeraj soglasno sprejel resolucijo o pomoči ZDA drugim narodom sveta, da bodo dosegli samoupravo ali neodvisnost. Vodja večine v predstavniškem domu McCormack je izjavil, ko je predložil resolucijo, da bo sklep predstavniškega doma »milijonom lju-«. zlasti v Aziji in Afriki, sporočilo zaupanja in pričakovanja.« V resoluciji je rečeno, da Diplomatska kronika Beograd, 24. jun. (Tanjug) Jugoslovanski veleposlanik v Indiji Bogdan Cmoomja je prispel danes iz Bejruta z letalom v 3eograd. Njegov prihod je v zvezi z obiskom predsednika indijske vlade g. Džavaharlala Nehruja. morajo »Združene države Amerike vplivati po članstvu v Združenih narodih in drugih mednarodnih organizacijah v tem smislu, da bi le-te podprle narode v njihovih naporih za samoupravo ali neodvisnost v okoliščinah, ki jim bodo omogočile enakopraven položaj med svobodnimi narodi sveta.« Iz virov, ki so blizu Ngo Din Dije«nu, pa se Je zvedelo, da Jui-no\ ietn.vmska vlad. ne bo pooblastila Franclje, naj bi Jo zastopala na kakršnih koli pogajanjih o »p!oSnlh volitvah v Indokini. Isti krogi dodajajo, da Ngo Din Dljrra morda ne bo niti privolil v splošne volitve, ker Južni Vietnam ni podpisal ženevskega sporazuma ln potemtakem «odi, da ga ne vež« nobena tozadevna obveznost. HANOJ, 24. Jun. (Nova Kitajska). Mednarodna komisija za nadzorstvo premirja v Indokini, ki Je Izvedla preiskavo v pokrajini Kvangtrl. Je ugotovila, da Je v francoskih zaporih IM vietnamskih političnih zapornikov, ki so Jih aretirali zaradi dejavnosti med vojno v Indokini, niso pa Jim nndill možnosti, da bi se zagovarjali pred sodiščem proti zelo nejasnim obtožbam, zaradi česar. Je njihovo zadrževanje s strani francoskih oblasti neupravičeno In v nasprotju z ženevskim sporazumom ter komisija zahteva njihovo takojšnjo Izpustitev. V NEKAJ VRSTAH Izgube argentinske vojske BUENOS AIRES, 24. Jun. (AFP). Argentinsko vojno ministrstvo Je nocoj objavilo »poročilo o vojačkih l7"ubah med zadušitvijo upora, ki je Izbruhnil 16. junija. Po tem sporočilu je imela vojska 16 mrtvih ln 76 ranjenih vojakov, podoficirjev lu oficirjev. New York, jun. (AP). Burmanski premier U Nu je dane* prispel z letaiocn iz Londona v New York na tritedenski uradni obisk ZDA, odkoder bo 15. julij« odpotoval v Burmo. London, 24. Jun. (AFP). Sekretariat zahc>dnoevrop6ke zveze je sporočil, da jo bil danes izvoljen belgijski senator Femand Dehoua-se za predsednika mednarodne komisije za nadzorstvo referenduma v PosaTju. Varšava. 24. jun. (AFP). Indijski ministrski predsednik Nehru je imel dvourni razgovor a predsednikom poljske vlade Gi^n-k.ewiczetn o raznih vprašanjih, med drugimi tudi o Indokini. San Francisco, 24. jun. (AFP). Sovjetski zunanji minister Molotov in člani sovjetske delegacije, ki »e je udelotila slavnostnega zasedanja OZN, bodo jutri dopoldne odpotovali 1« San Franciscu v New York na poti v Evropo. Ženeva, 24. jun. (Reuter). V vili Bovjetafc* delegacije pr! OZN v Ženevi je nocoj izbruhnil požar. Skoda m velika, vendar Je vila toliko poškodovana, da z gotovostjo sodijo, da v njej ne bodo mogli bivati sovjetski državniki za časa ženevske konference. Vzrok požara m znan. Razgovori o vrnitvi japonskih ujetnikov LONDON, 24. Jun. (AF*»). V Londonu so danes nadaljevali Ja-pnn.k o-*ovjou4« razgovore o «reditvi odnosov med obema državama. Uradni Japonski ln eovjet-ski krogi niso dali nobene izjave o poteku pogajanj, zvedelo pa se je, da sta sovjetski veleposlanik v Londonu Malik ln posebni Japonski odposlanec Macumoto danes razpravljala o vrnitvi japonskih ujetnikov la Sovjetske zveze. To so mojstri orodja Reprezentančna telovadna vrsta Danske (Da na k Gymnastik For-bund) iz Kjöbenhavna je že v Ljubljani ln nastopi danes popoldne ob 16. url na letnem telovadišču v Tivoliju proti reprezentanci Jugoslavije. Gostje iz Daiske predstavljajo povprečno za pet let starejšo vrsto od naše, zato pa s samimi rutiniranimi in dolgoletnimi tekmovalci. Vodi Jih Erik Velin, z njimi pa so prišli še predsednik zveze g. Hoiger Christensen z ženo, Harry Locnsted in kot sodnika Hoiger Paulsen ia Harry Holm. v osemčlanski vrsti gostov nastopajo: Alkana Groene. telovadni učitelj. star 39 let, Paul Erik Jessen, nameščenec (29 let), Boeree Nielsen, oskrbnik (31 let). Freddy Jensen. strojni delavec (29 let). John Erik Thomsen, šef prod2ie (30 let). Volmer Thomsen, skladiščni delavec (kot najstarejši v vrsti — 37 let). Hans Madsen, strojni delavec (najmlajši v vrsti — 24 let). Jot.’-st’*oini delavec » * let) Povprečna rtnrost celotne vrste je 29 let, medtem ko je povprečje naSlh telovadcev 24 let. Jugoslavijo bo zastopala naslednja vrsta telova leev: Ivan Caklec, «turist veterine (23 let) Mi odra g Ccrcvickf, študent DIF (24 let). Dušan lairlan. dipl. vet. (27 let). Franjo Jurjevič, št ud. prava (23 let). Tone Kropivšck, inž agronomije fna1stare]šl v vrsti — 28 let). Jo*e Oblak, strojni delavec (najmlaišl v vrst! — 20 let). Peter Sedič. Stud. DTF (24 let) ln Marino Urbanc, Stud. tehnike (23 let). Gostje »o prlmel! 1z Danske s NA RAKOVNIKU NOGOMETNI TURNIR PIONIRJEV Med našimi najmlajšiml iogo-brcarjl še niso zamrli razgovori o poslednjih spopadih na zelenih igriščih, ko Jih že čaka nova velika prireditev. Krim prireja danes ln Jutri velik pionirski nogometni turnir v počastitev desete obletnice športa v svobodi ln desete obletnice obstoja kluba. Za prehodni pokal ln ostale nagrade se bo borilo 10 pionirskih moštev lz Ljubljane: Odred, Ljubljana, Svoboda. Slovan, Ilirija, Sava, Grafičar,’ Paplmlčar ter dve domači ekipi. Turnir se bo začel danes ob ie s slovesnim začetkom, nadaljevanje pa bo Jutri ob 8.30 na igrišču Krima na Rakovndku. Oglejte st naše najmlaJŠe, ki bodo čez nekaj let morda pono6 slovenskemu nogometu. Levo krilo Svobode Begally in napadalec Krima Škraba sodita med najboljše pionirje Ljubljane Sladkogorska tovarna kartona in papirja Sladki vrh, p. Šentilj v Slov. goricah sprejme s takojšnjim nastopom ali pozneje: strojnega inženirja, strojnega tehnika, elektrotehnika, tehnika—kemika ",Taksa ni obvezna, v poštev pridejo tudi začetniki. Plača po dogovora. Pismene prošnje na naslov tovarne. : 8 USLUŽN0STN0 MESARSKO PODJETJE MARIBOR (MESTNA KLAVNICA) razpisaJe službeni mcali dveh črevorjev Plaža po tarifnem pravilnika. Nastop službe takoj. SLOVENIJI 1VTOPBOMET SIP - UUBUINI sprejme v irtužboi KVALIFICIRANEGA ali VISOKOKVALIFICIRANEGA A VTOELEKTRI CARJA KVALIFICIRANEGA ali VISOKOKVALIFICIRANEGA AVTOLIČARJA Nastop glužbe takoj, plača po tarifnem pravilniku. SAP - Ljubljana ; >»♦♦♦« »««♦«« ♦♦♦♦♦«♦♦♦♦«♦»♦♦««♦»♦♦♦♦« ««««s»*».... .!! OBRTNO STORITVENO PODJETJE »OBNOVA« Lenart v Slov. goricah SPREJME TAKOJ knjigovodjo (-kžnjo) - bilancista Plača po dogovoru. «vejim spalnim avtobusom in »o odšli od doma že v nedeljo preko Hamburga in MUnchena. Navdušeni so nad prvimi vtisi, ki so Jih dobili v naši dežela, posebej nad gcstcijubnlm sprejemom v Ljubljani. V petek dopoldne so na lednem -telovadišču že vadili. Popoldne so si ogledali zanimivosti Ljubljane, danes ob 11 pa bodo na sprejemu pri predsedniku MLO dr. Dermastid. Tekmovanje se prične ob 16. url s svečano otvoritvijo in nastopom tekmovalcev in obsega tekmo v preskokih čez konja, v vajah na konju z ročaji, na krogih, bradlji tn drogu ter prostih vajah. Po končac; tekmi bo razglasitev rezultatov in predaja častnih d ari L Za obisk tekme vlada izredno zanimanje, saj se Je samo iz Gorenjske prijavilo okrog 1500 Godalcev. Mr. HOKEJ NA KOTALKAH HRVATSKA : SLOVENIJA V vreti športnih prireditev proslave desetletnice osvoboditve bo jutri ob 20 na kotalkališču (Čufarjeva ulica) srečanje reprezentanc Hrvatske ln Slovenije v hokeju na kotalkah. Po nepričakovanem uspehu na svetovnem prvenstvu bodo naAi kotalkarji po dolgem premoru spet nastopili pred domačim občinstvom. Za kvaliteto srečanja jamčijo imena državnih reprezentantov. Vstopnina J« 10 in 20 dinarjev. Disciplinsko sodišče pri NZJ j« kaznovalo Tadijo Areiča, člana komisije za naraščal pri beograjskem Partizanu, ki Je 8. t. m. dejansko napadel sodnika nogometne tekme Partizan : Črvena zvezda v Beogradu, s kaznijo prepovedi Izvajanja funkcij v nogometni organizaciji za dobo dveh let. Brežiški kegljači so te dni premagali Slobodo iz Podmiseda s 325:230 keglji. S to zmago so s* Brežičani revanžirall za poraz v prvem srečanju. Z rezultatom 325 kegljev je b'.i dosežen rekord brežiškega kegljišča. Drevi ob 20 na stadionu v Šiški prvenstvena tekma «verno košarkarske lire med zagrebško Mladostjo in Ljubljano. Vabljeni! Jutri ob i7 v Domžalah nogometna tekma med Ljubljano I. :n c1* «nafto enajstorico s predtekmo ob 15.30. Na neuradnem evropskem mladinskem prvenstvu v namiznem tenisu v Stuttgartu Je Jugoslavija včeraj v prvi tekmi premagala Dansko 5:2. Danes so Jugoslovani igrali s Francijo in izgubili 4:5. Ostala srečanja so se končela takole: Avstrija : Holandska 5:1, Nemčija : Danska 5:0, Švedska : Anglija 5:2, Švedska : Holandska 5:0, Anglija : Avstrija 5:1. Nemčija : Francija 5:4. Naši tekmovalci so precej mlajši od vseh ostalih in imajo le zato precej težjo nalogo. EVROPSKO PRVENSTVO V ODBOJKI Tretja zmaga Jugoslavije Bukarešta, 34. jun. Danes se je v Bukarešti nadaljevalo finalno tekmovanje za evropsko prvenstvo v odbojki. Dopoldne ;e Jugoslavija igrala rv-ojo tekmo s Francijo in zmagala 3:1 (6:15. 16-3. 15:10, 15:9). Prvi niz se je končaš, saj so Francozi vodili že l£:l, z njihovo zmago 15:9. V naslednjem nizu so Jugoslovani zaigrali živahne j e ln ga zaključili precej izdatneje (15:3) v svojo korist. Tretji niz Je bii po rezultatu še bolj borben, po Igri pa manj zanimiv. Tudd ta niz so Jugoslovana dobili 16:10. Po- HUDA PRESKCSNJA NAŠIH KOLESARJEV V počastitev desete obletnice prireja Jutri kolesarski klub Odred I. medklubsko dirko za člane ln turiste, mladinci pa ta dan tekmujejo za državno prvenstvo. Proge za člane je dolga 160 km ln bo tekla te Ljubljane po vrhniških klancih do Postojne, nato se vzpne pod Nanos in v ]2 km dolgem klancu pelje do Vipeve in Ajdovščine, kjer se začne nadtežjl del proge — 15 km doic vzpon na Col in nato do naj višje točke — 865 m. Od tod dalje bodo kolesarji vozili po o« tri h zavojih do Črnega vrha, mimo Godoviča do Ljubljane. Proge za turist« pa bo tekla iz Ljubljane do Vrhnike ln nazaj. Prireditelj Je povabil vse najboljše klube. Start bo Jutri ob 7 (za turiste ob 8) pri zadnji tramvajski postaji na Viču, kjer bo tudi e!ljt kamor bodo privozi! 1 dirkači okoli poldneva. slednji tn četrti niz Je bil najlepši. Obe ekipi sta za.¿raži boljše. Jugoslavija je prešla v vodstvo, vendar so pozneje Francozi izenaČIH, nakar je po stanju 7:7 spet prevzela prvo besedo Jugoslavija in po staknem vodstvu do konca zmagala s 15:9. Niti rezultat niti igra nista zadovoljila ne vodstva ne igralcev. Ostala srečanja današnjega dneva: Romunija : Bolgarija 3:1, Italija : Finska 3:1. Albanija : Belgija 3:2. Avstrija : Egipt 3:2. — V tolažilni akupini kaže Daliji najbolj, da bo zasedla prvo mesto. NAJBOLJŠI JUDOISTI BEOGRAD - ZAGREB -LJUBLJANA Troboj Beograda, Zagreta tn Ljubljane v judo športu bo pravzaprav revija najboljših tekmovalcev v belih kimonih. Judo šport Je v zadnjem Času zelo navdušil mladino, posebno zato, ker Je v njem toliko neznanega ln še mnogo drugih elementov, kakršnih v drugih športih ni. Reprezentanci Zagreba ln Beograda pri nas nista znani, sta pa po vrednost: približno enaki kakor naAi najboljši. Verjetno bo med Beograjčani nastopil tu Ji znani Judoist Ljubo Ivanovič, ki Je edini nosilec mojstrskega para v Jugoslaviji. Nastop judoistov bo v nedefljo ob 18. url, popoldne ob 16. in 6c zvečer ob 20. uri, vsakokrat in ob vsakem vremena na Gospodarskem rarstavišču ob Titovi cesti. Vstop J« brezplačen. KH4 TOVARNA DUŠIKA RUŠE predajal I.OKOMOTTTO mamke »DEETZ«, ns l«snl plin l Imberg generatorjem 7» KS, Tlečna sila 540 ton pri brainl 5 km na nrc. 3 AVTOKLAVE za 15 Am., premer V? m, Tišine 3.2 m, • kolonami, hladilniki, lažnimi čistilci, ekspanzijskimi posodami ter abaorbcijskimi ko tl L VENTILATOR znamke »Edrard Theisen«, srednjetlafni, za vroče pline. PARNI STROJ znamke »KOMREK«, 49 KS, ločeči. STROJ ZA IZDELOVANJE DOG, avtomatično podajanje. VIBIURNO SITO znamke »FLFMR1CH«. RAZNE MANJŠE STROJE, KOTLE. REZERVOARJE IN KADL Informacije daje pismeno ali ustno TOVARNA DCSlKA ROSE, telefon: Maribor 35-48 ln 36-48, Rnše 8; brzojavni naslov: Azot Maribor; teleprinter: 03312. »Dragi Plenišer, Vi...« Vidite prečmo, je hotel reči Steller, pa se je takoj trznil spričo dvojnega pomena, spričo nenameravane ironije svojih besed. »Morate le še nekoliko vzdržati. Kmalu bo pomlad ... brez snega, brez teme.« »Da, pomlad — če ta sploh je tukaj? Pod mojim ležiščem, Steller, pod kožami ležijo zemljevidi in risbe naše odprave. Prosim, vzemite vse to k sebi... da ne bom še tega sežgal v kakšni žalostni uri... In... in dajte mi, prosim, kozarec vode.« Sramoval se je svoje zapuščenosti; ta sramota ga je tako bolela, da je mislil, da se bo zadušil ob njej. Zmerom znova se je zadeval v stene votlin, zmerom znova je moral prositi za kar kolL Da, snežna sdepota se da pač zdraviti — toda kdaj? Ko je prepozno. Skri- oma je vrgel ostanek režnja slanine v pepel. Kit tudi ni dišal mnogo bolje kakor lisica. Tolažbe prividi... tema je ostala. Ovcin je ležal v zavetišču, s topimi očmi in obrazom, kakor bi bil izklesan iz marmora. Ko mu je Bethge podal nekaj kock kitove slanine, je brezbrižno gledal vanjo in jo pogoltnil z enakim gnusom, kakor poprej lisičje meso in lepilo iz moke. Nevodčikov je vstopil, Ovcinov obraz se je razjasni) »Pridi, sedi malo k meni, Mihael. Tako dolgočasno je tukaj.« »Velikanski kit,« je pripovedoval Nevodčikov navdušeno »Za boga, je to lepo, če človek spet enkrat pošteno žre! Dovolj mesa za vse, Dimitrij. Zdaj se nam ni treba prepirati...« Ovcinove roke so zamahnile po zraku. »Kiti,« je dejal natihoma. »Videl sem jih v Ledenem morju, v zalivih ob izlivu Oba in Jeniseja. Takrat, Mihael, smo mesece dolgo živeli samo od kitovega mjsa. Togujoč kličejo iz globine, kiti, pravijo, da so šle duše potonjenih pomorščakov vanje.« • »Prenehaj vendar slednjič že s tem, Dimitrij! Vsi živi stvori kričijo in tožijo, kiti, lisice in vidre. — Tudi ljudje,« je pristavil. »Saj to ni nič posebnega.« Njjegovj^regrosta.kmjčka Čustva niso mogla razumeti, da je bil oni dogodek v haložnem gozdu spravil tako ob živce moža, kakršen je bil poročnik Dimitrij Ovcin, plovec po Ledenem morju in rešitelj jambomice. »Veš, koga me spominjaš, Mihael?« »Pusti, ne maram vedeti. Ne misli vendar zmerom na to.« »Mislim in mislim, Mihael... slišim krike iz globine... Jegorja Aleksejeviča me spominjaš, mladega kneza Dolgo-rukega.« »Da, Dimitrij, to si povedal že velikokrat. Molči in zapri oči!« Ovcin, zavit v gorke odeje iz krzna, se vidi v duhu drseti po snegu Rusije. Trojka vihra, kraguljčki zvončkljajo pri vsaki kretnji fepnj kakor srebrni zvončki, bič poka, kočijaž mlaska z jezikorii... Kaj nameravaš ti pozneje, Jegor? — Jaz... jaz pojdem v državno službo. Kaj pa drugega? — In jaz pojdem k momitlfSL •— Jaz postanem minister. — In jaz admiral! Obs mladiča se smejeta, tiščita zardela obraza ▼ mraz... Car Peter — to je antikrist! Tako šušljajo skrivaj v domu kneza Alekseja Grigorjeviča Dolgorukega. Car Peter je dal uvesti nov koledar, prepovedal je nositi brade, skrunil je povsod ruska tla z graditvijo peklenskih tovarn in delavnic Tujce je poklical v deželo, v sveto Rusijo, in njihov koledar, njihove noše, njihove pokvarjene šege... Stara kultura je proč, korobač žvižga... Bojari, tatinska sodrga, s krepelcem vas naženem na delo! Prenehajte moliti! Vrzite »tari koledaT na ogenj! Porežite M brade! Krvosesi na telesu Rusije. Jaz vas bom primoral, katorga vas čaka... Antikrist je umrl. Hitro se menjavajo njegove naslednice in nasledniki. »Stari tn pravični red bomo spet napravili,« zadoni globoki bas kneza Alekseja. »Iztrebiti je treba, kar nam je hudič poslal, tujce pregnati, delavnice razrfejati... Ti, Jegor, tj, Oimitrij, boš admiral, Le pomakajta,,.« 2venkljajoč vihra trojka skozi sneg. Dimitrij in Jegor se objemata. Revolucija na dvoru, ki jo je sprožil Jegorjev oče, je dvignila Petrovo nečakinjo Ano Ivanovno na prestol. Stara sveta Rusija, ti zmaguješ nad vragi in tujci, ti ozdraviš od kuge nove dobe, ki ti jo je bil v kri spustil antikristi Nova carica trdovratno molči. Resda podpisuje pogoje, kakršne je bil postavil knez, toda tujcev ne odpušča. Munnich, Ostermann, Biron — nemški ministri in svetovalci. Joseph Nicolas Delisle — francoski akademijski predsednik. Vsepovsod kuka še antikrist Knez Dolgorukij se vznemirja. »Kaj slišim, Dimitrij? Ti si se prijavil za udeležbo pri odpravi onega strašnega tujca Beringa? Ni dober začetek za tvojo življenjsko pot, Dimitrij. Dežela Gama, Ledeno morje, zemljevidi in knjige — to vse je vražja krama. Danci, Nemci in Francozi nam tičijo v kožuhih kakor uši. Proč z rokami od tega, Dimitrij, in čakaj, dokler ne bom z Vrhovnim svetom spet ustoličil pravice.« Jegor ln Dimitrij sta šušljala med seboj. Stari... mar imajo res prav? Novo vleče. Vožnja v neznano, veliko moško dejanje mika bolj kakor razvratno, enakomerno dremanje na posestvih in po senatnih pisarnah. Antikrist je mrtev. Carica Ana Ivanovna bo že spravila vse v red m staro pomirila z vsem tistim, kar je dobrega na novem času... Trojka ne vod več. Onemelo je zvončkljanje kraguljčkov. Isti dan, ko je bila odobrena velika nordijska odprava, vderejo caričini biriči v palačo kneza Dolgorukega. Mož ki je posadil Ano Ivanovno na prestol, roma, vklenjen ▼ verige in tepen z biči, z brati, sorodniki in prijatelji, z ženo, sinovi in hčerami v Sibirijo, v Berezov. Berezov ob Obu, mala zapuščeno taborišče v tundri — tam bivajo zdaj po lopah in skednjih, bojarji, trpinčeni od zlobnni stražarjev, trzajoči pod korobačem, ker ne obožujejo novega 6asa.(t